149
G
eo
de
ts
ki
 v
es
tn
ik
 4
8/
20
04
 –
 2
U
V
U
V
U
V
U
V
U
V
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
O
D
N
IK
PA SMO V EVROPI
Dnevi, ko smo nestrpno pričakovali dan vstopa v Evropsko unijo (EU), so za nami. Nekateri ste verjetno
prav strastno in glasno praznovali ta dogodek, jaz osebno sem se temu odrekel. Žal nimam najlepših
spominov na Evropo. Spominjam se let, ko sem še občasno živel v tujini in sem imel vedno veliko opravka
z birokratskimi metodami pri urejanju potrebnih dokumentov za začasno bivanje. Enkrat sem moral državo
gostiteljico celo zapustiti v 24 urah, ker dokumenti niso bili popolni. To mi je že takrat dalo vedeti, da so
evropske demokratične države pri izvajanju zakonodaje razvile metode, podobne represivnim.
Ne glede na opisano, sem si želel tega dneva, ker bi rad živel v urejeni družbi in pravni državi. Še ena želja
je v meni, in sicer da bi pri nas bolje cenili in spoštovali znanje. Tega žal v našem večstrankarskem sistemu
zaenkrat še ni. Stroka, kakršna je naša, potrebuje vse več vlaganja v znanje in tehnologijo. Kar naenkrat
ugotavljamo, da je v stroki nujno potrebno razvijati nekatera temeljna znanja, ki smo jih leta zanemarjali ali
pa jih sploh nikoli nismo razvijali. Po drugi strani pa članstvo v EU zahteva od vseh, ki skrbimo za razvoj
stroke in vzgojo strokovnjakov, da razvijamo tudi področja, ki zahtevajo interdisciplinarna znanja in ki
bodo omogočila, da se bodo podjetja in posamezniki, ki so odvisni od tržišča, lahko obdržali v močni
konkurenci z drugimi strokami, predvsem pa s konkurenco iz tujine. To samo pomeni, da moramo temeljna
znanja geodetske stroke pospešeno razvijati v ravnovesju z znanji, ki omogočajo trženje in boljše družbeno
priznanje stroke. Na to, da je stroko treba razvijati celovito, nas opozarjajo tudi tuji strokovnjaki. Prisluhniti
je treba potrebam družbe in stopnji njenega razvoja. Marsikomu med nami se postavlja vprašanje, kaj je
pravzaprav geodezija danes. Kljub našemu hitremu razvoju se žal v nekaterih državah EU stroka razvija po
drugačnih smernicah kot pri nas ali pa morda to razlika vidimo samo nekateri. Čas vedno pokaže, kdo ima
prav!
Številka revije, ki jo imate v rokah, je prva, odkar je naša država članica EU. S članstvom se ni nič spremenilo,
revija je taka, kot jo skupaj z vami oblikujemo. Res pa je, da sproti uvajamo nekatere novosti. Kljub temu,
da živimo v tako imenovani informacijski družbi, marsikdaj ne vemo, kaj se dogaja v okviru izobraževanja
in šolstva. To je vzrok, da uvajamo novo rubriko, in tokrat v njej objavljamo izvlečke vseh diplomskih nalog,
ki so bile zaključene v prvih petih mesecih tega leta na Oddelku za geodezijo, FGG.
V tej številki zaključujemo s sedmim nadaljevanjem o razvoju geodetske stroke v obdobju 1945–2000.
Uredništvo se avtorju prof. dr. Milanu Naprudniku zahvaljuje za trud in prispevek k zgodovini geodetske
stroke.
Kjer koli boste brali revijo, ali na delovnem mestu, doma ali v kakšni prijetni senci na dopustu, vam želimo
veliko užitkov in novih idej, ki jih potrebujete ob delu ali študiju. Uredništvo vam želi prijetne poletne
počitnice.
dr. Anton Prosen
Glavni in odgovorni urednik Geodetskega vestnika
Anton Prosen