161
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja.   (Iz državnega zbora).   6. dan t. m. so
se v zbornici poslancov začele obravnave o državnih stroških za letošnje leto. Prvo je prišlo na vrsto to, kar Njih veličanstvo cesar za se in za svojo rodovino potrebuje. Brez vsega besedovanja je enoglasno bilo potrjeno 6 milijonov 127.200 gold., kteri znesek v primeri z drugimi vladarji nikakor ni prevelik; ravno tako tudi brez vsega ugovora je bilo potrjeno 72.900 gold. za cesarjevo kan celijo. Al precej živi pomenki so se pričeli pri stroških za državno svetovavstvo. Nekteri govorniki so rekli, da zdaj, ko imamo odgovorno ministerstvo in državni zbor, ne more več biti še to svetovavstvo, ktero je le takrat na pravem mestu bilo, ko Avstrija ni bila ustavna ; gosp. minister Lasser je zagovarjal potrebo tega svetovavstva za upravne (administrativne) reči. Konec tega pretresovanja je bil, da je zbor od preloženih 186.000 gold. odbil 43.319 gold. in tedaj dovolil le 142.680 gold. za te gospode sve-tovavce s tem pristavkom , da se to svetovavstvo prenaredi kmali tako, da se ujema s sedanjo državno osnovo.
Drugi dan, 7. t. m. so se nadalje pretresovali državni stroški in brez besedovanja je zbor potrdil 62.540 gold. za skupne potrebe minister s t v a. Potem so prišli stroški na vrsto, ki jih ministerstvo unanjih oprav ima za različne plačila njemu podložnih uradnikov, poročnikov itd. Tu pa se je unela živa beseda. Poslanec Kuranda poprime besedo in zahteva od ministra unanjih oprav, naj državnemu zboru najpoprej pove, ktere politike se drži ministerstvo o unanjih zadevah, ker zbor ima pravico to zvediti sedaj, ko določuje dnarne zadeve: kako je z Nemčijo, kako z Laškim? Po kratkem uvodu o nemških zadevah gospod Kuranda že ves gori za Frankobrod, ter pravi, da av-strijanski zastopniki morajo na svojem mestu v Frankobrodu biti (levica kliče: pravo!). Potem hvalo poje možem, ki so leta 1848 v Frankobrodu bili, da so obvarovali razdor med Avstrijo in Nemčijo, kterega zahteva dandanašnji neka strenka.    Po popisu preteklih žalostnih let,   ko  je Avstrija
ustavno življenje zgubila, reče Kuranda , da zdaj spet stojimo v vrsti ustavnih držav in da bo treba tedaj spet (se ve da s pomočjo Frankobroda) se polastiti zgubljene veljave na Nemškem. Leto 1815 — pravi — je Avstrii odprlo veliko moč na dveh straneh: na Nemškem in Laškem; obe te strani, zlasti laško, smo objemali s posebno ljubeznijo; pa pokazalo se je, da laška ljubezen je bila nam velika nesreča , in ker gonimo dva zajca, smo v nevarnosti, da ne dobimo ne enega (zvvischen 2 Stiihien durchfallen). Na Laškem mi nimamo ničesa iskati, ampak le držati in braniti to, kar imamo. — Ko je Kuranda končal svoj govor, mu odgovori minister u na njih oprav grof Rechberg ter reče med drugim: Zvezda vodnica je meni le veljava Avstrije; trdna volja je avstrijansko vlado, varovati zvezo z Nemčijo in zdržati stališče Avstrije v Nemčii. ^Gosp. minister je s tem menda premalo rekel, ker le posamesni „pravott se ču-jejo na levi strani). Kar se tiče Italije — pravi — sprevidi vlada, da prejšna politika ji je slab sad donesla; v prihodnje bomo tedaj le samo to branili, kar je naše na Laškem, pa ne segali po drugi oblasti, in zvest sem si, da cela zbornica, cela Avstrija nam bo potrdila to. (Živi pravo-klici od vseh strani). Ko je dr. Rechbauer še nekaj po-prašal zavoljo Kur-Hessen-a in mu je minister odgovoril, poprime dr. Toman besedo in govori  tako-le:
„Nisem si nadjal, da bom o prevažni zadevi unanje av-strijanske politike   tako   rekoč   v   imenu   sorodnikov   svojih slovanskih, kterih sedaj ni tukaj, danes govoril; al dolžnost me veže,   da se zoprstavim dr. Kuranda-tu in vsem tistim, ki so   njegovih  misel.    Da   se   veljavno   ustanovijo   pravila unanje politike avstrijanske ,   bi   mogli zastopniki tistih narodov tukaj sedeti,   ki so večina v Avstrii In imajo pravico, tudi svojo besedo dodati, ker največ dnarja in vojakov donašajo za izpeljavo zdrave zunanje politike avstrijanske. Ce je človeku, kdor želi mogočno Avstrijo in pravo posvetovanje o   tem ,   kterikrat   bridko bilo,   da    v zbornici naši ne sedijo poslanci iz vseh dežel avstrijanskih, je zares bridko to danes. Ne bom se spušal v razodevanje slovanske politike na drobno;   al dr. Kuranda-tu   se   moram   ustaviti, ki, čeravno Avstrii v nesrečo ne šteje,  da je svojo moč v Italii zgubila, našo moč, našo veljavo na neki drugi strani cesarstva išče.   Dr. Kuranda je rekel, da je nevarno goniti dva zajca, in ne dobiti ne enega ne.    Meni pa se zdi,   da je bolje: „drži ga, kakor lovi ga.a #)    Mogočnost Avstrije obstoji   v   narodih   in   deželah   avstrijanskih. (Pravo!)   Prestol   (tron)   a vs tr ija ns k ega   cesarja mora   stati   v Avstrii   med   a vs tr ij a nskimi narodi; oni sami ga bojo varovali, ker imajo še pogum in srce za-nj!    Gospoda! nikar ne postavljajmo svoje moči in svojih namer navzunaj; doma imamo se dosti moči. Če Kuranda zunanjo politiko Avstrije vleče na Nemško, sili to mene in vse Slovane reči, naj zunanja politika avstrijanska obrne svoje   oči   proti   jugu,   kjer   naši   bratje Slovani,  kristjani, zdihujejo pod jarmom grozovitim.    Dosi-hmal smo še   o  tem molčali.    Odkritosrčno tedaj ponavljam besede, ki jih je izrekel mož, kteremu je povestnica Slovanov predobro znana in  ki se leta 1848 odkrižal povabilu v Fran-kobrod rekši:   „Mi   Slovani   kot   udje   avstrijanske države nimamo nič opraviti v Fran ko br odu.44
Noben poslanec ni imel poguma zoperstaviti se krepkim besedam Tomanovim , da Avstrija naj se naslanja le samo na svoj e narode, in naj nikar zunaj pomoči ne išče in zlasti v Nemčii ne, ker rane od leta 1848 in 1849 so še prenove, da bi jih bil Avstrijan pozabil, kteri Avstrijo želi samostojno, mogočno. Le v pozneji debati je vsekal dr. Brine po dr. Toman-ovemu govoru, rekši, da mu 3)kri vre44 o be-
*) Nemško prislovico   „zwischen  2 Stuhlen auf der Erde sitzen bleiben" smo prestavili s prislovico slovansko.
sedah Toman-ovih, zoper ktere se nobeden ni oglasil. Da tudi dr. Brine išče slavo in moč Avstrije na Nemškem , ni čuda: Brine je Nemec in je iz Nemčije prišel v Prago. Al v Avstrii je zraven 7 milijonov Nemcov 28 milijonov Ne-nemeov, in ti bojo v ustavni Avstrii tudi imeli besedo. Naj tedaj dr. Brinc-u ne vre kri preveč, sicer bi mu utegnila zavreti!
Med plačili za poslance, ki jih ima avstrijanska vlada pri družin vladah, se je vnela živa pravda o plačilu, ki ga dobiva poslanec v Rimu (nekdanji minister Bach) z 78.435 gold. na leto. Dr. Giskra je ostro govoril zoper tako visoko plačilo na takem mestu, kjer za avstrijansko politiko ni skor nobenega opravila in je dosti, če je tam ??Gesandter44, ne pa ^Bothschafter44. Pri tej priliki je hudo hudo napadal tudi konkordat in nazadnje priporočal, naj se rimskemu poslancu saj 20.000 gold. odbije, kakor je večina odborova nasvetovala. Isterski škof g. Dobrila je pozneje besedo poprijel in v hrambo konkordata to-le rekel: ?)Ali je konkordat res nesreča in nadloga za ljudstva avstrijanske, ne more lahko en sam poslanec po sebi ali ena sama dežela pravično razsoditi. Treba je vediti, kaj v drugih deželah mislijo o tem, in iz tega večega obzira morem reči, da mnoge narode še navdaja pravi katoliški duh, da saj pri nas v južnih deželah duhovna še spoštujejo in da nam nihče ne more očitati, da nismo domoljubni; za trdno sem prepričan , da nas ljudstvo nima za svoje zati-ravce, ampak za svoje dobrotnike, in da v južnih deželah, kjer so samo katoličani, velja konkordat za dobroto. Ce g. Giskra trdi , da je konkordat razpor napravil v celem cesarstvu , mu z dobro vestjo rečem, da večina cesarstva od tega nič ne ve, in da le semtertje utegne kaj takega biti. To ob kratkem ugovoriti mi veleva stan moj in množica katoliških volivcev, ki me je le-sem poslala.44
Sklenjeno je bilo v današnji seji za ministerstvo unanjih oprav: za glavno vodstvo v vsem skupaj 516.292 gold., za druge diplomatične stroške (poslance itd.) pa 1 milijon in 360.000 gold. — Zbornica gosposka je v svojih sejah pretresovala nektere osnove tistih postav, ki jih je sklenila zbornica poslancov in jih še nji v pretresovanje poslala.
— Presvitli cesar, ki so se 8. t. m. podali v Benetke, so prišli danes (v torek) spet na Dunaj nazaj.
Laško.    Ves svet gleda zdaj v Rim.   Francozka politika   se  je   mahoma   drugač obrnila;   to   nam kaže najbolj to, da sv. Oče,   ki   so   se za celi ta mesec podali v   Porto d' Anzio na deželo, so se vrnili hitro v Rim nazaj.  V drugi polovici tega mesca bo   francozki general  Goyon,   dosihmal branitelj   papežev,   zapustil   Rim.    Kaj    bo   potem :   ali   bo namreč piemontežka   armada   brž obsedla polovico  Rima ali ne, se še ne ve; gotovo pa je, da se pripravlja huda stiska za posvetno vladarstvo rimsko, zakaj  te dni pride cesarjevič Napoleon   v Neapolj,   kjer   bo   nek   s kraljem Viktor Ema-nuelom barantal o pogodbah,   pod kterimi bo francozka armada zapustila Rim in  papeža pustila samega.    Kralj mora že popolnoma gotov biti Napoleonove pomoči in da bo Rim kmali   glava   laškega   kraljestva,   ker  je   unidan v Genovi rekel:   ;,PopoInoma   vas   zagotovljam,   da   še   to   leto   bojo rimske zadeve dognane;   Beneško pride potem na vrsto; in povem vam,   da se moremo   trdno  zanašati   pomoči   z   nami zedinjene vlade, s ktero vred bomo rešili Italijo do jadranskega morja". Ako se to zgodi, bojo sv. oče zapustili Rim, ker jih nikakor ni volja, ne ped rimske zemlje in posvetne oblasti spustiti iz svojih rok.
Turško. Druga važniša novica preteklega tedna je, da Črnogorci Turke čedalje bolj tepo, in da ste francozka in rusovska vlada turški vladi vediti dale, da ne trpite, da bi njena armada le stopinjo storila v Crnogoro.
162