Prvi zapisi vasi na polhograjskem področju v zgodovinskih virih
Za razpravo o preimenovanju ulic v nekeni kraju na Gorenjskem smo se oprli ludi na Gra-divo za historično lopografijo (zgodovinsko kra-jepisjc) Slovcnije zgodovinarja Milka Kosa (Ljub-Ijana. I975). V njem so iz raznih srcdnjeveskih zgodovinskih pisanih virov. zlasti urbarjev, zbrani podalki o prvih zapisih vasi na Kranjskem do icta I500. Kcr so podalki zanimivi in zgodovin-sko pomembni. naj tokratni prvi zapisi krajev Iz okolice Polhovega Gradca prispevajo k zgo-dovinski podobi lega področja. Zapisi se sevcda opirajo na do sedaj najdene raziskane pisane zgodovinskc vire. Kraji bodo navedeni po ta-sovncm zaporcdju.
Na (em podroCju je bil seveda najprcj onic-njcn Polhov Gradec. in siccr I26I. lcla v pisni obliki Pilchgrcz. Iz lcta 1303 so omcmbc naslcd-njih vasi: Bclica je zapisana kot Weissempach. Dvor kot Altcnhof. Crni Vrh kol Svvarczenck. PraproCc  kot  Praprotischcz. Vsi zapisi so bili
najdeni v DrZavncm arhivu na Dunaju. Tu sta bila najdena tudi zapisa nasclja Babna Gora. V lclu I3I5 je zapisana v obliki Babenberch. Nascljc Sclo nad Polhovim Gradcem je v letu 1328 omenjeno kol Czel. Setnica se v zgodovinskih virih prvič pojavi lcta 1374 kot SiHnicz. BriSe pa leta 1410 kot Grisch; Podreber je lela 1436 imenovana kot Svela Eliza-beta (Sand Elsbclen). Zadnji zapis je iz fevdne knji-ge grofov Celjskih. Iz tega vira je tudi zapis vasi Srednja vas. Prvič se omenja leta 1445 kot Mitter-dorf.
V urbarju urada iz gradn Polhov Gradec je leta I498 omenjena Dolenja vas (NidcrndorTO. Pristava pri Polhovem Gradcu (Marhoff). Selnica (Setnicza). Belo (Nabela). Črni Vrh (S. Lienhart). PraproCc (Pra-pro(tisch). Poleg teh že prej omenjenih krajev jc tu prvie zapisano nasclje Smolnik z lepo ohranjeno slovcnsko obliko Smollnick.
Zanimivo je. da so lu onicnjcnc tndi kmclije Burjak (Buriack). Štcbavnik (Stibalnik). Na Janko-vcni (Na Jancovvim), Sova (omcnjcn je knict z imc-noni Jerncj Savva).
Golovo ni naključjc. da so zapisi lch vasi iz časa od 13. do 15. slolclja To jc bil čas prvc in druge kolonizacijc slovcnskcga ozcmlja. Takral jc na slo-
vcnskem ozemlju nastalo veliko slovenskih vasi. Grobelnikova Zgodovina (Ljubljana. 1964) la-kolc opisujc tisti Cas: »Redka poscljenost slo-venske zenilje jc med odpravljanjcm požigalni-5lva in uvajanjcm trilclncga kolobarjcnja. mcd zamenjavo lesenega pluga s pkigom z žclcznim lemežem in Crtalom. nicd uvajanjcm kmclij in zemljiških gospostcv sprožila mnozicno koloni-zacijo. eno osnovnih značilnosti naše prcicklo-sti od 10. do 15. stoletja. Novi gospodarski pri-jcmi so dopnščali ludi do desclkralno pomno-žitcv prebivalstva (...). Do 12. slolctja je bilo Sc dovolj pripravne zenilje za nascljevanjc v niži-nah. Kraji s pridevki vas. zgornji. novj. zadnji so prav tako kol dolgc in srediSCnc vasi najvcC iz tega Casa.«
Razumljivo je. da so zapisi omcnjcnih krajcv zaradi prevladujočcga nemškcga vpliva v ncm-Sčini. Bolj ali manj sprctcn poslušalcc oziroma poznavalcc slovcnščine je namrcC po svojc prc-vajal ali zapisal slovcnska imcna krajcv.
Zgornji zapis naj posrcdno opozori na pra-znovanjc prvc ccrkvcnc organiziranosti na icni področju - scdcmsloletnicc uslanoviivc župnijc Polhov Gradcc. ki sc proslavlja lclos.
LJUDOMILA BOKAL