f»i*wi Ijudaki t bor v Prek- IIkI1i*!U0 V aedeljo, dae 17. avgusta, torej prvo aedeljo po osvoboditvi Prekmurja po naših hrabrih Četah, se je vršil v Beltiacih prvi slov. ljudski fcabor, kakoršnjega še aaše sloveasko Prekmurje joi videlo ia kakor si sijajaejega ia veliSastaejega aiti bujaa domišljija predstavljati ae more. Nad 20.000 aašib vriih Prekmarcev se je zbralo iz celega Prekmarja v aaših Beltiacih, da izrazi svoje aepopisao veselje ia globoko hvaležaost, ker je rešeao iz tisočletnega aarodaega suženjstva, rešeao izpod madžarske boljševiške atrahovlade. V avtomobila sta se iz Radgoae odpeljala poveJjaik vojaških čet, podpolkovaik Uzariaac ter mariborski okrajni glavar dr. Lajnšič kot začasai civilai upravitelj Prekmurja. V vasi Bratoncih pred Beltiaci se je zbrala aepregledaa -amožica slovoaskih Prekmurcev, mladiaa aa z zastavami okrašeaih koajih, drugi aa ozaljšaaih vozovih ia v kočijah, da se adeleži prihoda ia slovesnega sprejeraa ter ukorakaaja v Beltiace. Na čelu sprevoda je korakal maogopregaajaai visokošolec Pavel Horvat ter raaogo domačih godb. Ko se je astavil avtomobil zzastopaikoma Tojaške iu civilae oblastl, so iz tisoč grl zaorili veselja prekipevajoči živijo-klici. Z veaci ia zelenjem okiačane deklice so aapravile špalir ia slovenska deklica je dr. Lajašicu izročila krasea šopek. Postavljeaih je bilo šest slavolokov ia sploh ves sprejem je bil aaravao prisrčea in prekipevajoč veselja svobode. Pred okrašeao župao cerkvijo v Beltincih je bil postavljea oltar za slovesao siužbo božjo, katero je daroval profesor dr. Kovačič iz Maribora ob številai asistecci domačih dahovaikov. Med slažbo božjo je oddajala salve prostovoljca legija. Po službi božji se je vršilo pred cerkvijo slavnostao zborovaaje, katero je otvoril domačia Jožef Godiaa. Pozdravil je poveljnika vojaških čet, ki so osvobodile Prekmurje ter civiluega komisarja dr. Laajšica. Za ajiin je govoril podpolkovaik Uzurijac v zabvalo za krasea sprejem ter izjavil, da je sedaj ajegova naloga končaaa in uprava Prekmarja preide sedaj v aevojaško oblast. Civilai komisar dr. Lajušič je aato v krasaih besedah izjavil, da je sedaj odkienkalo madžarskema boljševizma za vselej ter da je zajamčeaa varuost življeaja ia imetja Prekmurcev. Narodni mučenik župaik Klekl, ki je bil od prejšaje boljševiške vlade obsojea aa smrt, a je utekel, je vzbujal v spomin trpljenje Prekmurcev. Profesor dr. Kovačič je aied drugim izvajal, da gre Wilsoaa aajvečja zaslaga za osvoboditev Prekmurja. Nadrevizor Pušeajak priaese pozdrave SKZ ia SKSZ ter ostalih slovensko-katoliških orgaaizacij, opiše 1000 letao trpljenje Sloveacev, začrta delo, katero čaka Prekmurje v bližaji bodcčaosti zlasti na gospodarskem polju ter sklep čao poadravlja Prekmurce kot gl^bokoverea aa  rod, kateri si je v zaupaaju do Boga ohraail  svojo aarodaost. Govoiilo je še aato vsč govoraikov. Opoldae je bilo zborovtnje saključeao, godba je zaigrala aašo aarodao hiniao ,,Lepa naša domovina", katero fo Jjudstvo aavdušeao pelo. Po vsej praviei je prištevati Ijudski tabor v Beltiacih v vsakem oziru med najvažnejše treaotke v zgodoviai sloveaskib Prekmurcev.