platana t gotovini. fj J V 30 dneh 30 številk 4 strani ob ponedeljkih !n dnevih po prazniku 6 strani ob delavnikih ® strani ob nedeljah za borih 12 dinarjev metečno nudi v Sloveniji samo „GLAS NARODA" St. 169 Izhaja vsak dan Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. TeL: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 G l_ Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po ceniku. Pri večkratnih objavah popust Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA V Ljubljani v četrtek, dne 17. oktobra 1935 Posamezna številka Din !•—. Današnja številka vsebuje* Gospodarska Mala antanta Položaj Jugoslavije glede na vojno v Abesiniji živahno politično gibanje Pozabljena Zofija Borštnikova Zračni napad na Ljubljano Med dolžniki in upniki Zadružna šola v Ljubljani Rokopisov ne vračamo Leto I. Gospodarska Mala antanta V teh dneh so se zbrali v Beogradu odlični gospodarstveniki Romunije, češkoslovaške in Jugoslavije na šesto zasedanje gospodarske Male antante, če primerjamo delovne programe posameznih odsekov z delovnimi programi iz prejšnjih zasedanj v Pragi in Sinaji, moremo ugotoviti, da med temi programi ni znatnejših razlik. Tako gospodarski svet Male antante že ves čas svojega obstoja nenehoma razpravlja z ma-lenkostnimi izpremembami eno in isto gospodarsko politično materijo. Ob tem dejstvu bi kdorkoli utegnil naglasiti notranjo stagnacijo gospodarske Male antante, ki že nekaj let sem ne more preko okvira programov posameznih odsekov, pravtako pa bi z večjo ali manjšo upravičenostjo pokazal na malenkostne uspehe v gospodarskih in zlasti “'Savinskih odnošajih vseh treh zaveznic Male antante. Kajti dejstvo je, da se ni-Kakor ne morejo razviti tesnejši in ž.ivah-nsjsi medsebojni gospodarski odnošaji, ki bi dejansko odgovarjali tesni pohtični povezanosti In mednarodnim uspehom članic Male antante. Kakor vlada v skupnem političnem nastopu in sodelovanju popolno soglasje, tako se na drugi strani, kadar gre za gospodarsko in trgovinsko sodelovanje, Pojavljajo češče večje ali manjše težkoče gospodarskega značaja, ki jih je potem treba via fakti ugla je vati. Prav zaradi tega je treba motriti delo gospodarske Male antante s čisto drugega ^ika kot pa delo politične Male antante, gospodarska Mala antanta je namreč predvsem utemeljena v sami gospodarski naturi posameznih članic in v njih gospodarskem položaju. Gospodarska struktura je torej merodajna pri razvoju gospodarskih m trgovinskih odnosov in stikov, nikakor Pa ne tesno politično sodelovanje in še tako üobra politična volja. Ničesar se namreč ne da spremeniti na dejstvu, da je Romunija pravtako v pretežni meri agrarna drsava kot je Jugoslavija ter se med njima £0 more razviti živahnejša izmenjava do brin, ko vendar naša država prodaja in ku Puje v glavnem iste dobrine kot Romunij; Pravtako ni mogoče prepovedati napredne mu češkoslovaškemu kmetijstvu, naj ne pri deluje toliko žita in naj ne goji toliko pra Sicev, ampak manj, da bosta primanjkla krili Jugoslavija in Romunija, ki bosta pc tem za svoj agrarni izvoz nakupili v češko slovaški potrebne industrijske proizvode Spričo teh dejstev je potem lažje razumet zakaj se zasedanja gospodarskega svet antante nenehoma izčrpavajo ob ena Kem programu in eni in isti materiji. Skos vsa leta veljajo naporna prizadevanja večji meri predvsem izgladitvi različni tez ko e, ki se zdaj v taki, zdaj spet v dru Sacm obliki poiavljajo v medsebojnih go spodarskih odnosih. če široko motrimo pomen in naloge go “Podarske Male antante, potem lahko raz uelimo te naloge v dve vrsti, ožjo in širše Pod prvo je treba razumeti dejansko med sebojno gospodarsko sodelovanje in zame Pjavo agrarnih in industrijskih dobrin, po spesevanje tujskega prometa, ter čimvečj Poenotenje tarifnih, carinskih in trgovin sko-pravnih predpisov, da bi mogla biti za menjava dobrin čim gladkejša in svobod «ejša, prosta vsakršnih neprijetnih in na Posled tudi dragih ovir, s katerimi je dan oanes zvezan izvoz v tujino. Glede Živah Pejše izmenjave dobrin je težko predvide vati znatnejši uspeh, kajti znano je n. pr da češkoslovaška kmetijska proizvodnji Pomala popolnoma krije potrebe domačeg; konzuma, medtem ko je češkoslovaška in dustrija nujno navezana na izvoz, ki bi g; “!cer ostali dve članici gospodarske Mal antante mogli delno absorbirati, toda le zi m'otivrednost svojega agrarnega izvoza. T j3 ie spričo danega gospodarskega dejstv; Mjučeno. Kolikor je tozadevno medsebojni amenjave dobrin, je to tako malenkostno ia Pi mogoče govoriti o širokem kroženj» .austrijskih in agrarnih proizvodov, ka w,Ze neštetokrat podčrtal češkoslovašk jgPetijski minister dr. Milan Hodža, ki ni slov t°časno na8'lasil> da bi morala češko Hva* ka industrija v večji meri kot dosle iz R 41 industrijske sirovine in polfabrikati smer unije in Jugoslavije. Zaradi isto agrar Proizvodnje, v kateri prevladuji gosl„ Pa proizvodnja, ki je predvsem v Ju izv0zvi',i in Romuniji nujno navezana n; m°£i’ *e Pač oh danih okoliščinah ne b< darskp„ seöi tolikega medsebojnega gosno g0snnrio ,sode!°vanja, da bi že samo s ten Paioo'n a Mala antanta Izčrpala svoje sicer^rS-V0J v?.].iki Pomen. To sodelovanje ^0samp7^S-tVePP meri povezalo med sebo ®0sPodarne bo pa izčrnalo vs-:!: v tem HV 6Zav in PujPih zahtev. cePi večji meri je zato treba podčrtat Lava/ v zagati Novi predlogi la $po?asum fmstiLVt zahteva od Lava/a lasen odgovor — Pred $e$tankosn Mussolinija s Schuschniggom? LavaBovi predlogi Pariz, 10. oktobra, r. Splošno sodijo, da si La-val izredno mnogo prizadeva, da bi omogočil neposredni sporazum med Italijo in Anglijo odnosno Abesinijo. V listu »Echo de Paris« razpravlja o novih Lavalovih predlogih znani politični publicist Pertinax, ki navaja v svojem članku tudi neke podrobnosti o teh predlogih. Med drugim pravi, da je Laval zahteval še osem do deset dni časa, da bi lahko omogočil neposredni sporazum med obema velikima velesilama. Ako v tem času ne bo uspel, se bo docela pridružil Angliji glede na izvajanje sankcij proti Italiji. Lavalovi predlogi bodo po mnenju Pertinaxa naslednji: R Italija pristane na ukinitev prodiranja v Abesinijo in odredi generalu de Bonn. da obdrži svojo vojsko na zavzetih postojankah, 2. abesinska pokrajina Tigre se proglasi za nezavisno kneževino, 3. Italiji odstopi Abesinija pokrajini Harar in Ogaden, 4. Abesinija se postavi pod mednarodno nadzorstvo, pri izvajanju katerega bodo imeli zastopniki Italije neke posebne pravice, 5. Abesinija dobi samostojno luko in izhod na morje, eventualno Zeilo v britanski Somaliji, 6. Ta sporazum naj bi se formalno sklenil s posredovanjem DN. Prevladuje mnenje, da bo večina delegacij v Ženevi odklonila tako formulo. Slične informacije je objavilo tudi radikalsko glasilo »Oeuvre«. List je mnenja, da bo Mussolini pristal na formulo o nezavisni kneževini Ti-gre in o priključitvi ogadenske in hararske dežele Italiji. Anglija pa bo po mnenju lista pristala na pogajanja šele, ko general de Bono umakne svojo vojsko iz Abesinije. Ni pa verjetno, da bi te predloge sprejela Abesinija, ki je vedno bolj prepričana, da bo z lastnimi sila-I mi pregnala Italijane iz svoje dežele. v Ženeva, 16. oktobra. DNB poroča: V krogih DN je malo upanja, da bi Lavalovi »mirovni predlogi« uspeli. Napram tem predlogom so zavzeli Angleži popolnoma odklonilno stališče. Tukajšnji krogi pripisujejo zaradi tega Lavalove-mn prizadevanju minimalne izglede. Laval je razožaral London, 16. oktobra. AA. Iz Pariza je prispela vest, da je Mussolini sporočil Lavalu. da je pripravljen pogajati se na neki novi bazi. V endar sodijo angleški politični krogi, da so ovire nepremostljive. Italija v nobenem primeru ne bo pristala na pogajanja, dokler se bodo proti njej izvajale sankcije, Anglija pa prav tako le pod pogojem, da se Italijani umaknejo iz Abesinije. Nov predlog za sporazum je stavil tudi Laval. O tem predlogu je bil, kakor se doznava obveščen tudi angleški poslanik sir George Clerk. Poslanik je Lavalu izjavil, da po njegovem mnenju angleška vlada ne bo pristala na nobeno formulo za sporazum, če Italija ne umakne svoje vojske iz Abesinije. Lavalu je bilo že pred kratkim sporočeno, da je angleška vlada razočarana zaradi francoskega zadržanja. Zaradi tega bi se morala francoska vlada končno že en-krt odločiti za eno ali drugo stran. Kakor zatrjujejo, je Laval dobil tudi z druge strani poročilo, ki ga je zelo vznemirilo: Italija bi namreč v sedanjih okoliščinah v primeru napada s severa le težko branila Brenrjer. Mussolini baje že želi informacij, koliko vojaštva bo lahko, poslala Francija v Poadižje na pomoč italijanski vojski. Soričo tega je nastalo vprašanje, ali se v sedanjih okoliščinah italijansko-francoski sporazum sploh lahko še ohrani v svojem dosedanjem obsegu. Poluradni »Times« izraža mnenje, da se hoče z novimi Lavalovimi kupčijami doseči, da bi Anglija umaknila del svojega vojnega brodov-ja s Sredozemskega morja. Chamberlain svari Francoze Pariz, 16. oktobra, r. Danes poteče deset let, odkar so Austin Chamberlain, Briand, Strese-mann, Vandervelde ter Mussolini podpisali znani locarnski pakt. Glede na to desetletnico in na okoliščino, da bo 21. t. m. Nemčija oproščena vseh obveznosti napram DN, zaradi česar se bo povečala nevarnost mednarodnih zapletljajev, je sir Austin Chamberlain dal poročevalcu lista »Paris Soirc izjavo, ki ji pripisujejo politični krogi velik pomen. Sir Austin Chamberlain je med drugim dejal: Mi smo iznenađeni spričo izmikanja in egoističnih skrbi, ki so menda razlog za sedanje zadržanje francoske vlade. Toda Anglija bo kljub temu izpolnjevala določbe pakta DN. Anglija bo izvajala tudi vojaške sankcije, če jih bodo v Ženevi odredili. Ne bo pa sprejela nikakih novih obveznosti, ker meni, da je beseda, ki jo je že dala, dovolj pomembna. Če vi ne boste danes abstrahirali svojega prijateljstva napram Italiji in ne boste sledili nam pri izvajanju sankcij, ne računajte več na nas v primeru kake vojne z Nemčijo!« Mussolini — Schuschnigg? London, 16. oktobra, n. Poročajo iz Rima, da bo Mussolini najbrž povabil avstrijskega zveznega kapcelarja dr. Schuscbnigga v Rim na razgovor, ki se bo tikal sedanjega italijanskega položaja. Govori se, da bo povabljena k tem razgovorom tudi Madjarska. Berlin, 16. oktobra, z. Doznava se, da je bil nemški poslanik v Rimu von Hassel v avdijenci pri Mussoliniju. Avdijenca je trajala 40 minut. Podrobnosti pogovora niso znane, domneva pa se, da je bilo govora o nemškem stališču v slučaju izvajanja sankcij. Pred odjoulniml hpii v Afriki general de Bono pripravlsa kar dve otenzivš, komentrsraso svoge cele na severu in lugu ^ London, 16. oktobra. Agencija Reuter je razširila naslednje poročilo iz Abesinije: Vsi znaki kažejo, da se bodo v kratkem začele velike vojne operacije v ogadenski deželi. Abesinci koncentrirajo svoje sile nasproti Ic-vemu krilu italijanske južne vojske, katere oddelke posamič polagom nadlegujejo. Italijanska letala, ki vršijo izvidniško službo nad vsem ozemljem do železniške proge Addis-Abeba— Džibuti, so izvršila tudi včeraj celo vrsto poletov. Splošno se pričakuje, da bodo letala v bližnjih dneh bombardirala železniško progo in prekinila tako zvezo med Addis-Abebo in morjem. Na severni fronti koncentrira ras Scjum svoje čete v neposredni okolici Makale, odkoder bo skušal zaustaviti prodiranje sovražnika v abesinsko ozemlje. Druge formacije abesinske vojske se pripravljajo na ofenzivo nasproti desnemu krilu italijanske severne vojske, ki prodira preko Aksuma v Godžam, t. j. pokrajina okrog Tanskega jezera. Abesinske prednje straže se z Italijani niso spopadle. V Addis-Abebi so prepričani, da bo ras Sejnin, čeprav se izmika vsakemu spopadu, vendarle lahko očuval pozicije, ki jih je zavzel v gorah severozapadno in severovzhodno od Makale. Italijani o položaju Po italijanskih vesteh je položaj na eritrejski fronti sedaj naslednji: Še pred vojaško okupa- pomen gospodarske Male antante kot go spodarskega mednarodnega bloka, ki bi s svojim pretežno agrarnim izvoznim presežkom opravljal skupno zamenjavo in prodajo v zapadni Evropi. Tej skrbi in nalogi se gospodarsko organizirana Mala antanta ne bo mogla izogniti, čim bo poskušala na široki bazi rešiti gospodarsko vprašanje Podonavja in srednjeevropskega agrarnega prebitka. Vse dotlej, dokler sam srednjeevropski trg ne bo mogel v celoti konzumirati svojega agrarnega pridelka, bo morala s skupnimi silami vseh treh članic skrbeti za oddajo tega prebitka na trgu zapadne Evrope. Konkretnejše r>: to, zapadna Evropa naj svoj agrani uvoz iz čezmorskih držav zniža za ono množino, katero ji hoče in more dati srednja Evropa. Sedanji pšenični prebitek podonavskih držav nikoli ne I presega 15 milijonov mtc. čezmorski žitni l cijo Aksuma je drugi armijski zbor pričel prodirati proti podnožju Medeba in Tabora, ki ležita 30 km zapadno od Aksuma, prvi armijski zbor pa napreduje dalje v smeri od Adigrata proti jugu. Ras Sejum, ki je koncentriral svojo vojsko ob reki Guruna, je izvršil veliko pregrupacijo svojih sil v okolici Aksuma ter namerava, kakor vse kaže, napasti desno krilo italijanske vojske. Istočasno naj bi se pričela abesinska protiofenziva tudi proti levemu krilu. Dedžas Kasa pa prodira s svojimi četami proti Makali. Večji oddelek abesinske vojske je poskušal prodreti v Eritrejo preko reke Seti. Oddelki Askarov pa so jih odbili. Po italijanskih vesteh so imeli Abesinci velike izgube. Posebni poročevalec agencije Havas pa je prejel informacijo, da so čete generala Haja-lejuia prodrle v Eritrejo in prekoračile reko Mareb. Ras Kasa — up Abesincev Italijanski politični krogi se nadejajo, da bo razvoj notranjepolitičnih prilik v Abesiniji zelo olajšal italijansko prodiranje v Abesinijo. Za voditelje, ki hi bili sposobni samostojno voditi abesinsko ljudstvo, se smatrajo samo še potomci cesarja Ivana. Med nje spadata Haile Selasije Gukša. ki je prestopil k Italijanom, in ras Sejum, ki je branil Aduo. Zelo velik prestiž ima uvoz v Evropo pa se še vedno giblje nad ICC milijoni mtc. Tu je vprašanje, za katerega se bo morala v pretežni meri angažirati gospodarska Mala antanta, da se bo tako zadovoljivo rešilo gospodarsko vprašanje podonavskih agrarnih držav. Posebna naloga gospodarske Male antante leži v tem, da nanovo organizira, kljub vsem sedanjim kartelom, izmenjavo dobrin med srednjo Evropo, ki je večinoma agrarna, in zapadno Evropo, ki je v glavnem industrijska. Samo v taki široki gospodarski kombinaciji in Rod«iownr>Ji,!. bo šele mogoče od-itraniti vse agrarno politične ovire, ki jih sedaj tako te/,ko zmaguje Mala gospodarska antanta, in ki članicam Male antante onemogočajo sodelovanje in vza- "mno gospodarsko izpopolnjevanje in podporo. __ž— a med tem tudi Mhesinci tudi ras Kasa, ki mu je cesar izročil poveljstvo nad Amharci. Njegova vojska bo morala vzdržati glavni naval Italijanov in vsa Abesinija pričakuje rešitve le še od njega. Širijo pa se govorice, da ni popolnoma zvest cesarju in da namerava braniti predvsem lastne interese. Zaradi tega ni neutemeljeno mnenje, da ga skušajo Italijani pridobiti za svojo stvar. Dve italijanski ofenzivi London, 16. oktobra, n. »Morningpost« je objavila naslednje poročilo iz Addis-Abebe: Iz jugovzhodne Abesinije je prispela vest, da so pričeli Italijani z veliko vojsko prodirati v abesinsko ozemlje. Italijanska ofenziva je logična posledica poslednjih dogodkov na jugu in vest o njej v abesinski prestolnici ni bila sprejeta kot senzacija. Italijanska vojska v Somaliji je doslej mirovala. Toda po izvidniških poletih italijanskih letal, se je lahko ugotovilo, da se že ves čas pripravlja velika ofenziva. Abesinski vojaški strokovnjaki sodijo, da bo skušal general de Bono pričeti hkratu kar dve ofenzivi. na severu in na jugu. Italijani prodirajo na jugu vzdolž reke Fafan med Gerlogubijem in Gorahaijem. Italijanska letala bombardirajo vse kraje, proti katerim se pomika italijanska vojska. Letala so pričela bombardirati tudi kraje ob reki Uebe Šibek Italijanska vojska v Somaliji šteje sicer le 60.000 vojakov, a jo general Graziani zelo dobro izkorišča. Očividno dela po točno izdelanem načrtu. Abesinsko vrhovno poveljstvo je poslalo proti reki Fafanu dedžasmača Nasibo. ki sedaj z vso naglico prodira s svojimi oddelki iz Ha-radžiaita in Sesebane proti Italiianom. Veliki oddelki Abesincev, ki so se zbrali v pokrajini Bali, bodo sedaj v nočnih marših prodrli iz Gi-nira proti jugovzhodu vzdolž reke Uebe Šibeli. Prva vest, ki je prispela po treh dneh s severne fronte, se je glasila, da je tisoč eritrejskih Askarov dezertiralo in se priključilo Abe-sincem. V kratkem bodo prispeli do Makale. S seboj imajo tudi neki lažji tank. Italijanska letala dezerterje neprestano napadajo. Pet ditfšzM v Libiji London, 16. oktobra. V Libiji imajo Italijani sedaj že pet divizij. Pravijo, da bo v primeru resnih zapletljajev v Sredozemskem bazenu sedanji guverner Libije maršal Baibo odpoklican in bo za guvernerja imenovan eden izmed najsposobnejših italijanskih generalov. Pelitižni utrinki Konec nemarnosti! Pod tem naslovom je »Slovenec« napisal članek, v katerem graja dosedanje gospodarstvo države, ki je uporabljala pri sestavi državnih proračunov v zadnjih letih načelo skrajnega varčevanja. To varčevanje se je izražalo že v osnutku proračuna samega, še bolj pa pri izvajanju posameznih točk proračuna tekom proračunskega leta. Pisec pravilno naglasa stališče, da je preozkosrčno stališče štednje v državni upravi stalna škoda na narodnem gospodarstvu in da mora končni učinek biti »le popolna ohromitev celotnega narodnega gospodarstva«. Princip absolutne štednje v državni in javni upravi je svoj čas postavil finančni minister Gjorgjevič. Prvi, ki je proti_temu načelu n as tonil javno, je bil prejšnji župan ljubljanski, in sicer ob priliki predavanja v društvu »Merkur«. Vsi gospodarski krogi so se pridružili njegovim izvajanjem. V državni upravi pa ta načela tudi danes niso prodrla, žal! V finančni upravi se tudi danes z vso intenzivnostjo dela na ponovni redukciji proračuna. Sestanak dr. Bivši dolgoletni poslanik predvojne Srbije v Petrogradu in poznejši poslanik kraljevine Jugoslavije v Parizu dr. M. Spalajko-vič se namerava stalno nastaniti v Zemunu. Tamkaj bo zgradil tudi lastno hišo. Pred dnevi je dr. Spalajkoviča posetil g. Bogoljub Jevtič, ki je ostal z njim v daljšem razgovoru. Beograjski politični krogi smatrajo, da so ti razgovori bili politične nravi, na kaj so se pa nanašali, ti krogi ne povedo. Okrožnica Bcgoljii&a ievfiša in Welfe Popoviča Gg. B. Jevtič in B. Popovič sta razposlala pristašem bivše narodne radikalne stranke okrožnico, v kateri med ostalim pravita tudi tole: »Pozivamo vse pristaše bivše narodno radikalne stranke, da ne pristopajo v vrste JRZ, pač pa da se združijo z ostalimi nacionalističnimi silami, da bi se vse te sile zlile v edinstveni jugoslovanski nacionalni pokret.« „Etilni pokret“ se pretvarja v politično stranko V Sarajevu so se sestali pristaši tako-zvanega »etičnega pokreta«, katerega glavni ideolog' je znani Milenko Vidovič. Na tem sestanku je govoril sam Milenko Vidovič in plediral, da bi se »etični pokret« pretvoril v politično stranko. Njegov predlog je bil soglasno sprejet. Resolucija pravi med ostalim, da bo stranka temeljila na etičnih načelih imenovanega pokreta in da bodo pobornik! tega pokreta takoj pričeli med narodom tolmačiti smernice in tudi pod-vzeli vse potrebne korake za organiziranje stranke. Zacfwie vesži Anglija boljšo, Italija slabšo polovico Abesinije London, 16. oktobra. A. Iz Newyorka poročajo: William Hearst je napisal članek, ki so ga na vidnem mestu priobčili nešteti njegovi listi. V tem članku pravi Hearst med drugim: Ko bo nekega lepega dne sklenjen mir in bomo razgrnili časopise, bomo brali, da je Anglija dobila pol Abesinije, Italija pa drugo polovico, kajpada slabšo. Zadnji italijanski državljan z zakladom platine Addis-Abeba, 16. oktobra. AA. Havas poroča: Zadnji italijanski državljan v Abe-siniji Busotti je odpotoval v Džibuti. Ta italijanski državljan je prispel v abesinsko prestolnico z ženo, tremi otroci in zakladom platine v vrednosti enega milijona frankov. S svojo rodbino je potoval na mezgih in ga nikjer niso vznemirjali. Navdušen sprejem Italijanov Rim, IG. oktobra. AA. Agencija Stefani poroča: Prebivalstvo Aksuma je sprejelo italijanske čete z navdušenjem. Ko so italijanske čete korakale v Aksum, se je italijansko letalo spustilo na polje v okolici mesta. To polje bodo zdaj preuredili za letalstvo, tako da bodo na tem letališču mogle že v kratkem pristajati cele letalske jate. V Aksumu so našli veliko skladišče žita. General de Bono je odredil, naj to žito razdele med prebivalstvo, kar so takoj sto-rili v največjo radost prebivalcev. Na bojišču pri Enlikoju in pred Aduo je zopet prestopilo večje, število poglavarjev. Dozdaj so se vojskovali s četami rasa Sejnina, ki ee s svojo vojsko umika v notranjost Abesinije. Nevtralen pas za tujce Berlin, 16. oktobra. AA. DNB poroča iz Addis-Abebe: Doznava se, da Italijani ne mislijo opustili obstreljevanja odprtih mest, le Diredave ne bodo bombardirali, ker živi tam 800 tujcev. Vendar je Italija pripravljena skupno s Francijo določiti nevtralen pas, kjer bi mogli tujci v miru živeti, ker italijanska letala tamkaj ne bi metala bomb. Pariz, 16. oktobra. AA. Havas poroča iz Ad-dis-Abebe: Abesinski cesar je danes sprejel v avdijenco prvega tujca, ki se je prijavil za prostovoljca v abesinsko vojsko. Gre za kubanskega stotnika Aleksandra Deivala. Odpotoval bo na severno fronto skupno z vojnim ministrom, čigar štabu je dodeljen. Sela ministrskega sveta Položai Jugoslavije glede na volno v Abesiniii Dr. Stojadinovie: Naii gospodarski interesi so zašžiteni! Beograd, 16. oktobra, b. 0 današnji seji ministrskega sveta je bil izdan sledeči komunike: Danes popoldne od 17. do 20. ure je bila seja ministrskega sveta. Predsednik kraljevske vlade in minister zunanjih poslov dr. Milan Stn-jadinovič je poročal o današnjem zunanje-poli-tičnein položaju v zvezi z vojno v Abesiniji in s sankcijami, ki se sedaj rešujejo v Društvu narodov. Ministrski svet je vzel z zadovoljstvom na znanje poročilo predsednika kraljevske vlade, po katerem so ekonomski interesi naše države popolnoma zaščiteni. Minister za gozdove in rudnike Djura Jankovič je predložil uredbo o prodaji na drobno in sekanju drv v državnih gozdovih. Nato se je razpravljalo o zakonskih načrtih, ki jih bodo resorni ministri predložiti v reševanje narodni skupščini, ko sc sestane k rednemu zasedanju. Med temi zakonskimi načrti se nahajajo tudi ti-le: zakon o gospodarskih zadrugah, trgovinski zakon, zakon o pomorski trgovini, zakon o prestopkih, zakon o zastavah, zakon o menicah, zakon o čeku in züknn o ustanavljanju pedagoških institucij. Prg-cf sklšcammm Živahno pollSRno gibanle v .....i.in n .MCMiimrrrTT—imniiM m IfliCIlIlFüCflf ©ffelefei es sedmka namsteie skismčme se mimsier Komnenoviš — Sessatmii JMS beđo sbetewals w sebot® - Beograd, 16. oktobra, b. V teku današnjega dneva je dopotovalo v Beograd veliko število narodnih poslancev. Njihovo zbiranje je v zvezi s sejami parlamentarnih klubov, ki so jih napovedali za petek 18. t. m. in v zvezi z delom Narodne skupščine, ki bo začela z delom 19. t. m. Kuloarji Narodne skupščine so oživeli. Glavno vprašanje, okrog katerega se vrši živahna debata, je seveda izvolitev novega skupščinskega predsedstva. V parlamentarnih krogih, ki stoje blizu vlade dr. Milana Stojadinoviča, se zatrjuje, da bo oficijelni kondidat vladnega poslanskega kluba za skupščinskega predsednika g. Mirko Komnenović, minister za telesno vzgojo naroda. Kot nadaljni kandidati bi prišli v poštev kot podpredsednika dr. Vekoslav Miletič in bivši minister Matica Pavao. JRZ v stadiju definitivne potrditve Beograd, 16. oktobra, b. Ko je notranji minister dr. Anton Korošec prihajal na sejo ministrskega sveta, so ga vprašali tam zbrani časnikarji ali je stranka JRZ že definitivno potrjena. Na to vprašanje je doktor Korošec odgovoril, da ima to zadevo v rokah eden izmed inšpektorjev notranjega ministrstva, ki mu bo v teku jutrišnjega dneva podal referat. Ni pa nobenega razloga, da stranka ne bi bila potrjena. MRZ bo p@fFj*gffa dafies Seja kluba senatorjev JNS Beograd, 16. oktobra, b. Seja kluba senatorjev JNS se bo vršila na poziv njegovega predsednika senatorja Koste Timoti-jeviča v soboto 19. t. m. ob 10. uri dopoldne. Na tem sestanku senatorjev JNS se bo razpravljalo med drugim tudi o volitvah predsednika senata. Po informacijah, ki smo jih dobili od strani kluba JNS, predlaga za predsednika dosedanji predsednik dr. Ljubomir Tomašič, med tem ko bo kandidat za predsednika senata od strani senatorjev, ki podpirajo sedanjo vlado, senator dr. Ante Pavelič. Volitve v OUZD odložene Beograd, 16. oktobra, b. Minister za telesno vzgojo in zastopnik ministra za narodno zdravje g. Komnenović je izjavil danes časnikarjem, ki so ga vprašali glede njegove kandidature na predsedniško mesto pri predstojećih volitvah v narodni skupščini sledeče: Postavljanje predsedniškega kandidata je stvar kluba skupščinske večine. če bo klub postavil svojo kandidaturo za predsednika, bo to kandidaturo sprejel. Na vprašanje, kaj bo z volitvami po okrožnih uradih, je minister Komnenović izjavil, da se bodo volitve gotovo vršile, vendar so za sedaj odložene. Sedaj se dela v glavnem, da se izmenjajo dosedanja ravnateljstva okrožnih uradov v zadovoljstvo vseh frakcij. Zračni »napad« na Beograd Beograd, 16. oktobra, b. Danes popoldne ob B. se je med zvonenjem vseh beograjskih cerkva in tulenjem siren izvršil zračni napad na prestolnico. Visoko na nebu so se pojavila »sovražna letala« in začela obstreljevati in zasipati s plinskimi bombami območje beograjskega kolodvora, novega zemunskega mostu, savskega artiljerija s topovi in strojnimi puškami napra-pristanišča in ministrstev. Po prvih napadih je vila protinapad. Po nebu je križarilo preko 30 težkih bombarderjev in lahkih lovcev. Po vseh ulicah v središču napada je bil ves promet ustavljen. Sanitetna služba je izborno funkcionirala. Ves zračni napad je trajal dobre pol urei Intervencija zastopnikov samoupravnih uslužbencev Beograd, 16. oktobra, t). V Beograd sta prispela danes predsednik Zveze samoupravnih in magistralnih uslužbencev v Dravski banovini, ljubljanski magistralni direktor g. branj» Jančigaj in tajnik g. Ladislav Petan. Oba zastopnika samoupravnih uslužbencev sla v zadevi stanovskih vprašanj intervenirala v ministrstvu notranjih zadev in v finančnem ministrstvu. Beograjski »Triglav« se je razšel Beograd. 16. oktobra, b. Na včerajšnjem občnem zboru tukajšnjega slovenskega družabnega razide. Polovico klubove imovino pripade Zvezi kluba »Triglav« je bilo sklenjeno, da se klub služkinj, polovica pa novemu snujočemu se društvu Slovencev v Beogradu. Osebne vesti Beograd. 16. oktobra, b. Premeščeni so: špi-cerle Josip, davčni kontrolor v Dardi za davčnega inšpektorja v Kovačiče. Kogoj Luka, davčni inšpektor v Blatu v Metković, Bizjak Dragotin, davčni inšpektor v Bogatiču v Visoko, Križ Oskar, davčni viš. kontrolor v Bogatiču v. Sarajevo, vpokojena sta strojevodja Hude Josip v Sarajevu in vlakovodja Zupanek Janez v Ljubljani. Ugodnosti za uslužbence državnih prometnih ustanov Beograd, 16. oktobra. AA. Prometni minister je potrdil tole izpremembo člena 42 pravilnika o brezplačni in znižani vožnji: Uslužbenci in delavci smejo zaradi preskrbe s kurivom prevažati drva ali premog proti 10%nemu piačilu redne vozninske postavke in sicer uradniki in uradniški pripravniki, oženjeni, 10.000 kg drv ali 5000 kg premoga, neoženjeni 2000 kg drv ali 1000 kg premoga; zvaničniki, pogodbeni uradniki, dnevničarji in delavci, oženjeni 5000 kg drv ali 2500 kg premoga, neoženjeni 1000 kg drv ali 500 kg premoga. Uradniki imajo to pravico takoj po imenovanju, 'uradniški pripravniki, pogodbeni uradniki in dnevničarji po enoletni službi, drugi pa po triletni neprestani službi pri državnih prometnih ustanovah. Te po-šiljatve se prevažajo kot počasnovozno blago v tovorih po najmanj 5000 kg. Olajšava velja samo za osebno domačo potrebo. Vsaka druga uporaba bo zloraba te ugodnosti in se bo s krivci ravnalo po členu 53 pravilnika. S to izpremembo je zopet uveljavljen pravilnik 143/30. Z njim so vrnjene vse pravice, ki so jih imeli uslužbenci državnih prometnih ustanov do snrejetja pravilnika št. 143,-34. Poslanik Fotić odlikovan Beograd, 16. oktobra. AA. Novi jugoslovanski poslanik v Washingtonu Konstantin Fotić, ki se mudi v Parizu, je včeraj posetil francoskega ministrskega predsednika Lavala, s katerim je že tolikokrat sodeloval v Ženevi kot stalni delegat Jugoslavije pri DN. Laval mu je pri tej priliki izročil insignije reda legije časti druge stopnje, s katerim ga je odlikoval predsednik francoske republike Lebrun. Fotić se je nato poslovil. Danes odpotuje v Washington. Naše pomorsko ribarstvo Beograd, 16. oktobra. Ravnateljstvo pomorskega prometa je izdalo statistiko pomorskega ribarstva za preteklo leto. V uvodu pojasnjuje splošno stanje našega pomorskega ribarstva. Iz teh podatkov je razvidno, da ima naše pomorsko ribarstvo vse pogoje za močan napredek. Glavna ovira je slaba prodaja, ker sta trgovina in promet z morsko ribo slabo organizirani. Da se temu opomore, skuša pomorska uprava organizirati ribiče tako, da bo njihova skupna organizacija skrbela za prodajo in za nabavo potrebnega orodja, kakor tudi za razvoj in olajšanje pomorskega ribarstva. Vzporedno s to akcijo gre socialno delo, ki naj dvigne socialni položaj naših ribičev. Po teh uvodnih poglavjih je vpisan razvoj ribarstva, število ribičev, njihova sredstva, načini lova po vrstah rib in letnem času, kakor tudi sedanja trgovina in rentabilnost ribolova. Slede statistični podatki z grafičnimi slikami o ribarskih zadrugah, posameznih tovarnah ribjih kon-serv, o vloženih glavnicah itd. Statistični podatki so prevedeni tudi v francoski jezik. Uredbo o znižaniu plai bodo popravili Beograd, 16. oktobra, b. Ko so člani kraljevske vlade odhajali od današnje seje ministrskega sveta, se je vaš dopisnik imel priliko raztovarjati z enim izmed njih. Na vprašanje, če je današnji ministrski svet razpravljal tudi o uredbi, ki so ž njo znižane uradniške jiiače, mu je ta minister odgovoril, da se danes sicer ta stvar ni obravnavala, pač pa da pride to vprašanje zopet na vrsto v najkrajšem času in da se bodo tudi izvršile nekatere poprave v splošno zadovoljnost. Kralj in Kondilis šamcita za veisso priiateSistvo Beograd, 16. oktobra. AA. Predsednik grške nacionalne radikalne stranke Hadži Gogis, ki se mudi v Beogradu z grškimi gospodarstveniki, je dal danes poročevalcem naših listov tole izjavo: Kot predsednik radikaiske stranke vam izjavljam, da so čuvstva grškega naroda do prijateljev Jugoslovanov neomajna in iskrena. Prijateljstvo med obema državama se bo še okrepilo s prizadevanjem predsednika Kondilisa, čigar prijateljske zveze z veliko Jugoslavijo so znane. Kondilis se js bojeval z ramo ob rami z vašimi hrabrimi vojaki in ustvaril nepbrušljive zveze z vašim pokojnim viteškim kraljem. Pod sedanjim režimom in po zanesljivi vrnitvi kralja Jurija II. se bo normaliziralo stanje na Grškem in vrnil mir. Grški narod obožuje svojega bodočega kralja Jurija in se bo združil v slogi pod kraljevskim žezlom. Kot kraljevina bo Grčija še bolj utrdila svoje razmerje z Jugoslavijo in obe državi bosta vzajemno sodelovali za popoln mir na Balkanu. Kraljeva vrnitev in prihod Kondilisa na oblast jamčita za večno prijateljstvo med Jugoslavijo in Grčijo. Peissmeina ii^he- zenska fra^edlla Sušak, 16. oktobra. Sušaška policija je dobila od mestne policije v Kranju podatke, ki popolnoma pojasnjujejo samomor ljubavnega para Draga Bučinela in Darinke Likar-Kavčič, šivilje iz Kranja. Drago in Darinka sta se imela rada že več let. Bučinel se kljub temu ni ločil od svoje žene Margarete, s katero je imel tri otroke. Policija je dobila, tudi pismo, katerega je Drago napisal na Sušaku 10. t. m., to je dan pred samomorom. Poslal ga je svoji ženi Margareti v Tržič. V pismi je obrazložil, zakaj se je odločil, da gre v smrt s svojo ljubico Darinko. Vse kaže, da ljubavni odnosi med Dragom in Darinko niso motili Bučinelove zakonske sreče. NalbrAe pa njegova žena Margareta o tem razmerju ni vedela. Bučinel je pisal poslovilno pismo, kakor da bi sporočal prijatelju in ne svoji ženi o svojem obupnem, dejanju. V pismu je navedel ne samo svoje odnose z Darinko, marveč govori tudi o ljubezenskem razmerju, ki ga je imel z neko Ivanko. Trdi. da ga je Ivanka nadlegovala in ga neprestano napadala. Vse kaže, da je Ivanka izzvala spor z Darinko. Obe sta namreč stanovali v Kranju. Ko je Drago o tem zvedel, je pregovoril Darinko,-da sta se odpeljala na Sušak, kjer sta hotela umreti v valovih Jadrana. Na koncu pisma pravi Drago svoji ženi: »Odpeljala se bova s čolnom na odprto morje, kjer se bova usmrtila. Najin grob bo plavo morje, večni grob brez ceremonij in stroškov. Odpusti mi ta korak, toda drugega mi ne preostaja. Sprijazni se z usodo. Sam grem veselo v smrt, ne bodi žalostna za menoj, da ne zagreniš življenja mojim otrokom. Darinka ti zapušča svojo hišo v Kranju in vložno knjižico za 17 tisoč Din. Ne vzemi si tega mojeaa koraka k srcu in stori tako, da boš imela lepše življenje, kakor si ga imela-z menoj. Obvesti mater/ki naj mi tudi odpusti.« To pismo je popolnoma pojasnilo samomor Draga Bučinela in Darinke Likarjeve. Njuni trupli pristaniške oblasti še niso našle. Verjetno je. da jih je morska struja odplavila proti Lovrani. Uvoznikom blaga iz tujine Beograd, 16. oktobra. AA. Na podlagi veljavnih deviznih predpisov iniu Narodna banka diskrecijsko pravico za podeljevanje pooblastil glede, plačevanja blaga vnaprej. Ta pooblastila daje v skladu s svojo politiko v danem trenutku in zlasti v skladu s položajem na deviznem trgu. Uvoznikom iz tujine, ziasti tistim, ki uvažajo blago iz neklirinških držav, velja opozorilo, da ne sklepajo naročil pod pogojem plačila vnaprej, preden ne dobe rednim potom tega pooblastila Narodne banke. Plačilo vnaprej pomeni nabavo tujih plačilnih sredstev, preden ima uvoznik uvozno carinsko deklaracijo bi ostale listine v rokah. (Iz Narodne banke kralj6' vine Jugoslavije.) Imenovanje dr. Sagadina Imenovan je za predsednika državnega sveta v prvi skupini dr. Štefan Sagadin, doslej ct.ac državnega sveta v drugi skupini prve stopaj6* Vremenska napoved ^ sovi Sad: Jasno po vsej kraljevini,_sar» Dravski in Savski banovini bo obtacno _ igleno. Megle so v dolinah bile pogo šja pa ni bilo. ;„sno, 'čapoved: Toplo vreme, pretežno J» ,sti na zužni polovici in v vzhodnih , t, a po sredini države in v zapad»1» * , bo nekoliko megle in nekoliko obl£ tnce vzhaja ob 5.55, zahaja ob ib.J • e Dunajska napoved: Nobene izprem tanjega vremena. Ras Gugsa, Id je s svojimi četami dezertiral in se udal italijanskim vojaškim oblastem v Abesiniji. Pravijo, da je ras Gugsa svak abesinskega cesarja. Nekateri pa trde, da je njegov zet. Izjavil je, da se hoče boriti z Italijani proti abesinskemu cesarju, ker upa, da ga bo Mussolini proglasil za abesinskega cesarja. ¥@ifi is Itaiiie miwHMLMim iii'im m f im m i ihmu m m mwmmBtaBBmaam 'rgsviaa, iradastHfa in prometni Novi pristojbinski zakon, ki je v Italiji v veljavi od 10. t. m., zadeva v veliki meri tudi industrijo, trgovino in promet. Predvsem je zvišan prometni davek na efekte in vrednostne papirje od dosedanjih 2'50 L na 3 L od tisoča, če se glase na ime, in od 4'50 L na 6 L, če se glase na prinosilca. Od povišanja so izvzeti le papirji kakor obligacije, akcije, kartele, potrdila in kakorkoli se imenujejo ti papirji, ki jih izdajo država, pokrajine, občine in druga udruženja, ki niso trgovske ali civilne pridobitne družbe. 6 od tisoč plača tudi ves trgovski kapital tujih družb brez ozira na to, aii se papirji glase na ime ali na prinosilca. Prometnemu davku je podvržen promet med sedežem trgov, ali industrijske družbe in njenimi podružnicami, dependencami, skladišča itd. ter med družbami in njihovimi pomočniki. Odpravljena je dosedanja pristojbinska neenakost med družbami, ki imajo zemljišča v zakupu, in družbami, ki jih posedujejo kot lastnice. Sodavičarji in izdelovalci umetnih mineralnih vod so do~ zdaj plačevali državno trošarino z ozirom na kraj izdelovanja, od 1. jan. 1936. se jim bo odmerila v odnosu do prometa njihovega proizvoda z ozirom na njih tozadevno pridobnino ter na dohodnino njih uslužbencev. Davku so podvržene tudi umetne mineralne vode z dodatkom sirupov, sadnih sokov in drugih ineredienc. Cigaretni papirčki, likerji in šumeča vina plačajo za ves svoj promet prometni davek samo enkrat, in sicer znaša ta pri papirčkih 3'75 »/o, pri likerjih in šumečih vinih pa po 3'50 odnosno SVo. Raiiia me too plenila ttsjegga tovora Izvozniki nekaterih držav so izrazili svojo bojazen, da ne bi italijanska vlada zaplenila na italijanske ladje naloženega blaga, tudi če pristajajo v italijanskih pristaniščih in je bla-bo namenjeno v druge države. Zato nekateri ne marajo več nakladali blaga na italijanske ladje. Ta strah pn je popolnoma neutemeljen. Itlijanska vlada izjavlja kategorično, da ne bo rekvirirala blaga, nemenjenega v Italijo ne blaga, ki je namenjeno skozi italijanska pristanišča na tuja tržišča, pa naj se že vozi pod domačo ali tujo zastavo. * Dve nezgodi. S kolesa je padel Avgust Kuštrin iz Solkana. in si zlomil levo roko. V Kozani pa se je ob padcu ponesrečila 641etna Frančiška Prinčič in si zlomila desnico. Funkcija lire v inozemstvu. Vlada je z dekretom prepovedala prinesti v Italijo več kot 2000 lir na osebo. Pošiljatve lir v Italijo bodo dovoljene samo po bankah. Po drugi strani pa bodo morali imeti računi iz izvoza, preračunjeni v lire, določbo o plačilu v Italiji v tujih devizah ali v čekih, ki bodo poslani na račune v lirah, odprte v italiajnski banki za tujino. Ta ukrep naj poveča prihod tujih deviz v Italijo. Ime lista, ki ga urejuje češki romanopisec Ladislav Hajek in ki je včeraj po-hiotoma izostalo, je »Narodni stfed to je Narodno središče. iTj.ktna zabava. Po leti enkrat je sedel posestnih Ivan Rupnik s svojim prijateljem v go-v Ajdovščini. Kakor nalašč, da bo go-t1 n*ška zabava lepša, jima je Bog dal prijetno h?:!&ko družbo, dve lepi tujki, ki sta sedeli pri ,!ŽI1ji mizi. Rekli sta, da sta Idrijčanki, bili a Pna.v prijazni, radi sta pili in kadili ž nji-inal 'n Se nazadnie ®e odzvali vabilu, da gresta ‘ 0 skupaj na sprehod. Francka tudi ljubezni zapirala svojega srca in Rupnik je odšel o].,?!? Precej olajšan — med objemom ga je Plen • za Ustnico, ki je imel v njej 700 lir. Ker!a !e. b!1a deležna tudi prijateljica Katrica. krama'.' !e ia'^na ljubezen prepovedana, je bila Pora in ItOn'Hr“ i"®. 1(5 "leÄPCev strogega za-meeeron Katrica pa na 7 in pol eCev navadnega zapora in 750 lir globe. Razgovor s pozablieno umetnim Z&šilo Borštnikovo Zagrebški listi so pred dnevi obširno poročali o 401etnici zagrebškega Narodnega gledališča. Med igralci in igralkami, ki so s svojo umetnostjo dvignili nivo zagrebškega gledališča, so pa pozabili omeniti veliko slovensko gledališko umetnico Zofijo Borštnikovo, ki živi sedaj v Zagrebu. Zofija Borštnik-Zvonarjeva je bila najodličnejši član zagrebškega giedališča, ko je bil njegov intendant Miletič. Poročevalec zagrebških »Novosti« je te dni obiskal Zofijo Borštnikovo, ki živi v majhnem in skromnem stanovanju na Podolju štev. 34. Popolnoma se je umaknila iz življenja, živi le še v spominih na svoje dolgoletno umetniško delo, ki je bilo polno slave in uspeha, pa tudi polno grenkih dni in velikih razočaranj. Umetnica je bila presenečena, ko jo je po tako dolgem času obiskal poročevalec dnevnika, ki naj obvesti javnost o njenem sedanjem življenju. Umetnica je še vedno visoka, lepa in elegantna pojava. Poročevalcu je razkazala slike s posvetili znamenitih ljudi. Tudi nadškof Strossmayer ji je dal svojo sliko, ko je 12. junija 1898. gostovala v Djakovu. Na sliko je lastnoročno napisal posvetilo, številni venci in drugi spomini pričajo, da si je umetnica po vsej pravici s svojimi umetniškimi nastopi v Zagrebu, Ljubljani, Beogradu, Sofiji in Pragi pridobila naslov najslavnejše gledališke umetnice. Poleg materinščine obvlada srbsko-hrvatski, bolgarski, češki in nekaj tujih jezikov. Ohranila je več zabojev, ki so napolnjeni z izrezki iz slovanskih časopisov in revij, v katerih kritika v presežnikih hvali njeno umetnost. 13 let ji je bilo, ko je Zvonarjeva začela svojo igralsko karijero v ljubljanskem diletantskem gledališkem društvu. Nastopila je kot naivka v Trifkovičevem »šolskem nadzorniku«. Bilo je to 10. decembra 1882. Ob tej priliki je debutiral prvič tudi uradnik banke Slavije Ignacij Borštnik, naš veliki gledališki umetnik in poznejši Zofijin mož. Leta 1887. je Zvonarjeva odšla v Prago, kjer je študirala gledališko umetnost. Iz te dobe je shranila posvetilo, katero ji je dal slavni češki umetnik Vrhlicki. Zvonarjeva je nato 10 let zastonj nastopala v Ljubljani. V Zagreb je najprej prišel Borštnik, za njim pa še Zofija. Pregovorili so ju, naj se posvetita hrvatskemu gledališču, že tedaj je Zofija vzljubila hrvatski jezik in rade volje se je odzvala vabilu. Bilo ji je tedaj 23 leta. Prvič je v Zagrebu nastopila dne 8. marca 1394. v »Dami s kamelijami«, drugič pa v Ibsenovi »Nori«. Zagrebško občinstvo* je očarala. Osem let je nepretrgoma nastopala v zagrebškem gledališču, večinoma v prvih vlogah in to z največjim uspehom. Posebno je cenil njeno umetnost intendant dr. Stjepan Miletič. Leta 1902. se je sprla s tedanjim intendantom Ivom pl. Hrelijanovičem, ker ni hotela nastopiti, v neki pantomimni vlogi v baletu. Intendant jo je odpustil. V časopisih je nastala ogorčena polemika, publika je celo demonstrirala na ulicah in v gledališču proti intendantu. Med tem je Zofija odšla na Dunaj, od koder so jo angažirali v Dresdenu. že v januarju leta 1903. pa so jo poklicali nazaj v Zagreb. Zopet jo je angažiral novi intendant Mandrovič. Po dveh letih je zaradi zasebnih razlogov zapustila Zagreb in sprejela ponudbo bolgarskega ministra za prosveto in gledališkega intendanta v Sofiji. Gostovala je v Sofiji štirikrat. Njen uspeh je bil tolik, da je bila takoj angažirana za tri leta. Hitro se je naučila bolgarščine. Iz Bolgarije pa je odšla na gostovanje zopet v Ljubljano pa tudi v Beograd, kjer so ji ponudili stalni angažman. Sprejela pa je naposled angažma v Ljubljani, od koder je često hodila gostovat v Zagreb. Leta 1913. je zadnjikrat gostovala v Zagrebu. Svetovna vojna jo je prikovala na Ljubljano. Leta 1919. je pa umrl njen mož, naš nepozabni Ignac Borštnik. V Ljubljani se je pa zamerila nekemu Gromovniku, ki jo je leta 1922. pognal z ljubljanskih gledaliških desk. Dve leti je prebila umetnica v globo- KINO UNION TELEFON SfEV. 22-21 Film, ki zasluži naziv umetnina! ; i, Film, ki je v J) triumfirai po vsem svetu! ^ 'L Režija ^ 4 mmmt \.-sr{ Danes ob 16., 19-15 in 21-15. uri Maškarada Paula Wessely, um Wohibrück, Walter lanssen, Olga Čehova, Hüde v. Stolz Dopolnilo nov Foxoy zvočni tednik Predprodaja vstopnic od 10. do pol 13. in od 15. ure dalje kem razočaranju živčno strta ter se naposled odpravila v Zagreb, kjer je našla zadnje zatočišče. Leta 1924. je prosila za upokojitev, katero so prihodnje leto potrdili. S pokojnino živi danes skromno, pozabljena v Zagrebu. EK3I napad na Liuhliano Lei&Mki V sporazumu z upravo policije v Ljubljani so izdana sledeča navodila za postopanje prebivalstva Ljubljane ob času zračnega napada na mesto: Dne 19. oktobra t. 1. se bo zopet uprizorila vaja o letalskem napadu, ki bo pa večjega obsega, kot dosedanje slične prireditve, ker se bo raztezala na ves teritorij Ljubljane. V to svidio se bodo uporabila aktivna napadalna in obrambna sredstva, t. j. obrambni topovi, mitraljeze itd., a bombna sredstva bodo markirale svetlobne rakete, in sicer, rdeče rakete rušeče bombe, zelene rakete bojne strupe in bele rakete požarne bombe. Pasivna obramba pa bo sestavljena iz sanitei-skih oddelkov za prvo pomoč ranjencem in za-strupljeiicem, oddelkov za ugotavljanje in uničevanje bojnih strupov, požarnih oddelkov, tehničnih oddelkov za odkopavanje ruševin ter popravljanje pokvarjenih električnih, vodovodnih in plinskih naprav. Ker je ta vaja obenem tudi vežbanje prebivalstva, kako naj postopa v primeru resničnega zračnega napada in je tedaj to v življenjskem interesu vsakega posameznika, pozivam vse ljubljansko prebivalstvo, da se ravna po sledečih navodilih: Pričetek dnevne vaje in s tem bližanje sovražnih letal se bo objavil z znakom svzbune« (alarma), in sicer s 3 zaporednimi topovskimi streli na Gradu, z zateglim tulenjem vseh tovarniških siren, piskanjem železniških lokomotiv ter z rogovi, ki bodo nameščeni na raznih vzvišenih točkah po mestu. Ta znak bo trajal 3 minute. Čim bo dan znak alarma, se mora ustaviti ves promet (tudi tramvajski, avtomobilski itd.) po vseh ulicah. Prestanek nevarnosti bo objavljen z zvenenjem zvonov po vseh ljubljanskih cerkvah. Ta dva znaka si mora vsakdo radi pravilnega poslopanja dobro zapomniti. Postopek prebivalstva pri dnevni vaji 1. Prebivalstvo, ki ga preseneti znak »vzhune« na ulici, v tramvaju itd., se mora skriti v za to posebno prirejena skupna javna zavetišča, ki bodo po mestu vidno označena, nadalje v najbližje hišne veže, hodnike, javne lokale itd. Stanovalci iz onih delov mesta, ki so v bližini Gradu, Rožnika, šišenskega hriba ier Golovca, naj bežijo po najkrajši poti na vzvišena skrita pobočja. Avtomobili in druga prevozna sredstva (razen tramvajskih voz, ki ostanejo prazni na mestu), se morajo po ustavitvi prometa takoj umakniti v stranske skritejše neprometne ulice in se po isiih razvrsliti na desni strani. Ročne vozičke in slično pa je treba spraviti v najbližja dvorišča, toda tako, da ne bodo ovirali vhoda v dotične hiše. Ni kdo ne sme na ulici ali k je drug je opazovati kretanja aeroplanov. 2. Oni, ki bodo ob znaku alarma v javnih lokalih, uradih, itd., naj ostanejo tam, ali ne v bližini oken, vrat ali celo pred vrati. 3. Stanovalci, ki bodo ob znaku napada doma, naj takoj zapro vsa okna, spuste zavese in naj se umaknejo v notranjost sob, najbolje v kot med debelimi zidovi, da ne bi bili izpostavljeni nevarnosti od razstrelkov bomb. Nikakor pa ne smejo gledati in opazovati skozi okna. Ako ima hiša svoje zavetišče ali dobro obokano klet, naj se stanovalci podajo tja. 4. Vse trgovine morajo pri znaku »vzbune« takoj zapreti lokale in spustiti roloje; nameščenci ostanejo v trgovini, ravnotako kupci. Iz pokritih stojnic se morajo umakniti v najbližje veže vsi kupci, lastniki stojnic pa sinejo oslali na svojih mestih radi čuvanja blaga. 5. Ob času napada bodo ostali na ulici poleg varnostnih organov, policije, žandarmerije in vojaštva samo reševalni oddelki in službujoči člani Odbora za zaščito mesta, lii se morajo izkazati z legitimacijo OZAM. Nočna vaja Istega dne bo tudi nočna vaja radi vežbanja »vzbune«, ukinitve javne razsvetljave in ugasnitve privatne razsvetljave ter prestanka nevarnosti. Postapek bo sledeči: znak «vzbune« bodo objavili trije topovski streli na Gradu ter rogovi na raznih vzvišenih točkah mesta, kakor tudi piskanje železniških lokomotiv. Vse to bo trajalo tri minute. Takoj ob početku znaka »vzbune« se bo zatemnila (v resnem primeru prekinila) javna razsvetljava, v vseh privatnih hišah, uradih in lokalih se morajo vsa okna zapreti in za-streii ter luči ugasniti, reklamna razsvetljava pa ukiniti. Ves promet po ulicah se mora ustaviti. Prebivalstvo po ulicah in lokalih ostane mirno in kar največ zavarovano na svojih mestih, kjer se bo v tem trenutku nahajalo; vsa V ponedeljek je banska uprava končno razpisala licitacijo del za tlakovanje državne ceste skozi Ljubljano od Šentjakobskega mosta do Blehveisove ceste, ker je mestna občina pristala na prispevek 90,000 Din, ki odpade na tlakovanje dveh nietrov širine. Razlika je v tem, da je na deželi cesta široka le 0 m, v mestu pa S m, a stroške za razliko mora nositi občina. Licitacija bo v skrajšanem roku 20 dni, torej 5. novembra ob desetih v uradu Terenske sekcije v kazini. Kar se tiče vprašanja tlakovanja cesle od šišenske mitnice do Št. Vida, je po najrazličnejših pogajanjih in peripetijah že od 1. 1929., ko so bili gotovi projekti električne cestne železnice, vendar prišlo v končen stadij. Pogajanja s cestno električno železnico so tedaj dovedla do sporazuma, da je cestna uprava dovolila gradnjo električne železnice pod pogojem, da se tramvaj prilagodi vsaki novi trasi ceste in da vse izpremembe napravi na svoje stroške. Glavni pogoj pri tem dogovoru je pa bil, da mora biti tramvaj med tračnicami in 40 cm na vsaki strani tlakovan na stroške maloželezniške družbe. Tudi sedanja pogajanja med Terensko sekcijo in Maloželezniške družbo oz. mestno občino glede tramvajske proge od šišenske mitnice do Št. Vida se bližajo rezultatu, da bo vprašanje brez večjih žrtev na obeh straneh v kratkem ugodno rešeno. Med tem je Gornja šiška inkorporirana in je cesta do nove mestne meje pri Dravljah postala prava mestna eesta. ki jo je treba zaradi mestnega, predvsem motornega prometa obravnavati drugače kakor ceste skozi vasi. Tudi projekt za cesto od Št. Vida do Jeperee že precej dolgo čaka v ministrstvu na odobrenje, naio bo pa takoj razpisana licitacija del. Delavci bodo zaposleni tudi pozimi in zato naj se poslanci pobrigajo, da pospešijo odobritev. Največje delo na tem odseku je preložitev Medenskega klanca, ki bo skoraj popolnoma odpravljen z veliko preložitvijo ceste, zlasti pa z nadvozom čez železnico. Cesta se bo po definitivnem projektu odcepila že 150 m nad Cir-manov v Mednem in tekla na desno po pobočju pod sedanjo cesto, kakih 180 m pred klancem bo pa premostila želfeznico in šla r popolnoma rav- vozila se morajo ustaviti — tudi tramvaj, potniki pa ostanejo izjemoma v vozovih. Luči na vseh na mestu stoječih vozilih se morajo za-streti (za kar je treba že prej vse potrebno ukreniti). Vozila, ki morajo iz' javnih službenih ozirov voziti, morajo imeti strogo zasenčene luči. Za razsvetljavo v hišah in lokalih naj bodo pripravljene sveče ali žepne svetilke. Gledališke in kino predstave ter koncerti se vrše nemoteno, zbiranje pred temi lokali ali zapuščanje istih za časa vaje je seveda prepovedano. Zatemnitev mesta bo trajala pet minut, nakar bo zopet vzpostavljena normalna javna razsvetljava in bo to obenem znak »prestanka nevarnosti«. V mestu bo nastopilo zopet redno življenje. Kdor se ne bo ravnal po teh navodilih in se ne bo pokoraval pozivom organov javne var-nosli, bo v smislu naredbe kr. banske uprave. Dravske banovine Rov. II. D. Z. No. 3548/1 z dne 12. oktobra 1935 kaznovan z globo od 10 do 1000 dinarjev, ob neplačilu globe pa »zaporom od I do 20 dni. ni črti tik za šušteršičevo žago ter se šele približno 300 m nad sedanjim prelazom čez železnico spet spojila s sedanjo cesto. Vsa preložitev je dolga 1700 m in bo ta nova cesta brez odkupa sveta in brez tlakovanja veljala 1,459.000 dinarjev. Nova cesta bo tekla 70 m za šušteršičevo gostilno pod Medenskim klancem. Na odseku Jeperca—Kranj je snimanje že gotovo, detajlni projekti bodo pa napravljeni čez' zimo. Na Sorškem polju bo tekla cesta čez železnico po nadvozu, a 1,500,000 do 2,000.000 bo veljala preložitev Gaštejskega klanca z nadvozom čez železnico pred kolodvorom v Kranju. TaSovs na vseh k&mih in kraiih Ljubljana, 16. oktobra. Ne mine skoro dan, da ne bi policija ali žandarmerija prejela prijavo o raznih ter včasih prav predrznih tatvinah. Tako se je nek drzen uzmovič vtihotapil v stanovanje bivšega notarja Janka Globočnika v Flo-rijanski ulici 13 ter mu odnesel razne obleke v vrednosti nad 1000 Din. V isti ulici na štev. 12 pa je odnesel nekdo Antonu Mlakarju s kolesa dinamo znamke »Im-peks«, vreden okrog 1000 Din. — Neznan uzmovič je odnesel kuharici Ledenik Katarini iz Vidovdanske ceste 1 ročno torbico z 200 Din. — V Trbojah je bilo ukradeno Francu Rozmanu iz Dragočajne moško kolo znamke »Briljant« tovarn, štev. 369725 in evid. štev. 2-76656-12, črno pleskano, vredno 700 Din. — Za poštnim skladiščem na glay-nem kolodvoru je bilo ukradeno žel. uslužbencu Andreju Jakopiču črno pleskano kolo. znamke »Viktorija«, tov. štev. neznana, evid. štev. 40.157, vredno okrog 800 Din. — Na Gasilski cesti št. 15 pa je bilo izpred mesnice ukradeno mesarju Alojzu Anžiču iz Dobrunj št. 21 moško kolo znamke »Waffenrad« z evid. št. 16.47484-2-16, zelo dobro ohranjeno, vredno 1300 Din. Mestno poglavarstvo v Ljubljani, dne 1.7. oktobra 1935. Predsednik dr. Ravnihar VI., 1. r. Füatewame velik® teste Liuhliana-Krani Dnevni dogodki X Banska uprava razglaša, da ban Dravske banovine izven uradno določenih sprejemnih dni, to je torka in petka, ne sprejema zasebnih strank. X SHOD ZDRUŽENE OPOZICIJE, ki bi se moral vršiti dne 20. t. m. v Ljubljani, se radi nepričakovanih tehničnih ovir ne bo vršil. X Telefonski promet z Islandijo. Na podlagi odleta ministra PT bo s 1. novembrom t. 1. oivorjen telefonski promet med Jugoslavijo in Islandijo. Triminutni razgovor bo stal 46'50 zl. fr,, oziroma 674-50 Din. X Važno za slaščičarje. Z odlokom ministra za trgovino in industrijo ee izpopolnjuje navodilo ministrstva od 26. julija t. 1. št. 26.909 v toliko, da slaščičarne in mlekarne niso dolžne postati članice trgovskega ali gostiteljskega združenja, marveč ostanejo tudi v bodoče v svojih lastnih obrtnih združenjih. X Premog za upokojene železničarje. Prometni minister je dovolil, naj čl. 88 pravilnika o postranskih prejemkih uslužbencev državnih prometnih ustanov velja v bodoče tudi za železniške upokojence, vdove in sirote umrlih železniških uslužbencev in upokojencev. S tem bo železniškim upokojencem, oziroma elanom njihovih rodbin dana možnost, da si omislijo najpotrebnejše količine premoga kakor aktivni uslužbenci. X Granata v kleti. V Masarykovi ulici št. 18 v Zagrebu so našli v kleti delavci', ki so popravljali klet, veliko granato, ki na srečo ni eksplodirala. Oblasti preizkujejo, kako je granata prišla v klet. X Prvovrstna plemenska živina in dobre krave mlekarice bodo razstavljene na plemenskem sejmu v Velikih Laščah dne.22. oktobra dopoldne. Plemenske živali, ki jih bodo prignale številne selekcijske organizacije iz kočevskega, novomeškega, ljubljanskega in logaškega sreza, fžvjrajo samo od izbrane selekcijske živine in se bo nudila izredna prilika, da si interesenti nabavijo visokovredno plemensko blago. X Stavka v papirnici na Količevem pri Dom-lalah je končana po obojestranskem sporazumu. X Štrajk v obratih Našičke tvornice tanina. Kakor poroča »Radnički glasnik«, je zelo verjetno, da bodo delavci v vseh obratih Našičke tvornice tanina v najkrajšem času stopili v štrajk. Delavci zatrjujejo, da je uprava podjetja ponovno kršila kolektivno pogodbo, zlasti da je znižala protipogodbeno mezde in doplačila. V poštev bi prišlo okoli 3000 delavcev. X Brivec v zakonskem suženjstvu. Policiji v Subotici je prijavil nek 20 let star brivec, da ga je neko dekle prisililo v zakon. Spoznal se je z dekletom nedavno in popolnoma podlegel njeni volji. Pregovorila ga je, da sta šla v Vukovar in se v tamošnji cerkvi proti njegovi volji poročila. Po poroki ji je hotel zbežati, toda zaprli so ga v neko hišo, kjer ga je žena strogo nadzorovala. Tako je prebil nekaj časa v zakonskem suženjstvu. Naposled .se mu je posrečilo, da je o vsem obvestil svoje starše v Subotici. Starše pa nasilna žena tudi ni pustila v hišo, policija se pa ni hotela mešati v zasebne zadeve. Brivcu se je končno posrečilo, da je pobegnil in prišel v Subotico, kjer je o s^oji tragikomični zgodbi obvestil policijo. Kino Sloga Ljubljanski Dvor Tel. 2730 Danes ob 16., 1S-15 in 21-15. uri premiera najnovejšega reportažnega filma dr. Martina Riklija Abeiinija 1935 Afrika v plamenih! Največja senzacija in aktualnost sedanjih dni! Življenje v Neguševem črnem carstvu. Šege in običaji, verstvo, vojaštvo, življenje na dvoru, kraji ob italijansko abesinski meji itd. Predprodaja vstopnic od 11. do pol 13. in od 15. ure dalje! Krasen dopolnilni spored in nov zvočni dnevnik Kitite in oglejte si to filmsko aktualnost! Uublfana D?*—NA PRATIKA Četrtek, 17. oktobra. Katoličani: Marjeta Alakok. Pravoslavni: 4. oktobra. Stevan. DEŽURNE LEKARNE Dr. Kmet, Tyrseva cesta št. 41, Trnkoczy deđ., Mestni trg št. 4, Ustar, šelenburgova ulica št. 7. * » Nesreča na Ambroževem trgu. Včeraj se je pripetila na Ambroževem trgu hujša nesreča. 'X<- nepreviden voznik je podrl brezposelnega trgovskega potnika Josipa Kolarja, stanujočega na Tyrš?vi cesti 29. Kolar je dobil notranje poškodbe in ga je reševalni avto prepeljal v r plošno boin ižnico. * KeAiraški savez, podzveza Ljubljana, obvešča. da bo v petek. 18. t. m. ob pol 20. uri v lokalu pri Amerikancu redna odborova seja. Radi važnosti in podpisov sodniških zapisnikov za Savez od izvršenih dirk tega leta vsi in točno. * Zborovanje za žensko volilno pravico bo v nedeljo 20. t. m. ob 10. dopoldne v sejni dvorani mestnega magistrata. * Spored nocojšnjega intimnega koncerta, ki ga izvaja trio ge. Brandlove v Hubadovi pevski dvorani: 1. Brahms-Trio. 2. Caesado: Sonata v starem španskem stilu (za čelo). 3. Skrjabin: Etuda v eis-molu in Chopin: Scherzo v cis-molu (klavir-solo). 4. Čajkovski: Trio v a-molu. Ker bo koncert prav gotovo ena najlepših komornih prireditev letošnje sezone, še prav posebno opozarjamo na ta večer. * Šentjakobčani bodo ponovili v soboto 19. in v nedeljo 20. t. m. ob 20.15 uri Govekarjevo ljudsko igro s petjem »Legionarji«. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra, v glavnih vlogah pa nastopajo Petrovčičeva, Bučarjeva, Černičeva in Hanžič, Lavrič in Eyper. Igra je dosegla pri obeh vprizoritvah lep uspeh in so se vsi posetniki od srca nasmejali dogodovščinam prostovoljca Ježa, ki ga izvrstno igra g. Lavrič. Občinstvo opozarjamo na fotografije v ljubljanskih izložbah. Cene znižane od 10 Din navzdol. * Prirodoslovno društvo priredi ekskurzijo v botanični vrt v Ljubljani v soboto 19. t. m. ob 15. uri. Zbirališče na dolenjskem koncu Karlovškega mostu. Vodstvo po vrtu imata strokovnjaka Tomažič in Lazar, asistenta botaničnega instituta na univerzi. Vstopnine ni. Vsi člani in prijatelji društva so vabljeni k cim številnejši udeležbi. * Že dolgo nismo imeli v naši drami tako izredno posrečene zelo zabavne veseloigre, kakor bo nocojšnja premiera, ki ima naslov »Frak« ali »Od krojačka do ministra«. Glavno vlogo krojačka igra Danes, bogatega zida in njegovo soprogo Cesar in Nablocka. V ostalih vlogah sodeluje domalega ves dramski ansambel'. Premiera te izvrstne komedije je izven abonmaja po običajnih dramskih cenah. * Drevi premiera na novo postavljene in vpri-zorjene Puccinijeve opere »Madame Butterfly, ki bo brez dvoma velik umetniški dogodek v naši operi. Delo je naštudiral in zrežiral kapelnik Štritof. Naslovno vlogo poje Zlata Gjungje-nac-Gavella, tenorsko partijo Gostič, baritonsko Janko. V ostalih vlogah nastopijo Kogojeva, Španova, Škrjančeva, Strniševa ter Zupan, Rus, Petrovčič, Lupša, Škabar in Bekš. Premiera je za red Četrtek. Maribor Zanimiva tiskovna tožba Maribor, 16. oktobra Včeraj dopoldne je bila pred malim senatom mariborskega sodišča razprava, ki je vzbudila v mariborski javnosti precej zanimanja. Letos v januarju je bila v »Ve-černiku« in »Jutru« objavljena notica, da sta bila nekdanji predsednik mariborske podružnice Narodno strokovne zveze Tone Bajt in podpredsednik Rudolf Tumpej izključena iz organizacije, ker sta delala proti njenim interesom. Nadalje je notica vsebovala vest, da je izdal Rudolf Tumpej ob priliki volitev delavskih obratnih zaupnikov parolo na sabotažo. Prizadeta Bajt in Tumpej sta vložila po svojem zastopniku dr. Irgoliču tiskovno tožbo proti »Večerniku« in »Jutru«, ki je, da se izogne stroškom, izdalo pisca notice; to je bil uradnik OUZD-ekspoziture v Mariboru Josip Tekauc. Na včerajšnji razpravi, ki ji je predsedoval ss g. dr. Zemljič, je bilo zaslišanih veliko prič, ki sta jih predlagali obe stranki. Po dolgotrajni razpravi se je sodišče uverilo, da je bila Tekaučeva notica brez vsake podlage in da je imela namen škoditi časti in ugledu tožiteljev. Sodišče je obsodilo Josipa Tekauca na 7 dni zapora, pogojno na dve leti, na plačilo odškodnine za prikrajšano čast in plačilo sodnih stroškov. A Narodno gledališče, četrtek, 17. okt. I ob 20. uri: »Tartufe«. Red A. Petek, 18. okt.: Zaprto. A Razglas. Podoficirji, kaplarji in vojaki odnosno njih rodbine, ki so bili med svetovno vojno odlikovani z »Zlatim odlikovanjem Karadjordjeve zvezde z meči«, naj se čimprej, a najdalje do 1. XI. tl. javijo pri Alestnem vojaškem uradu na Slomškovem trgu št. 11 soba št. 3. Vsem tem odlikovancem se bo odrejala nagrada, ki jim po zakonu o odlikovanju Karadjordjeve zvezde pripada. S seboj je treba prinesti potrebne dokumente. A Prisrčen poslovilni večer pripravlaj za v soboto 19. tm. zvečer Sokol Maribor I odhajajočima odličnima članoma generaloma Hadžiču in Putnikoviču ter svojemu prosvetarju dr. Cerkveniču. Večer bo v telovadnici inžinjerske podčastniške šole in je nanj vabljena vsa nacionalna javnost. A Okraden. Le za trenutek je stopil viničar Andrej Žirovnik iz Hrastja pri Limbušu z doma v neko gostilno v Dravski ulici ter pustil pred vrati nov kotel za žganje-kuho. Ko se je viničar vrnil iz sobe, ni bilo kotla nikjer. Tatvino je javil policiji. A Obmejni promet. V septembru tl. je prispelo čez severno mejo v našo državo 12.741 oseb, in sicer 3564 Jugoslovani, 4516 Avstrijcev, 3263 čehoslovaki, 481 Nemec, 100 Italijanov in 820 podanikov drugih držav. A Prihodnja premiera bo v najkrajšem času. To je češkega pisatelja Werner j a komedija »Medvedji ples«, prav učinkovit, z velikim poznavanjem oderske tehnike pisan komad, ki bo zelo zabaval. Režira J. Kovič, nastopi ves dramski ansambl. A Ob obleko. Ko je Napastova družina v Ranči pri Framu bila na polju, se je vti-lotapil skozi odprto okno hiše tat in odnesel vso obleko in perilo v vrednosti 3000 di-larjev Orožniki so tatu že za petami. A Glas iz občinstva. Stanovalci Franko-panove ulice v bližini kavarne Volgruber prosijo policijsko upravo, naj posveti temu delu ulice v nočnih urah večjo pažnjo. Skoraj ni večera, da se v tem delu ulice v poznih nočnih urah ne bi pretepali gostje in s tem motili spanje stanovalcev sosednjih hiš. A Grajski kino. Danes premiera izborne operete »Cigan baron«. V glavni vlogi ljubljenec žena Adolf Wohlbruck in Hansi Knoteck. Prirodni posnetki za ta film so bili snimani v naši državi. A Kino Union. Samo četrtek in petek Liebenerjem in Hanno Waag. Očarljive melodije umetnikov Chopina, Mozarta in Chopinov »Poslovilni valček« z Wolfgang Liszta. Sledi veleopereta: »Plavolasa Carmen« z Marto Eggert. je doma na dvorišču tako nerodno padel, da je dobil močne peškodbe po glavi. Naj v miru počiva! S3 Telesno poškodbo je pretekli ponedeljek dobil neki hlapec Zadek Alojz, 38 let star iz Žalca. Pri prepiru ga je neki prijatelj tako vrgel ob tla, da ga je močno podedoval po desni nogi; moral je v bolnišnico. IS Din 200-— za mestne reveže je med prijatelji pokojnega F. Rebenschesrea nabral trgovec Pečuh. Hvala! Ptui Gasilske vaje. — V nedeljo dopoldne je imela ptujska gasilska četa gasilske vaje, pri katerih je bil požarni objekt mestno gledališče. Vaje je vodil poveljnik Breznik, prisostvoval pa jim je tudi starešina župe Muzek. Delovale so tri vodne postaje. Agregat in parna brizgalka sta črpale vodo iz Drave, turbina pa je dovajala vodo do pogorišča iz Grajene. Napeljanih je bilo nad 1200 m cevi Vale so docela uspele. _ . Nesreče. Novak Alojz, SOletni posestniški sin iz Gradišča, je popravljal streho, pri tem pa mu je spodrsnilo in je padel na tla ter zadobil hude notranje poškodbe. — Janezu Muršiču, posestniškemu sinu iz »o-botincev, je pri mlačvi ajde zgrabil mlatilm stroj levo roko in mu jo zmečkal. - J Fran 21etni sin šivilje iz Hajdine, se je zbodel s steklom v levo nogo ter so ga zaradi zastrupljeni a morali oddati v bolnico. __Kolarič Ludvik, posestnik iz Grajenščaka, je prenočeval na seniku. Ponoči v spanju ‘je padel A m globoko na pod in je pri tem zadobil notranje poškodbe in si zlomil desno nogo. — Pri obiranju jabolk pa je padel z drevesa 6 m globoko Cajlinger Fran, kočar iz Dragoviča, ter si je zlomil desno roko v rami. Vsi poškodovanci se zdravijo v ptuiski bolnišnici. Mater je natepel. Megla Alojz, posestnik iz Hiaponcev, se j? v nedeljo prepiral s svoio materjo ter jo tudi dejansko napadel in io začel tepsti in daviti, nato pa jo sunil tako močno, da ji je zlomil nekaj reber. €@ii@ Četrtek, 17, oktobra. Ljubljana: 12.00 reproducirana glasba, 12.45 vreme, poročila, 13.00 čas, obvestila, 13.15 harmonisti pojo na ploščah, 14.00 vreme, borza, 18.00 Glasbeni kontrasti, Radijski orkester, 18.49 Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič), 1Ö.00 čas, vreme, poročila, spored, obvestila, 19.30 nacionalna ura, 20.00 prenos koncerta Brandlovega tria iz Hubadove dvorane, 22.00 čas, poročila, vreme, spored, 22.15 Plesna godba, poje Mirko Premelč s spremljevanjem Radijskega jazza. m Dopisnike prosimo, naj redno pošiljajo iz svojih krajev dopise na podružnico, Prešernova ulica 6-1., kjer naj se oglasijo Ji oni, ki žele postati naročniki najcenejsega in neodvisnega dnevnika »Glasa naroaa«.. ES Zračni napad na Celje _ bo kakor smo že včeraj poročali, v nedeljo ob 14.30 ko bodo nad mestom pričela krožiti letala. Na mesto bodo padale različne rakete, in sicer bele barve bodo pomenile razdorne bomb''. zelene in plave bodo plinske bombe, rdeče pa vžigalne. Pri tem napadu bo ves promet v mestu ustavljen, prebivalstvo pa bo še s posebnimi navodili opozorjeno, kako se bo treba ravnati, da ne bo nesreč. Umrl je včeraj 86 let star Korun Fran, prevžitkar iz Braslovč. Pred desetimi dnevi katodno stfedafišce DRAMA Začetek ob 20. uri Četrtek 17. oktobra: Frak ali Od krojačka do ministra. Izven. Premiera. Petek 18. oktobra: Zaprto. OPERA četrtek 17. oktobra: Madame Butterfly. Premiera. Red četrtek. Petek 18. oktobra: Zaprto. Šentjakobsko gledališče: Začetek ob 20.15: Sobota, 19. t. m.: »Legionarji«. Nedelja, 20. t. m.: »Legionarji«. Dve veliki filmski memieri v Liubliasti V kinu Union se predvaja »Maškarada«, v Slogo je prišel težko pričakovani film »Abc-sinija 1935«. Uprava kina Union je priredila včeraj popoldne posebno predstavo, na katero so bili povabljeni poročevalci vseh ljubljanskih listov. Predvajali so »Maškarado« s Pavlo Wesselijevo v glavni vlogi. Film je bil napravljen približno pred letom dni pod režijo Willy Forsta, čigar režijski talent smo občudovali že v »Hrepenenju«. Tudi »Maškarada« je v polni meri pričala v njegovi veliki sposobnosti in ni prav nič čudnega, da je ta film doživljal triumfe po vsem svetu. Le prejšne kinematografske razmere v Ljubljani so bile krive, da je dobila Ljubljana »Maškarado« tako kasno. Prisotne novinarje in povabljeno občinstvo je očarala lepota filma, zlasti je vsakdo bil navdušen za Pavlo Wessely, katere igralske sposobnosti so izredne. Ö filmu samem prinesemo jutri daljšo recenzijo, ugotavljamo pa le to, da vidimo šele sedaj, po »Chopinovem valčku« in »Maškaradi«, kakšni veliki in dobri filmi so bili doslej zaprti ljubljanski filmski publiki. V kino Slogo je pa dospel težko pričakovani reportažni film »Abesinija 1935«. O filmu, ki je najnovejšega izvora, napravljen v Ufini ekspediciji pod vodstvom dr. Martina Riklija, smo že obširneje pisali. Danes, ko govori in piše ves svet o Abesiniji, bo ta film deležen tudi pri nas v Ljubljani onega ogromnega zanimanja kot vse drugod po svetu. Beograd in Zagreb sta ga predvajala »o 3 tedne, pri nas v Ljubljani bo predvajan predvidoma le 5 dni, zato priporočamo publiki, da si vstopnice čimpreje nabavi. Tudi o filmu »Abesinija« bomo še poročali. Doja, ki bo odločil predvsem tudi o njihovem — biti ali nebiti. Res so mnogi zavodi grešili v prevelikem optimizmu in zaupljivosti, še bolj res pa je, da morajo sedaj nositi moralno in tudi gmotno breme za svoje in Uidi za tuje grehe. Sodišče primitivnega naroda, n. pr. abesinsko, ki nima pisanih postav, bi odločilo, naj vrne, kolikor je kdo preveč dobil ali da kolikor je premalo dal, ako pa ni ne enega ne drugega, pa naj nosita vsak polovico škode, morebitni krivec pa naj gre na sramotni oder. Nam pa pisane postave in pogodbe, osnovane na individualističnih interesih in družabnih predsodkih, kalijo pogled na problem (ki je, v bistvu kaj preprost), tako da kmalu ne bomo vedeli, kaj je še in česa ni več. Zakaj samo iako je mogoče razumeti razne ukrepe, ki prej zavlačujejo kakor rešujejo problem, češ, saj tudi druge bolezni zdravi narava največ sama. 'Zadružna lola ¥ Imblmm Naše zadružne organizacije se dobro zavedajo, da potrebujejo čim bolj strokovno izobražene lunkcijonarje in zato z vsemi sredstvi kot^ predavanji, tečaji, izdajo zadružnih glasil in lislov, članki itd. skrbijo za izobrazbo zadrugarjev. Največja skrb pa se polaga na čim boljšo zadružno izobrazbo mladine, ki se naj postop-lijema uvede v praktično zadružno življenje. Za čim popolnejšo izobrazbo kmetske mladine v zadružništvu skrbi leta 1908. ustanovljena zadružna šola v Ljubljani, ki jo izdržujeta Zveza slovenskih zadrug in Zadružna zveza v Ljubljani kot matični organizaciji slovenskih zadrug, la za razvoj zadružništva prepotrebna šola je strokovno usposobila že dolgo vrsto kmetskih fantov po večini zdaj že mlade kmetske gospodarje, ki se prav pridno in uspešno uveljavljajo v zadružništvu, pa tudi v ostalem našem javnem življenju, saj jim je dala zadružna šola na pot ne samo strokovno izobrazbo, marveč tudi tako znanje, ki jim pride v prid pri njihovem javnem udejstvovanju. Tudi letos se je otvorila zadružna šola in začela danes z rednim podukom. Zanimanje za šolo je bilo tako veliko, da bi morala bili dva razreda, če bi hoteli obe zvezi, ki sprejemata gojence, ustreči vsem, ki so prosili za sprejem v šolo. Prostor pa žal dopušča samo omejeno število udeležencev. Letos je bilo sprejetih vsega skupaj 39 kmetskih fantov in lo iz najrazličnejših krajev Slovenije. Zanimivo je, da je bila ljubljanska zadružna šola, ki je bila ustanovljena leta 1908., prva te vrste v bivši Avstriji in da je služila za vzgled drugim narodom, posebno Čehom in Nemcem v alpskih deželah. Tudi v naši državi je ljubljanska zadružna šola pravzaprav edina te vrste; imamo sicer tudi v Zagrebu slično šolo, ki pa je novejšega datuma (ustanovljena šele 1. 1929. ali 1930.) in traja na njej pouk samo tri mesece, dočim na ljubljanski šest (od 15. oktobra do Velike noči) ter je tudi število obiskovalcev veliko manjše. Ostale jugoslovanske zadružne organizacije pa skrbijo le s prirejanjem krajših (pardnevnih, tedenskih) tečajev za izobrazbo zadružnih knjigovodij in voditeljev zadrug, to pa navodno radi pomanjkanja gmotnih sredstev. Taki kratki tečaji pa, dasi so seveda tudi koristni in potrebni, ne morejo v dovoljni meri, dati onega čvrstega temelja, ki je potreben za zdrav razvoj in delovanje našega zadružništva. D. vasti = Dobave., Direkcija državnih železnic v Ljubljani, strojni oddelek, sprejema do 21. oktobra ponudbe glede dobave 1—2-tonskega tovornega avtomobila. Direkcija drž. železnice, gradb. oddelek v Ljubljani, sprejema do 22. oktobra ponudbe glede dobave tovotne masti, mila, signalnih stekel, železa, vijakov in Močnih verig. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelkih.) (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani interesentom na * vpogled.) = Oddaja krovskih del pri adaptaciji objektov vojašnice v Slov. Bistrici se bo vršila potom olertne licitacije dne 28. oktobra pri referentu inženjerske Komande dravske div. oblasti v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem referentu.) =- Oddaja električne instalacije v zgradbi elektrarne dravskega intendantekega skladišča v Ljubljani se bo vršila potom ofertne licitacije dne 29. oktobra pri referentu inženjerije Komande dravske divizijske oblasti v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled pri omenjenem referentu.)' = Oddaja de! pri adaptaciji kopalnice in pralnice v vojašnici Kralja Petra L v Ljubljani fce bo vršila potom ofertne licitacije dne 30. nktobra pri referentu inženjerije Komande drav-ske divizijske oblasti v Ljubljani. (Pogoji so na ^Pogled pri omenjenem referentu.) . ; Oddaja adaptacijskih de) na objektih vo-Ihaiiice Vojvode Mišića v Ljubljani se bo vršila Octom ofertne licitacije dne 2. novembra pri 'eferentu inženjerije Komande dravske divizij-r5? oblasti v Ljubljani. (Pogoji so na vpogled tiri omenjenem referentu.) . ^ Brezposelnost v naši državi. Dne 1. oktobra šk'h ° v na*' r^av' 13.392 brezposelnih mo-v i, ’n žensk. Od tega odpade na Borzo dela 1 Beogradu 2.080 oseb. na Zagrel) 2.271, na 2 904 j"° 4-418* na Saraievo 1.287. na Novi *’ka'° cl|do pn' javnih borzah dela 31.345 mo- 2 9oj •1,0 na Sarajevo 1.287, na Novi Sad 'slfit 111 na Split 432. V mesecu septembru je «kih0- -° pri iav»ih borzah dela 31.345 mo-poopiln, ZPnßk- Podporo je prejelo 5.948 brez-’^’ndi v znesku Din 527.917-75. znašal! <>d L do 10. t. m. so celokupni carinski dohodki 24,891.324 dinarjev, v istem razdobju lanskega leta pa 19,707.004 Din. - Nova tarifa je izvoz svežih rib v ČSR. Od 1. t. m. naprej velja za izvoz svežih rib v ČSR nova tarifa. = Načrt zakona o ribarstvu. Po vesteh iz Beograda posnemamo, da je v kmetijskem ministrstvu že končnoveljavno izdelan načrt zakon i o sladkovodnem ribarsivu. Nova svetovna sladkorna konferenca. Anglija namerava začetkom 1.193G. sklicati novo svetovno sladkorno konferenco, na kateri naj bi posamezne države, ki pridelujejo sladkor, pristale na nekoliko odstotno znižanje svoje leine sladkorne produkcije. ~ Izvoz vrednostnih papirjev iz Nemčije. V bodoče sh sinejo izvSžati iz Nemčije samo tisti vrednostni papirji, ki so bili že pred januarjem 1933 v posesti tujcev. , ~ Nov način prodaje Fordovih avtomobilov. Ford-društvo je pred nedavnim bistveno iz-premenilo svoj prodajni sistem. Vsak kupec, ki bo prišel v novembru na razstavo avtomobilov, se bo lahko okoristil z naslednjimi prodajnimi pogoji: kupec plača pri nakupu voza 100 dolarjev v gotovini, ostanek pa v mesečnih obrokih od 18 do 20 dolarjev. Vse dotlej, dokler točno uplačuje mesečne obroke, jamči Ford-društvo kupcu, da mu bo vsako leto zamenjalo prejšnji avto za novega. Naš ribolov v 1. 1934. Po uradnih statistikah je znašala naša ribja proizvodnia v L 1934 za 645.114 kg več nego v L 1933. Vrednost ribolova je porasla za 2 milijona 870.530 dinarjev (89/ol. Povprečna cena za kg ribe je v primeri z predlanskim letom popustila s 4'86 na 4.83 Din. Sovjetski industrijski načrt. Te dni je bil izdan sovjetski industrijski načrt za poslednje četrtletje letošnjega leta. V primeri z isto dobo v lanskem letu predvideva načrt povečanje za 22-Vo. V težki industriji je posvečena posebna pozornost gradnji lokomotiv, avtomobilov, električnih strojev, kemičnih proizvodov, umetnemu gnojilu In gradbenemu materijalu, še večji porast pa predmetni načrt predvideva za lahko industrijo. ki jo nameravajo Sovjeti v tem četrtletju povečati za 40'Vo. Borzna poročila DEVIZE: Ljubljana, 16. oktobra. Amsterdam 2963 15 do 2977-75, Berlin 1756 08 do 1769-95, Bruselj 735-26 do 740-32, Curih 1424-22 do 1431-29, London 214-09 do 216-14, Newyork 4338-58 do 4374-89, Pariz 288-25 do 289 69, Praga 180-91 do 182-02, Trst 355 03 do 358-11. Curih, 16. oktobra. Beograd 7 —, Pariz 20-2450, L nclon 15-0725, Newyork 307-125, Bruselj 51-6750, Milan 24-9750, Madrid 41-95, Amsterdam 208-0750, Berlin 123-50, Dunaj 56-90, Stockholm 77-70, Oslo 75-70, Kopenhagen 67-30, Praga 12 72, Varšava 57'80, Atene 2-90, Carigrad 2-45, Bukarešta 2-50, Helsingfors 6-64, Buenos-Aires 0-8350. VREDNOSTNI PAPIRJI. Zagreb, 16. oktobra. 7% invest. posojilo 70 do 75, Vojna škoda 340 do 341 do 338 do 342, okt.-nov.-dec. 337n, IVo agrarne obveznice 39 do 41-50 do 42, 7% Blerovo posojilo 63 do 65, 8°/o Blerovo posojilo 72n, 7% posojilo hipot. banke 69n, 6% beg lusk e obveznice 58 do 59-50, Agrarna priv. banka 220 do 222, Dunaj-Zagreb 837-50 do 847-50 do 842-50, Dunaj-Beograd 854-73 do 844-78, Grčija-Zagreb 29-15 do 29-85 do 29 50, Grčija-Beograd 29-35 do 28-65, Priv. klir. London-Zagreb 239-70 do 241-30 do 240-50, Priv. klir London-Beograd 240-80 do 239-20, Priv. klir. Madrid-Zagreb 562-50 do 572-50 do 567-50, Priv. klir. Madrid-Beograd 575 do 565. Trboveljska 100 do 110, Sečer Osijek 115n, 7% štab. pos. v Parizu 78r. Beograd, 16. oktobra. 5% sred. roč. pos. ne notira več, 7°/o štab. pos. v Parizu 79, Narodna banka 5800 Agr. Priv. banka 222-50 do 221, 7°/o drž. inv. pos. 78 do 77-50, 8°/o Blairovo pos. 76 do 73-50, 7% .Blairovo pos. 65-50, 6»/o be-gieške obveznice 63 do 62-50, 4%> agrar, obveznice 45 do 44-50, Vojna škoda prompt 342 do 341-50. Blagovno tržišče: Novi Sad, 16. oktobra. Pšenica nespremenjeno. Oves: Bački, sremski in slavonski 137-50 do 140. Rž ne notira. Ječmen: Bački in sremski 64 kg = 130 do 132-50. Koruza, moka, fižol ne-izpremenjeno. Otrobi: Bački, sremski in ba-naški juta vreče 87 do 89. banaški juta vreče ladja 88 do 90. Tendenca mirna. Promef srednji. Sol«oS stvo Pisma s sokolske poti po češkoslovaški ! ii. V petek dopoldne sem si ogledal še novi del mesta in krasno letno telovadišče Sokola IV. ter ugotovil, da ima Bratislava svoj silen in krasen razvoj v moderno mesto in metropolo zahvaliti češkoslovaški, kar pa ne znajo ali nočejo oceniti Nemci, Židje in Madjari, a niti nekateri Slovaki. Po kosilu krenem na kolodvor, kamor prihiti k slovesu tudi sestra dr. černa, še stisk roke in vzklik »Pozdravite nam Jugoslavijo!«, pa že hitimo s košičkim brzovla-kom proti Trnavi, preko krasne, plodne ravnice, a ob levi nas spremljajo obronki Malih Tater, obrasli z gozdovi in trto. Po enoinpolurni vožnji, ki so mi jo kratili z glasnim, skoro izzivalnim nemškim žlo-budranjem slovaški Židje v kaftanih,.. od Trnave pa višji poštni inspektor br. doktor Havlieek, me je vlak odložil v svetovno-znanem kopališču Pistany. Na kolodvoru me je pričakoval društveni prosvetar kapetan br. Kavetka in elan odbora, moj rodni stric br. über. Naravno, da je bil sprejem v teh okolščinah še posebno prisrčen. Pred kolodvorom sem se razočaral — tole naj bi bilo svetovno kopališče? Hiše nizke, ulica sicer po vojni že asfaltirana, toda ves vtis je ta, kot, da sem prišel v veliko banatsko vas. šele, ko sem si po kratkem počitku na stričevem domu ogledal kraj, sem v središču in v kopališkem okraju videl, da sem res v znamenitem kopališču. Krasni nasadi, vse ceste asfaltirane (tudi tu šele po vojni)' mnoge moderne stavbe, nekatere prav razkošne palače, kar dva nova mostova, Masarykov in kopališki s krito kolonado so popravili mmsrnrnm Isnaie čsj prcJisIc. Lupicč sfašlse isS*as»r, gs©s»|iS«a pesre- iskati, ccSiiaja i poireisujetfe hrano, oMaUla, hnfSge, pouk, raz-vecfrsla ift!. tsc Ureditev dolgov potom sodnih in izvensodnih poravnav. Nasveti v bonkurznih zadevah in vseli drugih trgovsko-obrtnih poslih. — Strokovne knjigovodske revizije, sestava in aprobacija bilanc. Preskrba kreditov, nasveti glede hranilnih vlog in plasiranje istih, — Vsi posli-kmečke zaščite. Edina koncesijonirana komercijalna pisarna: LOJZE ZAJC, Ljubljana, Gledališka ulica'7. Telefon 38-18 moj prvi neprijeten vtis. Država je tu zgradila ne sicer največje, toda najlepše in najmodernejše poštno poslopje, ki bi lahko služilo kot vzor tudi naši poštni upravi za nove res higienske stavbe v mestih in znanih kopališčih. Sokolski dom je bil zvečer nabito poln. saj ni priredil jugoslovanskega večera samo Sokol, marveč tudi oficirski in podoficirski zbor. Oder je bil okrašen z našimi in češkoslovaškimi zastavami in na podstavku je bila velika slika našega blagopokojnega kralja Mučenika. Po prisrčnem pozdravu br. Somore sem v 50 minutnem govoru očrtal razmerje našega Sokolstva do češkoslovaškega in prikazal veliki lik Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Buren aplavz, brez konca in kraja mi je bil dokaz da sem poslušalce razvnel. Zahvalil se mi je br. prosvetar, nato v ožjem krogu še starosta kapetan br. Fridrih, a čestitali sc mi mnogi višji častniki. Pa sem bil za tople izraze ljubezni do nas, za res bratski spre jem, bratom dolžan jaz. Po mnogih izlož bah sem opazil lepake, ki so vabili na predavanje, da celo na pošti pri vsakem okencu, saj so od upravnika do sluge — nad 60 vsi poštarji odlični Sokoli. Po predavanji so me bratje povabili v restavracijo Lito-vek, kjer imajo svoj pipčarski klub in nan je v veselem in iskrenem razgovoru ka prehitro minil večer. V soboto sem počival in pisal, zvečer p so me odvedli v častno ložo kopališkeg gledališča, kjer so Sokoli vprizorili burk »Goljufivka iz ljubezni«. Br. Mali mi j-poklonil v spomin nekaj krasnih izdelke-iz aragonita, ki ga koplje v lastnem kam nolomu in predelava v lastni tovarni. Težk-je bilo v nedeljo slovo od gostoljubnih Pie štanov, a kliče me Pferov. Janez Pohar: Trbovlje Sokolska tombola. Letos so med srečnim zopet — najpotrebnejši. Prvo tombolo j zadel brezposelni Gombovec Lovro iz Zaloga pri Ljubljani. Zanimivo je, da je isti zadel glavne dobitke tudi pri tomboli v Kleku in v Hrastniku. Sokolu je na mestu daroval 300 Din. Drugo tombolo je zadel upokojenec Sluga Filip, tretjo brezposelni Kahne Jože, četrto Balasier Matilda, peto upokojenec Jamšek Jože itd. Dražba. V ponedeljek je bila na javni dražbi razprodana vsa premičnina pokojnih Puškarjev. Brivnico pa je prevzel g. Vranesič, medtem ko prevzame podružnico v trgu g. Besenič. Nedvode Poslovilni veter. V nedeljo zvečer so se poslavljali Sokoli s pevskim zborom od dveh agilnih članov. Poročila sta se znani in ugledni trgovec in posestnik Andrej Bohinc in naša najpridnejša igralka Anica Tram-jsraževa. Naj bosta srečna in naj nam ostaneta vedno zvesta! Smučarsko skakalnico grade v prijaznih žlebeh pod Sv. Marjeto nad Medvodami. Lepo že poje pesem lopate. Sokoli se pa seveda veselimo, kajti poleg doma, ki je dograjen, uvrščamo še skakalnico. S tem ie uresničena prva etapa našega dela. S tem pa bo v našem kotu poživljen tudi tujski promet, ki prinese našim hribom danes tako potreben dinar. Milil o&m$š Vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek 5 Din Drž. in ban. darck 3 Din. Oglasniki, ki išfej: službe, plačajo samo po 25 par za besedo. Pr malih oglasih reklamnega značaja slane petitm vrsla 2 Din Na pismena rprašanja je priložil za odgovor 2 Din v znamkah. — Mali oglasi s< plačljivi takoj pri naročila. ODEJE! Strokovno šivanje posteljnih odej iz vate, volne in puha, najceneje pri: F. Novak. Maribor, Koroška cesta 8 PISALNI STROJ znamke Remington ali Under wood v dobrem stanju, ako po ugodni cen' kupim. Ponudbe pod »Pisani stroj 5« upravo lista. FIŽOL prepeiičar ali ribnican kupimo vsako množino takoj. Ponudbe z navedbo količine in cene pod »Takojšnja dobava« na uprav: lista. STANOVANJE po možnosti trisobno v bližin Tržaške ceste iščem za 1. november. — Ponudbe z navedbo cene na upravo po: »Trisobno stanovanje«. Telefon 2059 Suha drva, premog, karbopakete dobite pri 1. POO&žftSIK Bohoričeva uiica št. 5 Hranilne knjižite prodate ali kupite najbolje potom moje pisarne Solidno poslovanje! Priložite znamko! Rudolf Zore, Ljubljana Gledališka ul. 12 Telefon 38-10 dobile potom najtesM’lš'l* Jal oglasov“ v „Glasu naroda“ IZDELU1E SOLIBklO ULišaena st.deu T3BIMBEBI I B t 3 O - D O L M fl T 1 MOV Junaki in lopovi Vloga kneza Windischgraetza v aferi ponarejevanja tujih valut na Madjarskem. — Tajne zaloge orožja v dunajskih samostanih. — čudne vloge nekdanjih diplomatov V prihodnjih dneh bo izšla v založbi neke dunajske knjigarne zelo zanimiva knjiga pod naslovom »Helden und Halunken«, ki jo je napisal knez Ljudevit Windischgraetz. Dunajski listi, ki poročajo o p drobnosti vsebine, pravijo, da ne predstavlja ta Vtjiga samo osebno obrambo človeka, pač pa da poskuša razkrinkati kopreno evropskih tajnosti. L. 1918. se je Windischgraetz trudil na vse mogoče načine, da s svojimi zvezami in vplivi ponovno vpostavi propadlo monarhijo in privede na prestol cesarja Karla. Nekega dne je dospel Windischgraetz z znamin orientalistom Meszarosom po Donavi na Dunaj kot črni potnik, ker ni imel pravega potnega lista. Na Dunaju ga je znana lastnica hotela Sacher sprejela z vso vljudnostjo in mu dala na razpolago v svojem hotelu prostore, v katerih ee je shajal s svojimi prijatelji in kjer so študirali vse potrebne načrte za realizacijo svojih ciljev. Orožje in municija v dunajskih samostanih V tem času je bil na Dunaju tudi prijatelj Windischgraetza polkovnik Bauer, znani sodelavec Ludendorfa, ki je stanoval v enem izmed dunajskih samostanov in pripravljal material za restavracijo monarhije. Ta polkovnik Bauer je Windischgraetza informiral o količinah orožja in eksplozivnega materiala, ki bo bile skrite v različnih dunajskih samostanih. Važno vlogo je igral tudi takratni šef dunajske policije pokojni Schober. Windischgraetz trdi v svoji knjigi, da je bil osebno pri Schobru, kjer se je prepričal o resničnosti izjav polkovnika Bauerja. Med drugim je Schober dejal, da je v stalni zvezi s cesarjem Karlom. On mu je tudi dal permanenten vizum za Švico, tako da je Windischgraetz lahko stalno odhajal in prihajal v Avstrijo. Schofcer-Rintelen Najbolj zanimivo poglavje knjige tvorijo podatki Windischgraetza o ponarejanju bankovcev na Madjarskem 1.1919. Windischgraetz pripoveduje v tem poglavju najprej, kako so bile potvorjene kronske novčanice, stavljene v promet na Madjarskem. Nadalje kako je grof Te-leki podvzel slično akcijo v zvezi z Ivanom Ra-kovskijem. Ponerejevali so češkoslovaške sokolske bankovce in to z vednostjo štajerskega poveljnika in bivšega avstrijskega poslanika v Rimu dr. Rintelena. Šef italijanskega generalnega štaba general Badoglio je odšel v Eritrejo. Pričakujejo ga v Asmari. Najbrže bo prevzel vrhovno poveljstvo nad italijanskimi četami v Afriki, kjer je bil doslej poveljnik general de Bono. Razpečevanje pod državno zaščito Predno so pričeli z razpečevanjem ponarejenih bankovcev, je Rakovsky naprosil Windischgraetza,. da falzificirane bankovce hrani v svoji vili. Windischgraetz je na to pristal. Detektivi državne policije so stražili njegovo vilo in tako se je moglo vršiti razpečavanje brez vsakih zaprek. Falzifikatorji so bili izredno nestrpni in niso mogli pričakati, da bi se bankovci posušili, zato so jih na dunajskem valutnem tržišču že po nekaj dneh spoznali za potvorjene. Kmalu potem je bil aretiran Julius Meszaros, ki je potvorjene novčanice razpečeval, in to na zahtevo češkoslovaške vlade. Aretacija je bila izvršena na Dunaju, vendar pa je g. Schober gledal, da je aretiranec bil deležen vseh udobnosti. Liidendorf-Stresemann Windischgraetz pravi dalje, da je kmalu potem odpotoval preko Monakovega v Berlin, kjer se je sestal z generalom Ludendorfom. V Berlinu se je tudi razgovarjal s Stresemannom o odnošajih med Nemčijo in Madjarsko. Vendar je tu imel malo uspeha, ker mu je Stresemann dejal, da nima smisla, da skupno potujeta slepec in hromeč. V Berlinu se je seznanil z Lü-wensteinom in njegovimi prijatelji, s katerimi se je dogovoril, da bodo falzificirali francoske franke in angleške funte. Glavna težkoča v tem pa je bila dobava papirja. Ko se je Windischgraetz vrnil na Dunaj, sta se s polkovnikom Bauerjem dogovorila, da bi bilo najbolje falzificirali bankovce na Madjarskem, na vsak način pa s pomočjo nemških strokovnjakov in nemških stroiev. Madjarska bi pri tem dobila eno tretjino falzifikatov. S polkovnikom Bauerjem sla se dogovorila, da si skupno ogledata nemško tovarno papirja in se tudi v detajlih poučita o tehniki izdelovanja bankovcev. Vso tehniško pripravo falzificiranja je prevzel Windischgraetz sam. Tajinstvena delavnica Dva dni po tem sta se Windischgraetz in Bauer izkrcala v Kölnu, kjer sta si ogledala tovarno papirja in nri tem spoznala nekega Schultzeja. Ta je bil svoječasno nameščen v petrograjski državni tiskarni, kjer je delal v oddelku za tisk carskih rubljev. Tega človeka eta Windischgraetz in Bauer informirala o svojih načrtih. Schultze jim je razkazal v bližini Kölna svoj lastni laboratorij za tisk bankovcev. Delavnica je bila nameščena v betoniranem podzemeljskem prostoru, ki je bil na zunaj ograjen z močno železno ograjo. Schultze jim je razkazal tudi zaloge papirja in kmalu so se prepričali, da so njegove zaloge in zbirke tako bogate, da med originalnim papirjem in njegovimi izdelki ni nobene razlike. Ta knjiga, ki bi ji bolj prislojal naslov »Lopoviker o junaštvih v resnici ne pove ničesar razkriva tajne evropske diplomacije za kulisami. Navadili smo se že misliti, da vsemirski prostor ni nič absolutno praznega. Čeprav je snovno prazen, je vendar poln sdl. Prav tako se bomo morali navaditi na to, da si bomo predstavljati take sile, nagromadene v svetovnem prostoru, kot latentne, kot mirujoče ali pa, če hočemo reči, kot navidezno mrtve. Nikakor pa jih ne moremo zanikavati, ker obstoje in moramo z njimi računati. Naloge pove tehnike, ki nastaja v naši dobi in ki ji pravimo dinamična tehnika, je, da te sile oprosti skrajne ener-getične napetosti in jih spravi v gibanje. Potem bodo za nas dostopne in uporabne. Pojav- lja se že dovolj mnogo obetajočih znakov za to podmeno. Da bo ta preobrat v tehniki povzročil vsepovsod velikanske spremembe, bo jasno vsakomur, kdor skuša tukaj načeto misel razplesti v njenih posledicah do konca. Spomenik vsem raziskovalcem polarnih krajev V norveškem pristaniškem mestu Bergenu nameravajo postaviti enega največjih spomenikov na svetu. Ta naj bi ovekovečil žrtve in napore najslavnejših polarnih raziskovalcev vsega sveta, ne glede na to, kakšne narodnosti so bili. Zanamcem naj na ta način ostane ohranjen spomin na življenje in smrt teh pionirjev. Eden najslavnejših norveških kiparjev je napravi! načrt , za ta spomenik. Model je že izgotovljen in ga strokovni krogi baje soglasno priznavajo kot dovršenega. V ospredju spomeniške skupine je lil velikega polarnega raziskovalca Nansena. V ostalem ne nameravajo tega edinstvenega spomenika izdelati v vseh podrobnostih hkratu, ampak bodo prepustili posameznim državam, oziroma narodom, da ti podrobno izvedbo del na spomeniku, v kolikor se Uče njihovih ljudi, prepuste lastnim umetnikom. V tem smislu so se že pričela mednarodna pogajanja in so razgovori v bistvu že tudi dovedli do soglasja. Tako je torej upati, da postane ta monumentalni spomenik v primeroma kratkem času dejstvo. Prvi posnetek bojev z abesinskega bojišča, ki kaže italijanske Eritrejce, ki z naskokom zavzemajo sovražnikove postojanke v okolici Adue. Nova poljska vlada: od leve na desno sedijo vojni minister general Kasprzycki, ministrski predsednik Koscialkowski, predsednik republike Moscicki, minister za finance Kwiatkowski, notranji minister Raczkiewicz. Od leve na desno stoje: minister za pošto Kalinski, minister za promet Butkiewicz, minister za trgovino Gorecki, minister za socialno politiko Jaszczolt, minister za prosveto prof. Chylinski, minister za poljedelstvo Poniatowski in minister za pravosodje Michalowski. — Sicer pa menim, gospod Larsen, da se ne mudi tako kakor si predstavljajo gospodje v Parizu. Prišla sem le zato nekoliko prej, ker se mi zdi evropsko ozračje oblačno in se človek laže razgovarja v miru, kakor pa potem, ako bi začelo kje ropotati in se podirati. __Mislim, da nas niti to ne bi posebno motilo, je oporekel Jens. — Saj moja iznajdba za vojno tehnične namene itak ne pride v poštev. — Ne vem, gospod inženjer, če vaša skromnost ni zmotna, je odklonila gospa Reedelandova. Vse, kar iznajde človeški duh, je uporabno v vse namene. Treba je le prav prijeti. Inženjer Podumjin se je zdrznil. Hotel je že reči, da rajši uniči sam svoje delo, nego bi kdaj pristal na to, da se izkorišča za vojno, vendar se je obvladal. * Za gospo Reedelandovo je vstopil gospod Adam Cowell, suhljat, nizek in nekoliko zguban človek s potuhnjeno zvitimi očmi. z židovsko spretnostjo je brez posebnih uvodov povedal, da že ves London govori o Podumjinovi iznajdbi in da nestrpno pričakujejo podrobnejših poročil.Finančni koncern, ki ga zastopa on, polaga veliko važnost na to, da se nove- mu kulturnemu delu omogoči tak razmah, kakor ga zasluži. Nikakor ne gre tu za gospodarsko izkoriščanje, temveč za to, da Anglija dokaže svojo veliko ljubezen in smisel za kulturno delo po vsem svetu. To ji narekuje njen položaj. Angleži se dobro zavedajo, da se za ohranitev svojega ugleda ne smejo bati nobenih žrtev. Koncem koncev so novi izumi vedno problematična vprašanja, ki lahko uspejo v neslutenih merah, lahko pa tudi proti vsemu pričakovanju popolnoma odpovedo. Njemu gre za to, da se agilnemu podjetju in nadarjenemu človeku pripomore do tistih uspehov, ki jih sam pričakuje in ki so veliko laže dosegljivi v združitvi tvornih sil. Val njegovih besedi je spremljal inženjer z bolj ali manj sarkastičnimi opazkami, toda gospod Cowell je bil zanje kakor gluh in se je vselej samo ljubeznivo in uslužno naklonil proti Jensu, kadar je ta menil, da ga bo najbolj jedko vščenil z besedo. Končno je povabil Cowella k poskusni predstavi, češ, naj se osebno prepriča o uspehu ali neuspehu, nakar bo šele mogoče govoriti o gospodarski plati ali o morebitnem sodelovanju. Videti je bilo, da je Adam Cowell želel za zdaj doseči samo to povabilo; kajti takoj mu je obraz zažarel v vidnem zadovoljstvu in se je še med vrati uslužno priklanjal, ko je odhajal. * Hans v. Berg je bil visok, eleganten človek, nekoliko trdega in morda presamozavestnega nastopa. Beseda in kretnja sta izdajali častnika, ki se zaveda svojega položaja in nalog. V nekaj kratkih stavkih je poudaril, da je vsako govorjenje o večnem miru in sporazumu med narodi utopija. V Evropi, kjer so narodi na tako tesnem prostoru zgneteni skupaj, je mir lahko ideal, ki o njem govore pesniki, nikakor pa ne dejstvo, ki bi si ga želeli, gospodarstveniki in vojaški krogi. O novem izumu govore že povsod. Zato se čuti po svoji službeni dolžnosti skoraj primoranega, zanimati se zanj. V besedo je s poudarkom vpletal pripombe o germanski skupnosti in je namignil, da je germanski sever samo toliko časa varen pred pre* tresljaji in svetovnimi zapetljaj!, dokler obstoja v Evropi močna in nedotakljiva Nemčija. V skopih besedah je tovarnar naglasil, da ne osporava teh trditev, vendar bi moralo vse človeško delovanje stremeti za tem, da človeštvo premaga v sebi zver. Med mnogimi slabostmi, ki pehajo človeka navzdol, je po njegovem mnenju tudi bojna strast. Zanj vojna nikdar in v nobenem primeru ne pomeni pridobitve, ker z vojno priborjeno nikoli ne odtehta žrtev, ki jih vojna zahteva. Resničen napredek in, dvig kulture je za človeštvo dosegljiv šele takrat, ko' bo v razvoju prišlo duševno tako daleč, da bo morebitne spore reševalo z medsebojnimi sporazumi. To mora biti vsekakor izvedljivo in dosegljivo. Kakor se namreč narodi, kadar po vojnem trpljenju dovolj opešajo in oslabe, lahko sporazumejo med seboj, tako in še vse laže bi se sporazumeli brez žrtev in bolečin’ ako ne bi segali po orožju. Novi izum inženjer j* Podumjina pa po njegovem mnenju sploh za voj11 , ne pride v poštev, ker je v vsakem oziru namenja čisto kulturnemu udejstvovanju in ga ni mogoče uP° rabiti niti v obrambne niti v napadalne namene. — Sicer spoštujem svetost vaše tajne, Larsen, je mirno odvrnil Hans v. Berg, — ve„ndj? jo ne morem kaj, da ne bi pripomnil, kaj vse susn o izumu. Izdaja »Narodna Prosveta« Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik L Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik O. Mihalek. Vsi v Ljubljani.