Stav. 47. (Poštno tek. račun, - C. C. con laPdsta) V Trst«, petek 20. novembra 1925. Leto IH. Uhlji Tuk pat«k opoMa«. Nultr: Trat-TriMta Ckm11( C Mitro 37 , *li pm: vil Imbriani 9/Ul, Izdaja: konsoroij Malega Usta Mali koledar. Petek, 20 novembra.: Feliks, Edmund. •— Sobota, 21;: Mar. Darovanje (M. 13. od ^fravja). — Nedelja, 22.: zadnja pobin-koštna; Cecilija. — Pondeijek, 23.: Klement, Felicita. — Torek, 24.: Janez od Križa, Hrizogon (Krševan). — Sreda, 25.: Katarina. — Četrtek, 26.: Konrad, Sil-vester. — Petek, 27.: Virgil, Abacij. MALE NOVICE Iz Rima so pozdravili slovenski fantje od 13. polka: Furlan. Anton iz Lož, Lavrenčič Fran lz Podrage, Natlačen Matevž z Ubeljske-8a, Čehovin Viktor iz Potoč, II lab jan Karel iz Doline, Jerančič Hilarij, Faganel Jožef, Terčič Alojzij iz Šempasa, Kos Peter iz Knežaka, Fatur Anton iz Zagorja, Jaksetič Janez iz Bistrice, Simčič Anton, Počkar Ivan iz Postojne, Korošec Daniel iz Socerba, Gulič Jožef iz Kopri-Ve> Zorzut Viigil iz Kojskega, Kenda Ivan iz Lubina, Radekon Alojzij iz Vrtojbe, Colja Jožef iz Cerovega, Jesenko Andrej iz Landola. Smola. Zadnja številka Malega lista ni bila oplenjena. Zgodilo se je pa, da ni pri-kla. naslovljencem po pošti. Kaj je to? To Je uganka, katero naj naročniki preštudirajo. Vsekakor je precej «trd oreh». Slovenci v Ameriki. V Minesoti je mesto Eveleth. Tam bo-občinske volittve. Slovenci hočejo spraviti na županski stol svojega človeka Avgusta Bratuliča. Amerikanci jim tega nič flo zamerijo. Odločile bodo volitve, kjer bo vsak volilec volil po lastnem preudarku. Velike povodnji. Iz Jugoslavije so poročali pred tednom o silnih povodnjih. Čez običajno me-ro so narastle Sava, Drava, Mura in njihovi pritoki. Ljubljanica je pri Zalogu otopila čez bregove in zalila travnike in ^rt*. Savinja s pritoki je delala hudo škodo po Celju in okolick Voda je vdirala v kleti in uničila spravljene pride 1 k«, krompir, repo in drugo. Sava je pri Zagrebu predrla nasipe in naredila celo jezero na tamošnjih ravneh. Prišla, je 11 a sprehod na mestne cesite. Posebno veliko škode je naredila povodenj v slovenskem Prekmurju. Prekinila je celo že-jezniško zvezo s Štajersko. Tu in tam se podrla kakšna hiša, odneslo je veliko divine, pa tudi večje število ljudi je na-®b> smrt v valovih. — Tudi po drugih krajih Evrope so bili ta čas hudi nalivi h* poplave. Volitve na češkem. V nedeljo 15. t. m. so bile v češki dr-: ^avi volitve poslancev. Zanimivo je to, ^ so zelo veliko pridobiili komunisti, socialni demokratje pa isgubili. Okrepili s° se tudi krščanski socialci (ljudska ^anka). Srednje liberalne stranke so ^^aactovale. Tudi med češkimi Nemci so ^ krščanski socialisti okrepili. Natan- ei1 izid volitev še ni! znan. Predstava. V nedeljo 22. t. m. se bo v Rojanu v T*®*1- domu ponovila igra «Roka božja« er burka «Gos[podična Hitrica in njena ^stra Metka». Začetek popoldne ob M. NE ODLAŠAJTE ! Knptte takoj »Ljudsko pratiko« za 1928. Je prav lepa in zajemljiva. Stane ^ UrL Zahtevajte jo po trgovinah. Mor- a boste imeli srečo in zadenete krasen ^°bitek, Ako pošljete upravi «Malega sta» 2-20, vam jo pošljemo tudi po pošti W MALI TEDNIK ZA NOVICI IN Razsodba puljskih porotnikov Vsa javnost je težko pričakovala, kdaj bo izrečena sodba čez razbojnika Kolariča in njegove pajdaše. Slednjič so porotniki glasovali in sodniki odmerili leta: Ivan Kolarič je na podlagi pravoreka porotnikov, ki so potrdili vprašanja glede krivde pri 18 zločinih, od katerih so 4 kaznjivi z dosmrtno ječo, ostali pa skupno s 115 leti ječe, obsojen na dosmrtno ječo, poostreno z 11-letnim zaporom v ločeni celici. Alojzij Batistič, glede katerega so porotniki zanikali krivdo pri posku-šanem umoru orožnikov Baldassi in Delise, a potrdili ostala vprašanja, je obsojen na 11 let in 3 mesece ječe, na 2400 lir globe, izgubo javnih pravic za dobo kazni ter 3 leta posebnega policijskega nadzorstva. Marijan Bisin in Evgen Czerny glede katerih so porotniki zanikali1 krivdo pri umoru oziroma poskušenem umoru gostilničarke Del Monte, a potrdili krivdo «roparskega napada z oboroženo roko», sta obsojena na 10 let ječe, poostrene s šestino te dobe z zaporom v ločeni celici, ter na 3 leta posebnega policijskega nadzorstva. Herman Smolars, ki je bil spoznan kriv roparskega napada na gostilničarko Del Monte, je obsojen — ker so mu porotniki priznali splošne olajša-valne okoliščine in nepopolno duševno hibo — na 5 let ječe, od katerih sta mu na podlagi amnestije dve leti odšteti, ter na 2 leti posebnega policijskega nadzorstva. Ivan Nefat je obsojen radi tatvine v škodo dr. Licaussija na i leta 5 mesecev in 10 dni ječe, poostrene z 9-me-sečnim zaporom v ločeni celici. Marijan de Rossi je obsojen na 3 leta, 2 meseca in 26 dni ter na začasno izgubo javnih pravic; od te kazni ste mu odšteti 2 leti na podlagi amnestije. Fran Jurčič je obsojen radi tatvine na 1 leto 1 mesec in 10 dni ječe, ki jo je že obsedel v preiskovalnem zaporu. Santo Simoni je obsojen radi podpiranja Kolariča na 1 leto, 7 mesecev in 13 dni ječe, a je to kazen prestal v preiskovalnem zaporu. Vsi ostali obtoženci, ki jih je 14 so oproščeni. Mod temi so: Ivanka Jurman, Kolaričeva ljubica, zlatar Nordio in industrialec Bilus. Obsojenci so razen kazni obsojeni na poravnavo sodnih stroškov in povračilo narejene škode. Kolarič se bo pritožil na najvišje sodišče. Pravi, da dolgo ne bo zaprt. Zavod sv. Jeronima. O tem so mnogo pisali časopisi zadnje dni. Zagnali so, da je nastal oster spor med papežem in med vlado v Belgradu. O ti reči moremo čitateljem dati sledeče pojasnilo: Zavod sv. Jeronima je hiša v Rimu, kjer bivajo katoliški duhovniki iz Jugoslavije, da v Rimu obiskujejo visoke 'šole. Pod Leonom trinajstim jo zavod dobil sedanjo uredbo. Dokler j 50 milijonov ! Interpelacije. Na šolskega ministra v Rimu vložil je poslanec Besednjak dve interpelaciji ali vprašanji. Prva se peča z vprašanjem dodatnih ur za hrvaški jezik in s proti-postavnim postopanjem šolskega ravnatelja v Bujah. V 'drugi in!terpelaciij)i vprašuje, zakaj ni ministrstvo odobrilo nobene knjige za pouk hrvaščine, ko brez knjige pravo učenje ne more naprej. Interpelaciji sta podpisani 18. novembra. Poslanec zahteva od ministra pismen odgovor. StMMH *.'«* ;«<< ■tatink. L- L. 'ov. * EL Vni ^ ,aJA^ V s lir. —„. urednik Ivan Prešel MIHEC m 0 blažen čas, ko bili smo sami J' kar smo hoteli, to smo delali. • > i Zdaj Mali list nasproti nam stoj 1 nam gleda zdaj na prste, vdaj v oči BELEŽKE. Generalšturm so organizirali naši solzni narodnjaki proti Malemu listu. Sam dr. Wilfan je v Edinosti zlomil eno prekljo proti nam. Napadle so Novice. Istočasno je napadel njih zvesti zaveznik ljubljanski «Slovenski Narod«. Storili so pa še druge korake proti nam, kakor vemo iz gotovih virov. Da oni vsa sredstva poskušajo, se ne čudimo, ker jih poznamo, čudimo se, da jim še kdo kaj verjame. Odgovor. V Novicah štev. 42. je neki podpisani — a — napisal nekaj resnih besed o posledicah pijančevanja med Slovenci in prosi za boj zoper to nadlogo. Naš odgovor : Veseli nas to spoznanje dopisnika, ki živi bržkone v mestu. Ali dragi gospod dopisnik, Vi ste pisali vrste v glasilu stranke, ki po svoji zgodovini in tudi danes dejanski sloni po deželi na osebah, ki imajo od vina dobiček. Zato je Vaš poskus naravnost otroški. Treba je zadevo vse drugače zasuk-niti : stranko, ki sloni na tisti, podlagi, prevreči ! Ako itega ne razumete, potem moremo le ugotoviti, da žal ne poznate postanka in bistva ter ustroja stranke, do katere se obračate. Judje pred Jeriho. Tak hrum uganjajo vsi brezverski, lifeti po' Jugoslaviji proti «Malemu listu», kakor so ga Judje pri obleganju Jerihe. Radi bi ga podrli na vsak način. «Mali list» je kriv suše, povodnji, svinjske kuge, velikih davkov, influence in hipohondrije, sploh žalostnih in slabih časov. Ko njega ne bo več, potem bodo prišli zlati časi kraškim in istrskim magnatom. Generalni štab dela noč in dan, da se1 lepe sanje uresničijo. Ne pričaj po krivem. «Novice», ne vedoč kaj bi pisale (komanda je bila, da treba napasti «Mali list«), so vile trto in izvile neumnost. Zapisale so, da «Mali list» ni poročal praviilno o Wilfa-novih potili. Brž v nedeljski «Edinosti» pa je Wilfan sam podučil svoje novi-čarje, da je res imel iti] na interparla-mentarno konferenco v Ameriko in da mu je žal, da ni mogel tega storiti. Tako je Wilfan sam potrdil, da «Mali list» ni pisal laži v tisti zadevi. To naj si «Novice» za uho zapišejo. Hrvaški begunec. Ko so pred 75 leti začeli zasužnjevati hrvaško domovino, tisti čas, ko so Madžari pridobi,li zase celo voditelje Hrvatov in so čisti domoljubi z žalostjo v srcu opazovali podjarmljenje hrvaškega ljudstva po Madžarih, je hrvatski poštenjak Kanotaj pobegnil v Švico. Čim je dospel v Ženevo, je obolel na smrt. Na smrtni postelji je prosil usmiljenko, naj zapiše besede, ki se bodo vklesale v nagrobni kamen. Takole je Kanotaj črkoval : «Hic jacet Croata Kanotaj, qui emigravit, ne spec-tet servitutem infelicis patriae«. In res se še dandanes bere na ženevskem grobišču tisti nadpis, ki se v slovenščini glasi : «Tukaj počiva Hrvat Kanotaj, ki st^ je izselil, da ne bi zrl suženjstva nesrečno domovine«. — Ubogi Kanotaj ! Takrat še nisi slutil, da bo čez 75 let Hrvatska prosta Madžarov in da bo združena s Srbi in Slovenci v svobod-, ni državi1! i Za bratovski mir med narodi (Prinašamo znameniti . govor, ki ga je mel poslanec Besednjak v Švicarski 'Zebe vi na zborovanju' narodnih manjšin. Go-jvor so priobčile Edinost,,Goriška Straža in Pučki Prijatelj in niso bili zaplenjeni.) V imenu Hrvatov in Slovencev v Italiji. «V. imenu slovcnsko-hrvatske manjšine v Italiji imam čast se pridružiti v polnem obsegu resoluciji, ki zahteva za vsako narodno skupino avtonomijo njenega kulturnega življenja. Mi Slovenci in Hrvati v Italiji smo vključeni v državo, ki ni obvezana k zaščiti svojih narodnih manjšin po nobeni mednarodni pogodbi; nam ni pravno zajamčen ne pouk v materinem jeziku, ne uporaba naše govorice pred sodniijo in upravnih uradih države, dežele in občine. Mi spadamo k onim narodnim manjšinam, katerih usoda je tudi na polju njihovih naravnih pravoie odvisna izključno od volje in mnenja vladajočega večinskega naroda in njegovih vlad. Pritožbe na Društvo narodov so za nas nedopustne. Zato pozdravljamo že zahtevo, stavljeno na tem zborovanju evropskih manjšin, naj se pravna zaščita narodnih manjšin razširi na vse države brez izjeme. To storimo iz najglobljega prepričanja, ker je za nas pač stvar pravičnosti, da so vse narodne manjšine enakopravne. Za lastno kulturno življenje. Tembolj se pridružujemo seveda predlagani resolucij.il, naj šc preko že obstoječih zaščitnih določb za manjšine prizna vsaki organizirani narodni manjšini pravica do samouprave lastnega kulturnega življenja. To je za nas tudi naravna posledica iz načela o svobodi narodnega prepričanja. Kakor si ni mogoče misliti svobode verskega izpovedovanja brez avtonomne cerkvene organizacije, tako se prava svoboda narodnega prepričanja ne da izpeljati in zamisliti brez avtonomije narodnega kulturnega življenja. Za hrvatske in slovenske šole. Nezadostno je n. pr., da bi pripustila: država v šolah našo materino govorico-kot učni jezik, a izročila v ostalem duševno vzgojo našega naraščaja popolnoma volji in mnenju vladajočega naroda, tako da bi ne mogli starši nič soodločati, kdo naj njihove otroke vzgaja in kako: naj j.iih vzgaja. Starši, družina in ljudsko občestvo imajo neprekršljivo naravno pravico, da -se novi rodovi vzgajajo v duhu laslne narodnosti iz lastnega kulturnega razvoja, na podlagi lastnih duševnih potreb in posebnosti ljudskega značaja. To jo pa le tedaj izvršljivo, ako, se poveri vzgoja otrok učiteljem iz iste narodne skupino, ki uživajo polno zaupanje- Staršev. Duševno raznarodovanje. Kulturni razvoj slednjega ljudstva se mora vršiti le tako, da zastavi mladina svojo moč tam, kjer so prenehala starejša pokolenja,. to se pravi, ako nadaljuje prekinjeno delo svojih očetov, Le taka je organična rast človeške omike. Drugačnega kulturnega napredovanja ne pozna zgodovina. Ako se otroci narodnih manjšin odtujejo v šoli kulturi lastnega ljudstva in se utapljajo v kulturi in zgodovini vladajočega naroda, tedaj pomeni |o če ne jezikovno potem pa prav gotovo duševno raznarodovanje, i V tem slučaju se kulturni razvoj nasilno prelomi, delo mnogih rodov se vnj-či, eno izmed žarišč omike gre človeštvu po zlu. Kulturna avtonomija. Kakšen pomen naj bi imela v takih razmerah svoboda narodnega prepričanja? Puhla beseda brez smisla in vrednosti, ako se ne zagotovi narodni manjšini istočasno avtonomija kulturnega življenja, da more v javno-pravnih avtonomnih ustanovah svoje šolstvo po lastni volji in lastnih potrebah organizirati, upravljati in nadzorovati. Samouprava kulturnega življenja je edino zanesljivo orožje, s katerim se more svoboda narodnega prepričanja izpeljati in zavarovati. Mi zastopniki, Slovencev in Hrvatov v Italiji sprejemamo za to brez vsakega pridržka predlagano resolucijo. Nacionalizem na vrhuncu. Naš boj zoper nacionalizem. Naša zmaga sigurna. Zavedamo se pa pr.ii tem prav dobro, da bo treba premagati neizrekljive težave, preden se bodo mogla v‘resoluciji izrečena načela izvesti po vsej Evropi. Ideja, ki jo oznanujemo tukaj v Ženevi, bo tirjala kakor vsaka velika ideja svoje mučenike. Toda zavest, da ta ideja ni več želja posameznikov, temveč da se je v nekaterih državah vzhodne Evrope že celoma uresničila in da jo bodo na tem zborovanju sprejeli, enodušno zastopniki 30 milijonov ljudi, to je že sedaj tolika moralna in politična .sila, da moramo s, polno zavestjo izjaviti : narodna avtonomija ljudstev je ena imed tistih zahtev, kii jih vsa materijelna premoč sveta ne bo zamogla ustaviti na potu do; njihovega splošnega in popolnega priznanja in uresničenja. Trajalo bo brez dvoma dolgo, kajti delo, katero .smo vzeli nase, je silno in težavno. Gre ,za nič manj in nič' več nego za duševno revolucijo v pojmovanju države med vladajočimi sloji sko-ro vseh evropskih držav. Politično mišljenje in čustvovanje vodilnih slojev naše dobe obožuje državo in «nacijo» ter dovoljuje lastnemu' narodu, da pohodi vse prirodne pravice drugih narodov : saj se ne spoštujejo niti naravne svoboščine lastnih sorojakov. Živimo v dobi najostrejšega nacionalizma ! Toda radi lega ne smemo obupavati. Poleg narodnih manjšin delajo tudi drugi mogočni pokreti na tem, da so izvrši prevrat v vladajočem političnem mišljenju in čustvovanju. Mednarodno delavstvo je nacionalizem malodane prebolelo. ___________________PODLISTEK_____________________ [lažem predjamski, zadnji gospodar ftavbaihomsnde Od Postojne proti državni moji 'leži vasica Predjama in kmalu za njo je srednjeveški grad, ki je vklesan v skalovje kakor ptičjo gnezdo. Ljudstvo mu pravi Bavbarkomanda. Za časa cesarja Karla Velikega, ki je vladal od leta 768. do 814. po Kristusu, je prišel neki nemški klativitez v naše kraje in se je naselil v jami, v kateri se sredi skal nahaja dandanes grad. Na-•slednjiki tega viteza, so se zvali Lueg in ta družina sc je močno razširila po Kranjskem in Štajerskem, v Tirolali in tudi drugod. Luegerji so se vojskovali zoper Turke, večkrat pa so se postavili na čelo roparskim družbam in so prelili sita krvi. Zadni mož z Ravbarkomande. Zadnji Luegor je bil Erazem predjamski, ki jo umrl nesrečne smrti leta 1484.. torej prod 441 leti. Erazem je, imel prijatelja, ki ga je srčno ljubil : Andreja Baumkircherja. Andrej je dvakrat rešil življenje cesarju Frideriku Tretjemu, končno pa so ga obdolžili izdajstva in obsodili na smrt na vislicah v Gradcu. Ko so se leto nato vršile v Frankfurtu , na Majnu veliko veselice v čast cesarja, j Čedalje bOlj jasno postaja, da je nacionalizem nesposoben, rešiti socijalne, politične, posebno pa narodne probleme našega časa. Raznarodovanje organiziranih samozavestnih ljudskih skupin je postalo v našem stoletju kratkomalo nemogoče. Samo dve poti. Ker se pa vprašanje narodnih manjšin vendar mora rešiti, sta le dva izhodna pota na izbiro: ali iredentizem s sledečimi vojnami ali pa narodna svoboda v obliki avtonomije. Na eni strani nasilje, na drugi kultura in človečnost. Odgovorni voditelji držav naj se odločijo in zberejo.« (Opomba. Zborovalci so govornika prekinjali z burnimi aplavzi, ob koncu je v dvorani zavihralo glasno odobravanje). Da bo konec besedi Teh stavkov ne bi mi nikdar napisali, ako bi nas v to ne prisilila Edinost, ki v deveta nebesa povzdiguje drja Wilfa-na zastran tega, ker jo predsedoval na zborovanju narodnih manjšin v Ženevi. Enajstkrat je o tem pisala. —- Zgodbica tega predsedstva je tale : Organizator ženevskega zborovanja narodnih manjšin je Nemec. dr. And er z Nizozemskega. Dr. Ander je prepotoval vso Evropo ter je v dveh letih obiskal vse voditelje narodnih manjšin vseh držav. Ko je prišel v Italijo, je dospel u Trst, a se ni ustavil v Trstu, ampak je najprej šel v Gorico, kjer jo obiskal drja Besednjaka, kjer je dobil vse podatke o naši narodni manjšini glede Furlanije, Tržaške in Istre. Kasneje je govoril tudi z drjem Vilfanom kot načelnikom liberalne slovenske stranke. Sklicanje zborovanja. V ncoficialnem pripravljalnem odboru za ženevski kongres so bili samo Nemci in Madžari. Ko so se gospodje zavedli, da ta nemška in madžarska samopaš-nost ni na mestu, so iskali Slovana, ki bi sopodpisal oklic ali vabilo na prvo zborovanje, ker so se zbali, da bi sicer Slovani odpovedali svojo udeležbo. Dl’. Ander se je obrnil na drja Besednjaka, ki je v svojem kavalirstvu odpisal, naj podpiše dr. VVilfan kot starejši mož. Tako so podpisali vabilo en Nemec, en Madžar ia cn Slovan. Pred zborovanjem. Ko so se zastopniki narodnih manjšin zbrali v Ženevi, so se najprej posvetovali, kdo naj bo na odru, to je v vodstvu kongresa. In kajpada so zborovalci, enoglasno odgovorili: «Tisti, ki ste podpisani na vabilu, vodite zborovanje«. Tako je prišlo, da je zborovanje po vzkliku izvolilo v predsedstvo vse tri sklicatelje, med temi drja VVilfana. Izvolitev predsednika. Ko je šlo, kdo bo predsednik, podpredsednik, kdo tajnik itd. zborovanja, sta se Nemec in Madžar oč i vidno umaknila. Sumljivo umikanje. Kako je mogoče, da se ponosni Nemec, ki je dve leti stalno bil na potovanju, je šel tja gori tudi Erazem, Icii je spadal med cesarjeve viteze. Med veselico je dvorni maršal grof Pappenheim rekel, da so prav storili, ko so Baumkircherja obesili, saj je bil upornež, tedaj skoči Erazem pokonci in zahteva od Pappen-heima, naj žalitev prekliče. «Ne in trikrat ne«. To je bil odgovor. Erazem zgrabi za sabljo in v hipu preseka Pap-penheimerju glavo. Erazem v ječi. Erazma so na licu mesta zvezali im so ga pahnili v ječo. Na osmi dan so peljali Erazma v veliko dvorano. Sredi dvorane miza, na mizi črn prt. Za mizo jo sedelo dvanajst mož; črno so bili oblečeni, na glavah so imeli kapuce, tako da jih ni bilo mogočo spoznati. Obsodili so Erazma na smrt. Tri dni nato pride i k Erazmu v ječo menih, frančiškan. Era-; nad vse sposobni gospod Ander, umakne in noče na. zborovanju nobene besede ? Kako pa z Madžarom, ki je ohol, ko malokdo ? Kaj je za kulisami ? To zanima vsakega človeka. Zadeva, pa bo popolnoma jasna, ko razkrijemo zaveso, in pokukamo za kulise. Znano je, da. so velike države, ki ne’ ravnajo z manjšinami ravno najlepše, zelo pazljivo motrile pripravo na kongres. Bale so se tega kongresa. Dejstvo je, da je goriška podpre lektura in kasneje samo ministrstvo izrecno odreklo potni list poslancu Besednjaku. Zato j« moral Besednjak v Švico peš čez najvišje zasnežene gore. Tja in nazaj. Tik pred zborovanjem so priobčili veliki vladni listi v inozemstvu članke, v katerih so rekli, da je ženevsko zborovanje komedija nemške države. Nemčija, ki slučajno nima manjšin, ker so jo na vseh krajih obrezali, je potlačena in bi rada naredila v drugih državah revolucijo; zato da se je zakulisno postavila na čelo manjšinskemu gibanju, katereg# jo deležno 30 milijonov duš; ker to vprašanje čedalje bolj zori, je zgrabila' p° njem dalekovidna Nemčija. Dokaz za to da jo dejstvo, da ima glavno vodstvo tega gibanja navidezni sedež v Ženevi, v resnilci pa v Berlinu, kjer ima dr. Ander nalašč svojo manjšinsko pisarno. Ves denar za le ogromne reči da daje Berlin. Njim da so se pridružili Madžari, ki se čutijo (ponižane, ker so jim državo zmanjšali. Kakor hitro je to dospelo v Ženevo, sta se Nemec in Madžar modro povlekla v ozadje in sta silila Slovana v ospredje-Tako je slučajno postal Slovan predsednik zborovanja; v resnici pa igrača v nemških rokah. *- Mi smo to priobčili, ke‘ se nam je studilo ponašanje Edinosti; končno pa ni 'Rreh, da poznajo Slovenci in Hrvatje nele to, kar so na odru vprizori, ampak tudiil tisto, kar sc za odrom vrši 1 linoliski zavod PRIMARIJA dr. M. de Fiori ===== v Gorici--- Cofso Vittofio Em. Ul. 14 Sprejema od 9*12 in od 2*4 ..... ■ .r,,,.,...,M.M.naag Cerkvena umetnost - Dober tisk NOVA TRGOVINA ENRICO T0FF0LETT0 TRST, Via del Peaoe 4 Velika izbira slovenskih molitvenikov, nabožnih knjig, podobic, svetinj in in drugih nabožnih predmetov. Cerkvena obleka in potrebščine. KONKURENČNE CENE. 1 1 ■ . zem pravi, da je že spovedan in obl>!V jan in da želi, poslednje ure svojega ži Ijenja sam v miru prebiti. Nato se me' nih sleče : bil je cesarjev tajnik, v me111' ha preoblečen, da bi ga nihče ne spozn«*-Cesar je imel Erazma rad, toda družin8-Pappenheimov je bila premogočna, t*a' bil cesar smel Erazma pomilostiti; cesar se je Pappenheimcev bal. Tajnik mu 1° nasvetoval, naj zbeži. In res se je tako zgodilo. Erazem beži proti Postojni. Še v tisti noči je K raze m preplaval ,-c' ko Majn; na, drugem obrežju ga je čaka njegov sluga s konji in obema psom11. Po dolgi in silno nevarni poti je prisp Erazem v Predjamo, kjer so ga čaka njegovi zvesti vojščaki. Komandant Gašpar Ravbar. Družina Pappenheimcev je hotela m-*1 Kal nam z dežele pišejo ZAGORJE na Pivki. Naše Zagorje, ki- jo ponosno na Miroslava Vilharja, se ponaša tudi kot rojeni kraj slovenske pisateljice I.ee Faturjeve. Rojena je bila v Zagorju 1. 1863. •u slavi letos šestdesetletnico. Njen oče Lovro Fatur je imel nekaj časa gostilno 'v Zagorju, pozneje je vstopil pri železnici. in postal prožni mojster. Njena mati je: bila iz rodu Sedmakov. Ker je oče v uhižbi obšel razne dežele; je tudi maii Lea dobila priliko, da se je naučila i.eniškega in laškega jezika. V šolo je hodi'a samo tri leta pri benediktinkah na Reki. Učila se je tako izvrstno, da so jo s -; stre želele še nadalje vzgajati, da bi postala učiteljica. Toda. starši so ukrenili •drugače. Dali, so jo učiti za šiviljo. Kot Šivilja je v Ljubljani gospodinjila svojim bratom, ki so tam v šole hodili. Z njimi je oskrbovala tudi druge dijake. Med tem pa se je na lastno pets učila z "Veliko vztrajnostjo in začela pisati povesti. Se dandanes pridno dela s peresom. VREME. Poročilo o romanju mož in fantov. Že od nekdaj je prijazna -vremska dolina, ki se po pravici imenuje «paradiž Krasa«, privabljala vernike od blizu in daleč k starodavni romarsk' cerkvi, po--svečeni Materi Božji Vnebovzetja. Lepa cerkev stoji na nizkem gričku, nekoliko proč od zunanjega šuma in hrupa. Dne 9. nov. t. 1. so semkaj pohiteli nu-"ši možje in fantje. Kljub skrajno neugodnemu vremenu jih je priromalo okrog 700, ki so skupno z možmi in fanti vremske župnije malodane napolnili prostorno cerkev. Kakor smo zvedeli, bi kila udeležba vsaj še enkrat tako velika, da jih ni vstavilo deževje. Obhajanih je bilo okrog 200. Pobožnost, ki ji je prisostvovalo 8 duhovnikov, so je vršila natančno po sporedu, kakor je bil objavljen. G. dr. Jož. M. Križnik, dekan v Trnovem, g. Jan. Kalan, župnik v Knežaku in g. Fr. Kovačič, župnik v Košani so v jedrnatih in izčrpnih govorih orisali vzor katoliškega moža in fanta v luči vere in ljubezni do Marije. Ognjevite besede so globoko segle v srca udeležencev, ki so ves čas z napeto pozornostjo sledili iz- vajanjem. Med obojno sv. mašo ob 8h in lOh — ob lOh slovesna z asistenco, daroval jo je g. dekan dr. Kržišnik —' so peli na koru tuji in domači pevci ter moški splošno po cerkvi. Bilo je pravo ljudsko petje. Romarska pobožnost se je končala z govorom, petimi litanijami in zahvalno pesmijo ob 2. uri popoldne. Le prehitro je prišel čas ločitve. V najboljšem razpoloženju in • z veseljem v srcu so se romarji začeli vračati proti domu, nekateri celo 7 ur daleč. Zares, to je bil dan, ki ga je naredil Gospod. Sprožila se je tudi misel, da bi se tako romanje priredilo vsako leto ali v Vremah ali kje drugje. Dekletom Mar. družbe, ki so za to slovesnost okusno ozaljšale cerkev z venci in cvetjem, Bog povrni ! KORTE. Poldrugo leto smo bili brez duhovnika. Sedaj se nam je želja spolnila. Dobili smo župnega upravitelja v osebi g. Karla Esiha, novomašnika iz Trsta, ki ga vsi radi imamo. — Tudi novo slovensko učiteljico smo dobili. Gdč. Sancin je morala oditi. Na njeno mesto je prišla gdč. Rušnak GABERJE na Vipavskemu Večkrat sem bil namenjen poslati kako novico, pa sem slab v pisavi, imam trdo kmečko roko. Danes pa pišem in upam, da ne za v koš. Smrt pobira. Dne 2. novembra smo pokopali kmečkega fanta Lojzeta Pegana; 25 let mu je bilo. Imel je lep pogreb, da že dolgo ni bilo takega v Gaberjah. Pevski odsek prosvetnega društva «Danice» mu je zapel pred hišo pretresljivo žalo-st-imko «Vigrcd se povrne«, na grobu pa «Človek, glcj.» Lojzetu pa kličemo: Nasvidenje nad zvezdami ! Društvo. Sedaj pa napišem tudi par vrstic o našem društvu, da ne bo javnost mislila, da mi Gabrci spimo spanje p-rn vičnega. Čeprav nismo imeli javnih nastopov, Vendar delujemo. Prirejamo društvene večere, se vadimo v petju in radi čitamo časopise. Tudi knjižnica sc uporablja; seveda bi se lahko še bolj. Torej' i vaščani, sezite po dobrih knjigah, sedaj j ko so dolgi večeri Naše narodne pesmi. Ko ptičica sem pevala. QiO f>U - ri - im pt- Oa- la., btmi Jya. - .aa- ^ po. /fti-lutav. /ni- fešat/ ^ - t>t- tj* j* pul. ŠMARJE pri Kopru. Začeli smo zidati novo cerkev. Pri podiranju stare našli smo zelo stare slike in grške napise. Utegnejo biti starejše od 1. 1152. Takrat so namreč prišli v ta kraj benediktinci in naredili samostan. Oni so niso posluževali grške pisave. Zato sklepamo, da. so ob tistem času že našli cerkev narejeno in v njej tiste slike. Nektere slike predstavljajo duše v vicah. Našli smo tudi bronast denar W. okrajšanim napisom «Dalm», kar pomeni Dalmacija. Tak denar je kovala beneška republika za Istro, Dalmacijo in Albanijo. ZANIMIVOSTI. Kdo jo prodaja? Ljudsko pratiko prodajajo še sledeči : Trst: Ulrič, via Carducci 41; Sežana: Vekoslav Jogan; Bistrica: Aleksander Ličan; Trnovo : Fran Valenčič; Prem : Fatur, Žnidaršič; Celje : Rudolf Ivančič; Postojna : A. Milavec; Solkan : Marija Gomišček; Temnica: Stanislav Tram- puš; Vogrsko : Jožef Nardin; Pregarje : Viktor Bubnič; Golac : Vinko Dolenec. Petletnica. Na dan sv. Martina je minilo 5 let, odkar je bilo sklenjena v Rapallu pogodba med Italijo in Jugoslavijo in določene meje med obema. Luna in makaroni. Na otokih Velikega in Tihega oceana, med Azijo in Ameriko, se vrši vsako leto točno dan pred zadnjim luninim krajcem v oktobru in novembru za prebivalce vesel, a za učenjake zanimiv in še nerešen pojav. Tisti čas namreč se pojavijo od koralnega obrežja pa daleč tja v morje, velikanske množine črvu podobne ži-valiee. In to na otočjih Gilbert, Fidži, Tonga ter Samoa. Piva tri so v angleški posesti1, Samoa pa je bila preje nemška kolonija. Prebivalci teh otočij pričakujejo pojav črva «palola» ali «mblalo» v gostih trumah na obrežju, ker je palolo dobra in o-kusna jed bodisi surova ali pražena. Čim se pojavi palolo, ga hite zajemati z reše-tasto pripravo, ker palolo v par urah zgine v globočino. Kar jih ne pojedo, jih takoj spravijo in prodajajo. Kakor je spoznal Nemec FriedliLnder, je «mblalo» samo zadnji del črva in predstavlja jajca in semena. Jajca so temnejše, seme pa svetlejše barve. Cela žival je spredaj podobna deževniku (glisti), zadaj pa na vrvici nabranim kroglicam. Dan pred zadnjim luninim krajcem se zadnji del odloči, pravi črv pa ostane vedno v luknjah obrežja. V vodi se jajca oplode, na kar se zopet potopijo v globino. Palolo je torej podoben kaviaru, ki je iz ribjih jajc. Kaka je zveza med črvom palolo in zadnjim krajcem lune, zakaj se pojavi le ob določenih časih, to še ni dognano. Na vsak način potrjuje palolo, da upliva luna, ali direktno ali indirektno, na živa bitja. Švedski kemik Arrhenius si razlaga, da vpliva, zvišanje napetosti zračne elektrike. Italijani pravijo palolu makaroni viveriti — živi makaroni. Maia poita. Fradel. Ali ne znate več slovensko? Gaberje. Le oglasite se še. Naročnina «Malega lista« za inozemstvo (Ameriko, Francijo, Jugoslavijo itd.) znaša letno- 20 lir. Po čem je lira? Dn« 17. novembra ii dal ali dobil: ■a 100 dinaijov — 43.75 L. M 100 C. kron — 72.80 L. ■a 100 fr. frankav 100.— L. u 100 Šilingov — 342.— L.. ta 1 dolar — 24.75 L. ta 1 fant — 120.70 L. TRDI OREHI Rešitev uganke v 43 štev. «Malega lista«: «Ne peri perila, na vrni vaj posode, če nimaš «Tri» - sode od Fenderla v Trstu«. - Izmed 185i rešilcev so bili izžrebani sledeči: 1.) nagrada L. 25.— A. Kapun, Sv. Ivan - Vrdela; 2.) nagrada L. 10.— I. Vadnjal, kov. mojster - Slavinje pri Postojni. 30 manjših daril pa dobe: J. Urbančič - Mal. Bukovica 16; J. Gregorčič - Koseč 17; F. Potepan - Mala Bukovica 25; A. Srebrot - Stara sušica 16; J. Kaluža - Hrastje 18; V. Černač, Grobišče 17; F. Eržen - Trst, S. Prunk - Vrem. Britof 28; M. Kapelj - Narin 30; F. Žakelj -Slavinje 5; M. Dariš - Kubed 23; V. Premcu - Razdrto 56; R. Markon - Trnovo pri Gorici; R. Škapin - Vrdela; I. Štakul - Gorka; L. Kašča - Spod. Trenta; A. Go-mizelj - llocol; J. Kapelj - Nova sušica 27, F. Urbančič - Gradišče 52, S. Rijavec - Gorica; J. Koler - Idrija; D. Rudež -Štanjel; J. Gec - Ponikve 9; K. Race - Rodik 79; F. Božič - Lozice 45; V. Slamič -Vrtovin 102; F. Kete - Dolenje 29; R. Bajc - Zapuže 38; M. Bičič - Št. Viška gora 38; P. Obid - Gorica; F. Gorela - Korte. — Darila razpošlje tvrdka Fenderl iz Trsta. ALOJZIJ POVH URAR IN ZLATAR Diana taiibaldi 2,1. a. Tel. 3-29 Lastna tovarna in delavnica. Prodaja, knpnje, popravlja vsakovrstne predmete. — Korist vsakega je, da ee prepriča o cenah. *■ »J Primarij kirurg sanatorija :: ii Villa S. Giusto in občinske £ s bolnišnice v GORICI :* i 1 Dl. LOJZE 11. ** • IV ■"" ;; prej asistent na dunajski vseučiliščni ;J ~ kliniki profesorja Hohenegga, spreje- ;5 ;; ma vsak delavnik od 2-3 popoldne •! ;; Corso Verdi 2T-II, telefon štev. 196. ;I ^.v.vvvv.vv.v.v.v.vvv.v.v.vv.v.v.v.v.V.vl' Neevanju. Pritiskala je na cesarja in z Dunaja je prišel ukaz na tržaškega vojaškega poveljnika, Gašparja Ravbarja. Ta je imel nalogo, da ujame Erazma in djegove tovariše. «Kaj vse ljubezen stri«. Poveljnik Gašpar Ravbar je prispel v ■Predjamo z veliko vojsko, ki je morala oblegali grad, dokler se bo Erazem vdal. Minevali so tedni, meseci in spet meseci, 'toda Erazem se ni, vdal. Kaj še ! Komandant je doživel dan, ko se je strahovito raztogotil. Ko je že računal, da "te končno Erazem zaradi lakote vda, mu Pošlje Erazem poleg vola in teleta najlepšega sadja, ki je bilo čisto sveže, še °d včeraj, sveže ribe iz sladke vode.... Gašpar Ravbar je od jeze norel : Kako "Peki pride Erazem do sadja. Saj ga popolnoma ' obdajamo.... Iz notranjosti gradu je vodil tajen podzemeljski hodnik tja v Viipavo. Nihče ni za to vedel, ne v Trstu ne v Vipavi. Komandant Ravbar jo nato razpredel svoje vohunske niti daleč n.a okoli. Mladi, komaj 18 letni Franjo, Erazmov sluga, ki je skrbel za dobavo živeža iz Vipave, je bil spoznal v Trgu neko deklico. ki ja je srčno vzljubil. Pogosto je hodil v Vipavo, slepa ljubezen je zakrivila. da se ni dovolj varoval, da ni dovolj previdno.ravnal. Deklica je zvedela, kako in kaj.... Sovražniki Erazmovi so zvedeli, kaj da je, niso pa še vsega znali. Sovražniki so pregovorili deklico, deklica je pregovorila ljubega; sovražniki so mu obljubili neznanska, bogastva. Zlato, in ljubezen sta Ijila močnejši od poštenja in zvestobe. «Ena urca bo bila«. Gašpar Ravbar je zvedel za kraj, kjer se vsak Večer ob gotovem času nahaja Erazem. To mesto je nezvesti Franjo označil s črnim suknom in v neki noči jo majhna lučka pod skalo pokazala točko, kje je Erazem. Topovi so zarjoveli, vojščaki so naskočili in v četrt ure so bili Ravbarjevi vojaki v gradu. Erazem je ležal v mlaki krvi. Borba je bila huda. in nad vse krvava. Ravbarjevi vojaki so biili številno v premoči in so Erazmove vojščake do zadnjega pobili. Od Erazmovih sta ostala pri življenju samo še dva : stari hlapec Henrik in mladi Franjo, izdajavec, ki je bil Ravbarjevim vojakom grajska vrata odprl. Ko je prispel Ravbar v grad, je zagledal Henrika, ki je klečal ob Erazmovem truplu in je jokal. Ravbar je bi] ginjen zastran tolike zvestobe in je staremu Henriku življenje podaril. Toda ko je starec zagledal Franjota, je vstal ter mu zaklical : «Franjo, -svojega gospodarja si izdal«. In potegnil je meč, ki ga je imel pod haljo in v trenutku je bil Franjo mrtev. Ravbarjevi vojaki so priskočili in so starca ubili. Nekaj dni kasneje so kmetje iz bližnje vasice pokopali Erazma. Izročilo pravi, da sta hotela bitji tam zagrebena tudi oba Erazmova psa, ki sta. bila stalna in zvesta spremljevalca rajnega gospodarja. Tako je leta 1484. končal zadnji Lne-gar. Izročilo pravi, da je Erazem zakopan blizu cerkvice, ki jo je posvetil tržaški škof Enej Silvij Pikolomini, ki je pozneje postal rimski papež Pij II. Nad grobom raste dandanes velika in -starodavna lipa. (Postojnski). • GOS RO DA RSTVO Velemlekarna v Trsta Našim čitateljem smo že poročali o namena tržaško občine, da se dovažanje in razdeljevanje mleka uredi na moderen načim. V eni ali drugi obliki bo načrt tržaške občine gotovo prešel v dejanje. Naša skrb mora biti, da po svojih močehl varujemo koristil zlasti našega kmečkega prebivalstva, da ne bi mestna gospoda sama brez kmeta odločevala in gospodarila. Z veseljem smo opazili, da se je našlo precej umevanja za to velepomenljivo reč, ne samo v časopisju, ampak tudi med ljudstvom. Začelo se je tu in tam resno misliti ria ustanovitev mlekarskih zadrug. Potrebna opomba. V «Edinosti» je izšel članek z naslovom «Centralna mlekarna v Trstu« izpod peresa dr.ja Jos. Agneletta. V tem članku je g. doktor začrtal nekaj smernic ali vodilnih misli, katerih naj bi se držali u-stanovitelji mlekarskih zadrug. So pametne misli, katerim je treba pritrditi, toda glede višine deležev se ne moremo strinjati z mnenjem g. doktorja. Kako pravi on. Dr. Agneletto piše: «Deleži, ki jih bo-bo morali zadružniki vplačati, bodo morali biti tako visoki:, da pokrijejo dve tretjini stroškov nove mlekarne, ki bo stala, ako bo oddajala najmanj 1000 litrov mleka na dan, z zgradbo in stroji od 70 do 100 tisoč lir«. Naredimo račun. Po mnenju dr.ja Agneletta bi torej marali vplačati deležev za dve tretjini stoječega kapitala. Torej vzemimo, da stane mlekarna 100 tisoč lir. Člani bi morali že od početka zložiti vsaj 60 tisoč. Kje jih bodo vzeli? Ali koliko članov, misli g. doktor, bo pristopilo tekom prvega leta? Ako jih pristopi 120, bi moral plačati vsak posamezni 500 lir deleža, da bi se nabralo 60 tisoč. Saj, kadar se zadruga ustanavlja, ne derejo skupaj, kakor da bi harmonika zaigrala na sredi vasi. U-stanavljanje zadrug je težko, truda in skrbi polno delo. Kdo more utemeljeno u-paiti, da bi ob deležu 500 lir pristopilo več kot 100 članov? Kdor ima skušnje, ve, da jih ne bo niti ipedeset. Kaj demo mi. Po našem prepričanju ne sme delež presegati 100 lir. Vstop v zadrugo mora hiti omogočen vsem, ne samo bolj premožnim. Drugače postane namesto zadruge delniška družba magnatov in bi prišli tja, kamor nismo bili namenjeni, ko smo rekli: Ustanavljajte zadruge! Zadruga je Za vse ljudstvo, ne za nekatere, ki jih sreča povija v bankovce in ziblje v zlati zibki. Zato delež ne sme biti previsok. Naš račun. Zdravje in moč zadrug ni poglavitno v deležih, ampak v zadružni misli, pošte-* n ih namenili, v nesebičnosti vodilnih o-seb, v zaupanju ljudstva. Ako postavimo delež 100 lir, okrožje zadruge na 1000 1 mleka dnevno, bodimo zelo zadovoljni, ako bo s početka pristopilo 100 članov. Tako bi dobili kapital 10 tisoč lir. Če člansko jamstvo postavimo na petkratno vrednost deleža, dobimo jamstva za 50 tisoč lir. To bi bila po našem najvišja mera obremenitve in tudi zadostna, ako bodo drugi činitelji krepko pritegnili. Kdo bo dal? Za napravo mlekarne seveda ne zadostuje zbranih 10 tisoč lir na deležih. Treba je posojila. Mislimo, da je velika zadružna dolžnost naših podeželskih hranilnic in posojilnic, da snujočim se mlekarnam sežejo pod pazduho. Za jamstvo bo poleg zadružnega jamstva tudi stoječi kapital sam, poroštvo pa bi eventualno lahko dali še posebaj odborniki nove zadruge. Posojilnica bi si po potre- bi prilastila (udi nekaj kontrolo čez poslovanje mlekarne. Drugi činitelj pa je Zadružna zveza. Pomagati zadrugam je njena bistvena naloga. V potrebi naj hi ona dala posojilo in morda kaj malega podpore, v ko-likd dopuščajo njena sredstva. Ko bodo mlekarne v teku, potem bodo seveda pristopali novi člani, rastlo število deležev in garancija, rastlo podjetje in se vračal denar. Vsak začetek je težak. Beneške obligacije so imele na borzi v Trstu dne 17. novembra ceno 68.25 za sto. Draginja v oktobru. Tržaški urad za statistiko je objavili draginjske številke za pretekli mesec oktober. Stopnja draginje ima številko 122.15. Je za spoznanje nižja kakor v septembru. V oktobru lanskega leta pa je bila stopnja saino 112.55. Treba bo še precej znižati razne cene, da pridemo nazaj na lanske. Stab. tip. S. Spazzal, Trieste, C. C. I. 7469. MALI OGLASI CENA Malih oglasov : navadni tisk 20 stotink beseda; mastno 30 st. beseda; vse Z VELIKIMI ČRKAMI 40 st. beseda. VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in Izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone 'Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5. KUPUJEMO in plačamo po najviših cenah drva za kurjavo, oglje, hrastove in bukove hlode, suhe gobe, med, mleko, jajca, maslo itd. — Kmetijsko-trgovsko društvo — Trst, via Raffi-neria 4. PRSNI SIRUP izkušeno sredstvo proti kašlju, prehladu, navadnim pljučnim boleznim in influenci, za odrastle in otroke. — Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici. REVMAZAN, (tekočina ali mazilo) u-spešno sredstvo proti trganju v udih in kosteh, proti bolečinam in trganju v plečih in križu in proti1 revmu. — Izdeluje Lekarna «Pri Odrešeniku« — II. Bistrica. PRIPOROČAM svojo staroznano zganjamo v Trstu, Scala Belvedere št. 1. Imam v zalogi najboljši špirit, razna vina in likerje. - Ferdinand Pečenko, lastnik, KROJAČ Izdeluje po nizki ceni vse obleke za civiliste, vojake in duhovnike. • Jakob Semerl, Trst - via della Guardia štev. 48 (blizu slovenske šole). DOBER SVET JE ZLATA VREDEN. Proti slabosti in bolečinam v želodcu, slabemu teku in prebavi, grenkosti v grlu, in zaprtju vživajte «GASTRIN» -Lekarna «Pri Odrešeniku« v II. Bistrici. PRODAJALKA, izvežbana v trgovini z mešanim blagom in trafiki, išče službe bodisi v mestu ali na deželi. Nastopi takoj. Naslov pove uprava «Mal. lista«. ČEBELARJI! V bližini Bistrice se proda radi preselitve, strojček za vlivanje satnic. - Naslov pri npravndštvu. Privatna klinika D.r Cicero v Posto izvršujejo se vse farm-gične in notranje operacije vsa električna zdravljenja Žarili X. I OSNA^S6N£^bOSNA^e)