čenča 8 dinarjev števrilka 3 (667) glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva titoi'o velenje, 20. januarja 1983 dr. Vladimir Bakarič Cela Hrvatska, Jugoslavija se je v torek poslovila od dr. Vladimira Bakariča. velikana jugoslovanske socialistične revolucije, narodnega heroja, junaka socialističnega dela, humanista, marksista, akademika, enega od najbližjih sodelavcev tovariša Tita. Dr. Vladimir Bakarič, podpredsednik predsedstva SFRJ in član Centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije, je umrl v nedeljo zjutraj v 71-letu starosti v Zagrebu. Vse svoje življenje je posvetil napredni revolucionarni misli in delavskemu gibanju. V revolucionarnem delavskem gibanju je aktivno sodeloval od leta 1932, član Komunistične partije Jugoslavije pa je postal leta 1933. Bil je eden izmed organizatorjev vstaje in narodnoosvobodilnega boja na Hrvaškem. Bil je udeleženec prvega in drugega zasedanja AVNOJ, po drugem zasedanju AVNOJ pa je postal član jugoslovanskega Narodnoosvobodilnega komiteja. Od osvoboditve do smrti je dr. Bakarič opravljal najodgovornejše državne in partijske funkcije na Hrvaškem in v SFRJ. Dr. Vladimir Bakarič je pomembno prispeval h graditvi in izpolnjevanju ter poglabljanju političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Seja komiteja ZKS Velenje Oceniti lastno usposobljenost Z enominutnim molkom so člani občinskega komiteja ZKS Velenje v ponedeljek počastili spomin na revolucionarja. narodnega heroja, marksističnega teoretika in podpredsednika predsedstva SFRJ dr. Vladimira Bakarica ter tako pričeli sejo. katere osrednja točka je bila namenjena uresničevanju družbeno ekonomskega razvoja občine Velenje v letošnjem letu. Poudarili so. da mora vsakdo prevzeti nase svoj del bremena in odgovornosti za izpolnitev nalog. Le tako bomo okrepili odgovornost. Potrebujemo nove ljudi s svežimi idejami, ki so pripravljeni na brezkompromisen boj za stabilizacijo, ekonomski napredek in razvoj socialističnega samoupravljanja. Delavcem je potrebno omogočiti, da bodo resnično razpolagali / rezultati svojega dela in da bodo sodelovali pri sprejemanju pomembnih odločitev. saj te ne morejo biti le domena ozkega kroga strokovnjakov. Več dela in več samoupravljanja bo potrebno. če želimo neugodne gospodarske tokove obrniti v svoj prid. Člani zveze komunistov ter njihove osnovne organizacije ne morejo v sedanjem položaju ostajati le kot bolj ali manj nemi opazovalci ampak se morajo ustvarjalno in trdno spoprijeti z nastalimi slabostmi. Le z lastnimi prizadevanji bomo lahko razrešili sedanje zapleteno gospodarsko stanje, katerega še vedno nekateri obravnavajo preveč optimistično. drugi pa s skrajnim pesimizmom, kar nikakor ni v prid našim skupnim prizadevanjem za večjo izkoriščenost zmogljivosti in večjo produktivnost. Razumno in pretehtano morajo pristopiti k tem vprašanjem. Osnovne organizacije ZK ne smejo več dopuščati, da bi se v delovnih okoljih sprejemali le načelni planski dokumenti. v katerih ni nosilcev ne rokov. Oblikovati jc potrebno konkretne, kritične, časovno opredeljene programe, pri katerih bo možno za nosilce zahtevati tudi politično odgovornost. Vse predolgo smo se zatekali za masko kolektivne odgovornosti in prikrivali lastne pomanjkljivosti in nesposobnosti Seveda bo takšen pristop k urejanju sedanjih razmer zahteval, da tudi v osnovnih organizacijah zveze komunistov temeljito ocenijo lastno usposobljenost in pripravljenost za spopad z nakopičenimi težavami. Dokončno moramo opraviti 7 načelnim in splošnim ugotavljanjem razmer ter splošnim opredeljevanjem nalog in tudi z diferenciacijo med komunisti, saj očitno nekaterim nalogam niso kos, zagotoviti uspešnejši razvoj celotne družbeno politične skupnosti. Osnovne organizacije morajo v svojih delovnih okoljih tehtno in temeljito oceniti možnosti nadaljnjega razvoja ter brez izmikanj kritično spregovoriti o izkoriščenosti zmogljivosti, izvozu, novih programih. kvalifikacijski strukturi zaposlenih, skupnih nastopih in povezovanju med organizacijami združenega dela. vseh oblikah porabe in drugih vprašanjih, ki so pomembna za kakovostno poslovanje, razvoj samoupravnega sistema ter odražajo hotenja naših delovnih ljudi. B. Z. Po o poti Štirinajste Letos že petnajstič C Občinska konferenca ZSfSMS bo letos organizator že 15.5. tradicionalnega pohoda po p poteh XIV. divizije. P Pohod, ki v sebi združuje taktko ohranjevanje in razvijanje e vrednot vaše revolucije, krefepitev bratstva in enotnosti, druružbenopolitično izobraže-vaninje ter usposabljanje mla- dihlh za obrambo in zaščito, bod)do tako kot sedaj že nekaj let ft pričeli mladinci iz Laškega. Od d njih bodo pohodni prapor pre-evzeli mladinci iz Celja, ki ga h bodo v Stranicah, kjer se bo pričičela tretja etapa pohoda, preredali mladim iz velenjske in žalslske občine. Ti bodo nato sku upno z vojaki in mladinci iz pobbratenih občin nadaljevali pot)t preko Paškega Kozjaka in Graške gore do Zavodenj. Po naši občini bo pohod potekal od 11. do 13. februarja. V Zavodnjah bodo nato pohodni prapor prevzeli mladi iz mozirske občine, ki bodo opravili še zadnji del poti. po kateri so se v vojni vihri prebijali borci slavne divizije. Kot vsako leto. se bodo pohodniki ustavljali ob spominskih obeležjih padlih borcev ter počastili spomin na njihova junaštva in trpljenja, obiskali bodo tudi nekatere partizanske domačije ter po-kramljali z nekdanjimi borci in udeleženci pohoda. Pohod bo za mlade prav gotovo prijetno pa tudi zahtevno doživetje, ki ga ne bodo pozabili. Delavcem je treba omogočiti, da bodo resnično razpolagali z rezultati svojega dela in sodelovali pri sprejemanju pomembnih odločitev Referendum v Zdravstvenem centru in Združenih lekarnah Velenje Združitev bo omogočila še boljše delo Delavci zaposleni v Zdravstvenem centru Velenje in v Združenih lekarnah Velenje se danes, po skoraj enoletnih pripravah ponovno odločajo o združitvi v delovno organizacijo. Pred leti pripravljen referendum o združitvi ni uspel, vendar pa so medtem dozorela nekatera nova spoznanja, odstranjena so bila posamezna nesoglasja ter postavljeni cilji, ki poudarjajo združevanje zdravstvenega varstva na določenem območju, njegovo približevanje uporabnikom, rast poslovne sposobnosti združenih tozdov, večjo strokovnost dela ter solidnejšo osnovo za socialno varnost zaposlenih. Po obsežnih razpravah v osnovnih organizacijah sindikata in zveze komunistov v Zdravstvenem centru ter na zboru delavcev v Združenih lekarnah je bilo potrjeno v gradivu zapisano stališče, da je potrebno zdravstveno varstvo še bolj približati delovnim ljudem in občanom. Združitev bo zato osnova za oblikovanje takšne delovne organizacije, v kateri se bo uresničila celovita vsebinska in dohodkovna razsežnost zdravstva. Pripravljalci referenduma so zapisali, da takšno povezovanje med zdravstvenim varstvom in lekarniško dejavnostjo prinaša vrsto prednosti. Na poslovnem področju bo nabava zdravil organizirana na celoten Zdravstveni center, sredstva se bodo združevala na nivoju delovne organizacije s tem pa bo porasla investicijska moč in likvidnost posameznih tozdov; nova pridobitev bo tudi sku- pen nastop v svobodni menjavi dela. Na strokovnem področju se bo gotovo izboljšalo sodelovanje med zdravniki in farmacevti, večji bo pregled in kontrola nad zdravili, njihovo kvaliteto in rokom uporabnosti. Na organizacijskem področju bo delo organizirano v skupnih tehničnih službah, smotrnejša bo izkoriščenost prostorov ter delovnih sredstev, zadovoljivej-še pa bo tudi razreševanje vrste aktivnosti, ki jih tozdi doslej zaradi svojih značilnosti niso mogli učinkovito razreševati. Povezava v skupno delovno organizacijo pa odpira tudi nove, kvalitetnejše oblike delovanja na samoupravnem in delegatskem področju. Zdravstveni center s svojimi tozdi pokriva potrebe po osnovnem, specialističnem ter delno bolnišni- čnem zdravljenju v Savinjski in Šaleški dolini, Združene lekarne pa istemu območju zagotavljajo preskrbo z živili. Razumljivo je, da bo lahko hitro, na visoki strokovni ravni in učinkovito le tisto zdravstveno varstvo, ki bo sposobno bolniku nuditi vse kar potrebuje, ne da bi moral iskati pomoč v oddaljenih centrih. Združitev na osnovi teh stališč, ob resničnem uveljavljanju sprejetih usmeritev prav gotovo ne more biti sporna, saj bo koristila tako delavcem v obeh centrih, kakor tudi uporabnikom v velenjski in mozirski občini. Uspeh današnjega referenduma bo torej predvsem pokazal kakšni so samoupravni odnosi znotraj in med obema delovnima sredinama. 2. stran -k H9S COS ■■■■■■■■■HR^BHi OD ČETRTKA DO ČETRTKA Titovo Velenje ★ 20. januarja 1983 Center srednjih šol Strokovnjaki iz Libije v Titovem Velenju Ljubljanski »Smelt<< je prevzel v Libiji velik projekt in podpisal pogodbo na ključ. V to pogodbo seveda sodi tudi izobraževanje strokovnjakov za vodenje in vzdrževanje objektov. V zvezi s tem je velenjski Center srednjih šol s Smehom podpisal pogodbo, na podlagi katere bo prevzel izobraževanje 170 slušateljev iz Libije. Med njimi je 30 inženirjev. ostali pa so tehniki in usposobljeni delavci. V Titovem Velenju se bodo gostje iz Libije naučili srbohrvaškega jezika. Zatem namreč odhajajo na specializacijo v Sarajevo in Zagreb. Libijski strokovnjaki bodo v Titovem Velenju ostali šest mesecev. Celotni program izobraževanja in prostega časa je pripravil Center srednjih šol. za učenje jezika bo poskrbela srednja družboslovna šola. gostje pa bodo stanovali v domu učencev. V naše mesto bi morali prispeti že 15. januarja. po petkovem obisku visokega libijskega funkcionarja pa jih na Centru srednjih šol pričakujejo prihodnji teden. 0K ZSMS Velenje Sprejeli so program Na občinski konferenci ZSMS Velenje so v začetku letošnjega leta sprejeli program dela za prvih šest mesecev. V program so zapisali nekatere najpomembnejše naloge osnovnih organizacij in predsedstva, seveda pa ga bodo po potrebah še vsak mesec dopolnjevali. Prav tako bodo na seji predsedstva za vsak mesec sproti določali nosilce aktivnosti za posamezne akcije. Program, ki so si ga zadalije tudi sestavni del akcij občinske konference pri izvajanju ukrepov družbenoekonomske stabilizacije. Poleg stalnih nalog, med katerimi bodo še večjo skrb kot doslej namenili delu osnovnih organizacij ter ustreznemu kadrovanju, so si v tem šestmesečnem programu še zastavili številne druge obveznosti. V teh dneh se že pripravljajo na pohod po poteh XIV. divizije, ki bo tako kot vsako leto po naši občini potekal od 11. do 13. februarja. Pripravljajo se tudi na skupno sejo sekretariata in predsednikov večjih osnovnih organizacij ter na mladinske delovne akcije. Z lokalnimi akcijami bodo namreč pričeli že v aprilu. V februarju bodo pripravili zanimivo problemsko konferenco na kateri bodo spregovorili o težavah mladih iz drugih republik. V mesecu marcu bodo med drugim pri- Zbiranje predlogov za priznanja 0F v letu 1983 Žirija za podeljevanje priznanj OF slovenskega naroda pri občinski konferenci SZDL Velenje poziva krajevne konference SZDL temeljne in druge OZD. samoupravne intereshe skupnosti, društva in družbene organizacije v občini Velenje, da podajo predloge za podelitev PRIZNANJA OF V LETU 1983 Priznanja OF se podeljujejo posameznikom, organizacijam in društvom za njihovo delo in prispevek k dosežkom trajnejšega pomena pri razvoju socialistične samoupravne družbe, zlasti pri: r— uveljavljanju delovnih ljudi in občanov kot nosilcev odločanja na vseh ravneh; — za dosežke pri uveljavljanju, krepitvi in razvoju SZDL kot fronte delovnih ljudi in občanov ter njihovih organiziranih socialističnih sil; — uresničevanju ustavno opredeljenih družbenoekonomskih in političnih odnosov na posameznem področju družbenega življenja in dela ter v družbi nasploh, še zlasti pri razvijanju delegatskega sistema in uveljavljanju in razvijanju temeljnih samoupravnih skupnosti. Priznanja OF se bodo podelila 27. aprila, ob obletnici ustanovitve OF slovenskega naroda in jih lahko prejmejo tisti posamezniki aktivisti in organizacije, ki so s svojim prostovoljnim delom največ doprinesli k dosežkom trajnejšega pomena za razvoj demokratičnih in humanih odnosov med ljudmi in da so s svojim delom dali pomemben prispevek h krepitvi našega družbenopolitičnega sistema in samoupravnih socialističnih odnosov. Predloge za srebrna priznanja OF z utemeljitvijo pošljite do 31. marca 1983 Žiriji za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Velenje. Predloge za bronasta priznanja OF. kijih podeljujejo krajevne konference SZDL. pošljite prav tako do 31. marca 1983 predsedstvom krajevnih konferenc SZDL v tisti krajevni skupnosti, v kateri kandidat za priznanja aktivno deluje. Žirija za podeljevanje priznanj OF pri občinski konferenci SZDL Velenje pravili občinsko tekmovanje Naša beseda ter kviz tekmovanje Tito — revolucija — mir. pričeli pa se bodo pripravljati tudi za programske konference osnovnih organizacij. Aprila se bodo na problemski konferenci lotili vprašanj stanovanjske problematike. poleg tega pa se bodo aktivno vključili v organizacijo in izvedbo praznovanj 27. aprila. 1. in 25. maja. V mesecu mladosti bodo poleg tega organizirali sejem rabljenih stvari, po osnovnih šolah pa pripravili predavanja pred sprejemom v mladinsko organizacijo ter podelili priznanja mladim ustvarjalcem za delovanje na kulturnem, športnem in drugih področjih. Med pomembnimi nalogami. ki jih želijo uresničiti je tudi hitrejše in boljše informiranje osnovnih organizacij v>delti mladih teronalogah in usmeritvah občinske konference ZSMS. Še naprej bodo krepili sodelovanje z mladimi i/ pobratenih občin in z mladimi iz Titovih mest. skrbeli za vključevanje mladih prostovoljcev v enote teritorialne obrambe ter za vpis v vojaške šole. Stalno bodo spremljali politična in gospodarska dogajanja v občini ter se po svojih možnostih vključevali v njihovo razreševanje. B. Z. Društvo upokojencev Titovo Velenje Izdali bodo bilten V društvih prav v tem času ocenjujejo lani opravljeno delo in oblikujejo delovne načrte za letošnjega. Izjema seveda ni društvo upokojencev v Titovem Velenju kjer prav sedaj z zadovoljstvom ugotavljajo, da so vse načrtovane naloge v lanskem letu uspešno uresničili. Poudariti velja, da so med vsemi dejavnostmi društva upokojencev, med starejšimi ljudmi najbolj priljubljena družabna srečanja, izleti in pikniki. Udeleženci se ob teh priložnostih sprostijo in poveseli-jo, pozabijo na vsakodnevne težave in srečanje jim ostane v trajnem spominu. Zato ni naključje, da je velenjsko društvo v lanskem letu organiziralo kar osem enodnevnih izletov v razne slovenske kraje in šest piknikov. Naj omenimo izlet v Bistrico ob Sotli kjer so si udeleženci ogledali tudi Kumrovec ter Sedlarjevo. Drugi pomemben izlet je bil obisk Varaždina in srečanje s tamkajšnjimi upokojenci. Na tem izletu so si ogledali nekaj znamenitosti, med drugim tudi legendarni Kalnik, zaključek pa so jim nadvse lepo pripravili Čakovčani na znan medimurski n^in. Omeniti velja med drugim šeizlet v Logarsko dolino, ki se ga je udeležilo sto upokojencev iz velenjske in petdeset iz trboveljske občine. Izlet bo upokojencem, zlasti tistim z nižjimi prejemki, še dolgo ostal v najlepšem spominu. Kot vedno doslej so upokojenci tudi ob letošnjem novem letu obiskali svoje bolne in nepokretne člane na domovih in v bolnišnicah, jim voščili novo leto in izročili skromno darilo. V domu za varst- vo odraslih so pripravili kulturni program, dedek Mraz pa je oskrbovance tudi obdaril. Tudi za letošnje lete so si v velenjskem društvu zastavili zelo bogat delovni program. Prepričani so, da ga bodo prav tako uspešno uresničili, kot so lanskega. Še zlasti zato, ker so v letu 1982 ustanovili zvezo društev upokojencev, ki bo bistveno pripomogla k temu, da bodo nekatere zastavljene naloge, ki so bile doslej na videz nerešljive, lažje in hitreje reševali. Seveda so k oblikovanju načrtovanega delovnega programa veliko pripomogle tudi pravkar končane letne konference. Na njih so upokojenci izrazili vrsto želja, ki bodo delo društva brez dvoma bistveno popestrile. Razveseljivo je tudi, da niso pozabili na obveščanje svojih članov, saj bo prihodnji mesec izšel letošnji bilten, tokrat še posebej bogat. Iz hjega bodo upokojenci lahko razbrali kar jih najbolj zanima. Seveda ne bo manjkalo novic s pokojninsko-invalidskega področja, za katerega je razumljivo med upokojenci največ zanimanja. V Izoli imajo slovenski upokojenci svoj dom, ki je odprt vse leto. Dom ima pokrit bazen z ogrevano morsko vodo. V lanskem letu je v tem domu letovalo 180 upokojencev velenjske občine, za letos pa pričakujejo, da jih bo 250. Tajnik zveze upokojencev in velenjskega društva Karel Uranjek je povedal, da za letošnje leto načrtujejo novost, ki jo bodo brez dvoma veseli vsi tisti upokojenci, ki se še počutijo sposobne za delo. Preko vsega leta se namreč lahko prijavijo za pomoč pri nekaterih delih. Gre predvsem za upokojene rudarje, ki bi rudarjem priskočili na pomoč pri izpolnitvi načrtova- Karel Uranjek: ,,Tudi za letos smo si v velenjskem društvu upokojencev zastavili obširen delovni program". nega izkopa premoga. Delo bo tudi za ženske, ki bodo lahko pomagale pri jesenskih opravilih. ,,Ne dvomim, da je takih, ki so pripravljeni pomagati tistim, ki pomoč potrebujejo, v naših društvih veliko. V to smo se lahko prepričali že doslej, ko smo organizirali le občasne podobne akcije," je dejal Karel Uranjek. B. Mugerle Postaja milice Titovo Velenje Še več pozornosti preventivnemu delovanju Leto 1982 je bilo za delavce Postaje milice Titovo Velenje naporno, saj se je v občini povečalo delo na vseh področjih. tako na področju varstva z. ustavo določenega reda, kriminalitete in javnega reda in miru. Najobsežnejše je področje kriminalitete. V preteklem letu so obravnavali kar 298 primerov več kot leto poprej, skupaj pa so tako zabeležili kar 1157 takšnih dejanj. To je bilo tudi prvikrat da so presegli število 1000. Delavci Postaje milice Titovo Velenje so si močno prizadevali, da bi kar največje število kaznivih dejanj tudi raziskali. Uspelo jim je raziskati kar 75 odstotkov dejanj s področja kriminalitete. To je dokaj dobra raziskanost in je nad povprečjem celjske uprave za notranje zadeve. Na tako velik porast kaznivih dejanj so v glavnem vplivale tatvine in vlomi v osebne avtomobile. Zelo porastle so tatvine bencina. Delavcem postaje milice Titovo Velenje je uspelo v zadnjem času odkrili nekaj organiziranih skupin. ki so vlamljale v osebne avtomobile ter odnašale av-toradijske sprejemnike ' in druge predmete, ki so jih lastniki shranjevali v svojih osebnih avtomobilih, pa tudi bencin. Tudi kršitv e javnega reda in miru so naglo naraščale in v preteklem letu so obravnavali kar 410 prekrškov kar je za 147 več kot leta 1981. Vzroki kršitev javnega reda in miru so najpogosteje alkohol. Vinjeni občani pa poleg tega. da razgrajajo in motijo okolico, v pretepih pogosto koga tudi telesno poškodujejo. Prav za- radi tega bo potrebno v gostinskih lokalih še dosledneje izvajati določilo, da vinjenim gostom ni dovoljeno točiti alkoholnih pijač. Kakšna je občina Velenje po obravnavanju kaznivih dejanj na območju uprave za notranjezadeveCelje?Celjeje seveda na prvem mestu, saj je tudi precej večje od Velenja. Za Celjem je občina Velenje, le nekaj manj kaznivih dejanj beležijo v Žalcu in v Šmarjah pri Jelšah, druge občine z območja celjske uprave za notranje zadeve pa obravnavajo manj primerov. Vso skrb so velenjski miličniki posvečali v letu 1982 preventivi v cestnem prometu. V ta namen so pripravili številne akcije, med katerimi so udeležence v prometu opozarjali na nepravilnosti, ki pa lahko ogrožijo življenje storilcem in tudi drugim udeležencem v prometu. S stanjem na področju varnosti cestnega prometa v preteklem letu so zadovoljni, saj malenkostno zvišanje ne kaže poslabšanja varnostne situacije. To ocenjujejo po število mrtvih v prometnih nesrečah in številu telesno poškodovanih. V preteklem letu so na cestah velenjskega območja umrli štirje udeleženci, leto poprej pa je bilo kar deset žrtev. Komandir postaje milice Titovo Velenje Franc Krapše poudarja, da bodo tudi v le- tošnjem letu posvečali delavci milice vso pozornost preventivnemu delovanju na vseh področjih. Storili bodo vse, da bi se zmanjšalo število kaznivih dejanj, prekrškov javnega meda in miru in da se število telesno poškodovanih v prometnih nesrečah ne bi povečevalo. Prva naloga delavcev milice je preventivno delovanje in pomoč udeležencem tako v prometu kot pri varovanju njihovega in družbenega premoženja in seveda varovanje življenj ljudi. Te naloge bodo kar najbolj dosledno uresničevali in tako storili vse. da se bodo občani čutili varne in da se bodo dobro počutili v okolju, kjer delajo in živijo. M. Zakošek Gornja Savinjska dolina Ribiči dobro gospodarijo Z vodami v mozirski občini gospodarita ribiški družini Ljubno in Mozirje. Okoliš ljubenskih ribičev zajema Savinjo in njene pritoke od izvira v Logarski dolini do Grušovelj. Od tu do Letuša s Savinjo gospodarijo člani ribiške družine Mozirje, poleg tega pa skrbijo še za porečje Drete, v Vodah ribiške družine Ljubno so izključno potočne postrvi, lipani, šarenke in drugi salmonidi, Mozir-jani pa imajo od skupnega števila rib osem odstotkov klenov, mren in drugih belih rib. Reki Savinja in Dreta sta namenjeni športnemu ribolovu, vsi pritoki ter naravne in umetne struge pa so varstvene vode, v katere ribiči vlagajo zarod postrvi in lipanov. Po končani vzreji ribe odlovijo in vložijo v ribolovne vode. Ribiška družina Mozirje namenja za šport- ni ribolov 27 hektarov koristnih vodnih površin in 50 hektarov varstvenii. voda, ljubenski ribiči pa razpolagajo s 54 hektari ribolovnih površin ter s 6,2 hektara varstvenih voda. Ljubenci imajo poleg tega še ribnik v Podvolovljeku, Mozirjani pa ribnik ob Savinjskem gaju. Ribnik je namenjen izključno športnemu in rekreacijskemu ribolovu, v njem pa je poleg krapov še nekaj linjev, klenov, mren in blistavcev. Obe družini sta v preteklih letih zgradili sodobna ribiška domova. Ribiška družina Ljubno je v preteklem letu vložila v varstvene vode 71.000 primerkov zaroda potočne postrvi in jih odlovila 5.550, vložila je tudi 15.000 lipa-novega zaroda in odlovila 700 lipanov. Mozirski ribiči so vložili 21.000 postrvi in 12.000 lipanov. vzredili in odlovili pa 3.980 postrvi in 950 lipanov. Pri gospodarjenju obeh družin velja omeniti tudi, da sta usposobili in zgradili strugo na Ljubnem in gojitveni ribnik v Grušovljah. Poudariti seveda velja, da so ribiči vsa dela opravili prostovoljno. V letu 1982 poginov rib zaradi onesnaženosti voda niso zabeležili. Res je, da je v poletnih mesecih poginilo precej postrvi, vendar je vzrok za pogin najverjetneje glivično obolenje. Še eno slabost so ribiči Gornje Savinjske doline uspeli odpraviti. Gre namreč za dolgotrajne razprtije s podjetjem za urejanje voda ,,Nivo". Sedaj oboji pridno sodelujejo pri usklajevanju vzdrževalnih del in pri vlaganjih rib v vodotoke. J. P. „NAŠ CAS", glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, p. o., Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10. ,,NAŠ ČAS" je bil ustanovljen 1. maja 1965; do 1. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik ,,Šaleški rudar", kot tednik pa izhaja ,,Naš čas" od I. marca 1973. Uredništvo: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji). Izhaja ob četrtkih. Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefoni (063) 850-087, 850-316, 850-317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje. Cena posameznega izvoda jc 8 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je 360 dinarjev (za inozemstvo 720 dinarjev). l etna naročnina na Naš čas z rubriko Uradni vestnik občine Velenje za temeljne in druge organizacije združenega dela, de- lovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti ter zasebne obrtnike pa znaša 600 din in je vplačljiva vnaprej. Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482. Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: ČGP Večer. Maribor. INenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. /a ,,Naš čas" se po mnenju sekretariata za informacijo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije številka 421-1/72 od 8. februarja M>74 ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. 20. januarja 19«3 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas * stran 3 Občinska konferenca SZDL Velenje Programske usmeritve za letos IPri programskih Ubincri-tvailj občinske konference in njenih organov v letošnjem letiu je treba upoštevati še vetdno aktualne naloge, spre-jette na lanski programski seji. in naloge, ki jih terjajo tre-nuune družbeno-politične in dnužbeno-ekonomske razmere. Razmejiti je seveda treba nalloge. ki so stalnice aktivnosti socialistične zveze in že zafpisane naloge, ki pa bodo zalhtevale še posebno aktiv-nstali družbeni organi na ra-avni občine v katerih deluje-joo delegati socialistične zveze, šeie vedno ne delujejo dovolj učinkovito, moramo v krajevnih in na občinski konferenci z večjo mero odgovornosti poskrbeti za oblikovanje stališč. ki jih delegati socialistične zveze morajo prenesti in zagovarjati v teh organih. Za dosledno izvajanje te naloge so neposredno odgovorna predsedstva krajevnih in predsedstvo občinske konference. 5. V večji meri moramo uveljaviti družbeno nadzorno vlogo socialistične zveze nad delom posameznih upravnih in izvršilnih organov ter drugih institucij političnega sistema. Te pomembne družbene j vloge socialistične zveze doslej nismo dovolj uveljavili na nobeni ravni. Ena izmed osnovnih nalog socialistične zveze in njenih organov na vseh ravneh je torej nenehno spremljanje uresničevanja sklepov zborov občinske skupščine, skupščin SIS. upravnih organov, svetov krajevnih skupnosti ter drugih organov ter usklajevanje njihovega dela. Predvsem je treba upoštevati vidik usklajenosti s potrebami in interesi delovnih ljudi in občanov ter s temeljnimi načeli naše samoupravne socialistične skupnosti. 6. Še naprej ostaja aktualna naloga krepitev dela svetov in koordinacijskih odborov pri predsedstvu OK SZDL. dograjevanje njihovega dela in preseganje samoza-dovoljstva po sprejetju stališč. ki pa največkrat ostanejo mrtva črka na papirju. Sveti morajo svoje delovanje v večji meri povezati z delom krajevnih konferenc, družbenih organizacij, organov interesnih skupnosti in podobno. Pri delovanju koordinacijskih odborov je potrebno zaostriti odgovornost predvsem slede frontnega usklajevanja stališč. mnenj in predlogov. Sve> ti in odbori bodo morali v bodoče bolj tekoče spremljati problematiko na posameznih področjih, zlasti pa spremljati uresničevanje pobud, mnenj in stališč, ki so jih izoblikovali pri svojem delu. 7. Izvršni odbor predsedstva OK SZDL bo skupaj s koordinacijskim odborom za družbeno-politično izobraževanje pripravil seminar za vodstva krajevnih konferenc in koordinacijskih odborov pri OK SZDL. Podoben seminar bo namenjen tudi predsednikom skupščin in svetov krajevnih skupnosti. Nalogo je treba opraviti do konca marca. NALOGE PRI POGLABLJANJU DELEGATSKEGA SISTEMA 1. Skladno s programom družbenopolitičnega usposabljanja delegatov bomo nadaljevali s seminaiji za člane delegacij. Za vsebinsko pripravo seminaijev bosta poskrbela koordinacijski odbor za družbeno-politično izobraževanje in delavska univerza. Slabo udeležbo na seminarjih morajo s temeljito akcijo preprečiti predsedstva krajevnih konferenc SZDL in osnovnih organizacij sindikata. To nalogo je treba uresničiti do konca aprila. 2. Še vedno )n v krajevnih skupnostih. Preseči je treba razmišljanja. da morajo krajevne skupnosti nadomestiti osebni dohodek ob odsotnosti z dela. zaradi udeležbe na seji delegatske skupščine. Zagotoviti bo treba tudi nakup goriva za delegate in aktiviste v krajevnih skupnostih. To seveda velja samo za oddaljene krajevne skupnosti, ki nimajo organiziranih avtobusnih nri-vn/m- 4 V tei mandatni dobi seje kakovost skupščinskih gradiv izboljšala, vendar delegacije za samoupravne inleresne skupnosti še zmeraj prejemajo le po en izvod gradiv. S tem je njihovo delo otežkoče-n.v ker delegati gradiva pred sejo ne morejo preučiti. Zato jv treba takoj zagotoviti že dogovorjen način objavljanja gradiv za vse delegatske skupščine v prilogi »Našega časa« Obenem s tem je treba zaostriti odgovornost strokovnih služb SIS za nudenje pomoči delegacijam, zlasti v krajevnih skupnostih. To ne velja le za pravočasno pripravo gradiv za skupno objavo, temveč tudi za njihovo pojasnjevanje. 5. OK SZDL bo v bodoče v še večji meri spremljala delo delegatskih skupščin in njihovih organov. Naloga vseh organov pri občinski konferenci je. da na delegatski skupščini obravnavana stališča. redno sporočajo interesnim skupnostim, hkrati pa tudi delegatijam v združenem delu in krajevnih skupnostih. Ta oblika dela mora postali stalna obveza. Občinska konferenca bo ludi v bod«ve dajala pobude za obravnavanje posameznih vprašanj v delegatskih skupščinah in se zavzemala za njihovo reševanje po samou-nravni in delegatski noti. 6. Še bolj dosledno bomo uveljavili vlogo občinske konference kot mesta za usklajevanje stališč družbenopolitičnih in družbenih organizacij, predvsem do \ prašanj. ki jih obravnava družbenopolitični zbor občinske skupščine. Lani uveljavljene metode dela moramo dograditi tako. da bodo družbenopolitične organizacije preko družbeno-političnega zbora bolj ustvarjalno sodelovale pri sprejemanju sklepov in stališč občinske skupščine. To ne velja le za primere, ko družbenopolitični zbor obravnava določeno problematiko enakopravno z ostalima zboroma, lemveč tudi takrat, ko o problemih odločata izključno zbor krajevni*! skupnosti in zbor združenega dela. vendar so potrebna širša soočanja, pobude in ocene. 7. Sedanje delo skupin delegatov za zbore republiške skupščine kaže. da bo v Kxl«xe potrebno bolje organizirali strokovno pomoč pri pripravi stališč, pobud in predlogov. ki jih naši delegati prenašajo v zbore republiške skupščine. Vodstvo občinske skupščine mora zagotoviti bolj kakovostno povezavo z združenim delom in drugimi dejavniki v občini. /lasti z zbori občinske skupščine, in s tem ustvariti pogoje za to. da bodo stališča skupin delegatov resnično predstavljala avtentične interese vseh delovnih ljudi in občanov. H. Takoj je treba izdelati skupni in usklajen program dela zborov občinske skupščine. skupščin SIS. družbenopolitičnih organizacij in ostalih dejavnikov ter s tem nadaljevati že uveljavljeno prakso lanskega leta. NALOGE NA PODROČJU DRUŽBENO-EKONOM-SKE STABILIZACIJE I. Socialistična zveza, kot fronta vseh subjektivnih sil. bo v letošnjem letu osnovno aktivnost namenila mobilizaciji vseh dejavnikov pri uresničevanju ukrepov družbenoekonomske stabilizacije in dosledno izvajanje smernic stabilizacijskega programa v občini Velenje. Naloga občinske konference in njenih organov je, da bodo v uresničevanje stabilizacijskega programa resnično maksimalno vključene vse organizirane sile v občini. Odgovornost vseh frontno povezanih organizacij je. da se bodo vse naloge iz stabilizacijskega programa uresničevale nepretrgano ter dosledno in bodo zajele slehernega delovnega človeka in občana. Z usmerjanjem in stalnim preverjanjem posameznih aktivnosti ter konkretnih rezultatov moramo doseči, da bodo stabilizacijski in varčevalni ukrepi v sleherni organizaciji in skupnosti postali resnična stalnica našega dela in obnašanja. V vsakem primeru odstopanja od sprejetih nalog bosta občinska konferenca in njeno predsedstvo ugotavljala odgovornost posameznikov in organov ter predlagala ustrezne ukrepe. OSTALE NALOGE 1. Občinska konferenca SZDL bo skupno s samoupravno interesno stanovanjsko skupnostjo nosilec akcije za ustanavljanje skupnosti stanovalcev v vseh krajevnih skupnostih kjer imajo družbena stanovanja. Rok za izvedbo je do konca meseca marca. 2. Pri krepitvi sistema splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite bo občinska konferenca v sodelovanju z ostalimi dejavniki v občini svojo aktivnost usmerila predvsem na naslednja področja: — vključevanje žensk v enote teritorialne obrambe, civilne in narodne zaščite: — ustanavljanje enot civilne zaščite v vsakem večjem stanovanjskem objektu: — izvajanje nalog akcije NNNP83. 3. Občinska konferenca m njeni qrgani bodo spremljali in z dodatnimi aktivnostmi pospešili i uresničevanje sklepov in stališč j problemske konference o vzgoji , in izobraževanju, kulturi in tele- i sni kulturi. 4. Občinska konferenca bo tudi v letošnjem letu nadaljevala s pospeševanjem razvojno-razi-skovalnega dela v občini. V ta numen bo februarja pripravila problemsko konferenco o raziskovalnem in inovacijskem delu v občini ter predlagala ukrepe za hitrejše povezovanje te dejavnosti v občini. 5. Skladno s smernicami koordinacijskega odbora pri predsed-st\u republiške konference SZDL za »Vlak bratstva in enotnosti« bomo do meseca junija opravili vse potrebno za sprejem udeležencev »Vlaka bratstva in enotnosti«. SOZD Gorenje Lani prodali na tuje za 105 milijonov dolarjev vrednosti izdelkov Prizadevanja za povečanje prodaje na tuja tržišča, še posebej na tržišče s konvertibilnimi valutami, se odražajo tudi v lanskih izvoznih dosežkih sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Po doslej zbranih podatkih so delovne organizacije, članice sozda Gorenje v letu 1982 izvozile prek delovne organizacije Promet Servis za 4.4 milijarde dinarjev oziroma 105 milijonov dolarjev izdelkov. od lega na tržišče s konvertibilnimi valutami za 3.8 milijarde dinarjev ali za 91 milijonov dolarjev izdelkov. Dejansko pa je bila prodajana tuje še večja, saj je Gorenje na osnovi začasnega uvoza reprodukcijskega materiala in sestavnih delov izvozilo za nadaljnjih 454 milijonov dinarjev oziroma za okrog 11 milijonov dolarjev proizvodov. in to v celoti na konvertibilna tržišča, kar v podatkih o skupnem izvozu ni upoštevano. Okrog 85 odstotkov vsega izvoza je odpadlo v preteklem letu na tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Podobno kot prejšnja leta so tudi v omenjenem obdobju prodali največ izdelkov v Zvezno republiko Nemčijo. Francijo. Avstrijo in Avstralijo, prodaja pa se je zlasti povečala v Združene države Amerike. Alžirijo in Češkoslovaško. Z novimi izvoznimi posli pa se želijo v prihodnje v še večji meri uveljaviti v Fgiptu. Iranu in na Kitajskem. « Izvozno najuspešnejši mesec za Gorenje je bil december. ko so poslali na tuja tržišča za 500 milijonov dinarjev oziroma za skoraj 12 milijonov dolarjev izdelkov. Decembrski izvoz, ki bi bil še večji, če ne bi bilo težav s prevoznimi sredstvi, zalog pa dejansko ne bi bilo. zagotavlja. da bo mogoče izvozne načrte Gorenja za leto 1983 uresničiti. Vegrad — Lesna Šoštanj Dobri rezultati Pred leti se je šoštanjska Lesna srečevala z velikimi težavami, saj so poslovali na robu rentabilnosti. Takrat so tudi sprejeli sanacijski program o reorganizaciji. Ta je bil zelo dober, saj dosegajo v tem sektorju v zadnjem času kljub zastareli tehnologiji in neustreznim delovnim pogojem, zelo dobre poslovne rezultate. Na osnovi sanacijskega programa so se v Lesni leta 1980 odločili, da iz temeljne organizacije preidejo v sektor tozda Gradnje Velenje. Usmerili so se v tri osnovne programe, in sicer montažo stavbno mizarskih izdelkov za potrebe gradbene operative, po posebnem samoupravnem sporazumu o skupnem prihodku izdelujejo montažne elemente za vikende za Smreko iz Gornjega Grada, imajo pa še sporazum o dolgoročnem tehničnem sodelovanju z Liko iz Vrhnike, za katero izdelujejo masivne podboje. Te usmeritve in serijski programi so prinesli rezultate, ki so zelo uspešni. V preteklem letu so na primer ustvarili za 110 milijonov dinarjev celotnega prihodka z minimalnimi stroški in dokaj velikim ostankom dohodka. V letošnjem letu pa nameravajo svoj proizvodni program še razširiti, saj naj bi pričeli izdelovati okvire za Pural okna, ki jih izdeluje EKO. Na leto naj bi izdelali 32 tisoč takšnih oken. Ta proizvodnja pa mora biti zelo kvalitetna, saj je v celoti namenjena za izvoz. Rezultati, ki jih v Lesni dosegajo, so sicer dobri, pa vendar se srečujejo z mnogimi težavami. Vodja tega sektorja Franci Rat je najprej navedel neustrezne delovne prostore, ki pa ležijo poleg tega še na eksploatacijskem območju in so naložbe vanje močno omejene. Kljub vsemu upajo, da jim bo uspelo še v letošnjem letu razSiriti skladiščne prostore, modernizirati transportno linijo, prestaviti rekonstrukcijo skladSča reproma-teriala, obnoviti prirezovalnico na obstoječi lokaciji ter izdelavi celotno površinsko obdelavo v novih obratih. Proizvodna hala, ki jo nameravajo postaviti ob obstoječi lokaciji, naj bi bila montažnega sistema, tako da bi jo bilo možno kasneje, ko se bo to področje zaradi izkopavanja premoga pogreznilo, prestaviti na drugo lokacijo. Izboljšali bodo ob tem seveda tudi tehnično opremljenost in pa delovne pogoje. Druga težava, s katero se prav tako srečujejo, je neustrezna kadrovska struktura. Mladi se za ta poklic v zadnjem obdobju namreč niso odločali, če pa so se že odločili za delo v lesni stroki, so videli svojo prihodnost v večjih serijskih delovnih organizacijah kot je Gorenje tozd Pohištvo in Glin Nazarje. V Lesni pa so pred dvema letoma že v sanacijskem programu opredelili, da bodo vlagali v kadre in nekaj tehnikov in prve proizvodne ddavce so v zadnjem obdobju že pridobili. Prepričani pa so, da se bo stanje na tem področju v nekaj letih še izboljšalo. Vsa leta se srečujejo tudi s pomanjkanjem lesne surovine. Letos je gozdno gospodarstvo iz Šoštanja svoje obveznosti uresničilo, vendar pa bo Lesna za razširitev programa, za okna Pural, v prihodnje potrebovala dodatnih 5000 kubučnih metrov lesa. Franci Rat meni, da so količine lesa, ki jih za predelavo potrebujejo, takšne, da bi jih velenjska občina lahko zagotovila, seveda pa bi bilo potrebno sprejeti drugačno delitev. SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA V SR SLOVENIJI PODRUŽNICA TITOVO VELENJE objavlja prosta dela in naloge Pripravnika z višješolsko izobrazbo ekonomske ali pravne smeri za določen čas — 9 mesecev. Prijave z dokazili o izobrazbi pošljite v roku 8 dni od dneva objave na naslov: SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA PODRUŽNICA TITOVO VELENJE, Rudarska 3/11. 4. stran ★ riQŠ3 CdS V SREDIŠČU POZORNOSTI Titovo Velenje ★ 20. januarja 1983 Zdravstvo v občini Velenje Storitev ne smemo okrniti zaradi resnično bolnih Na današnji skupni seji /bora združenega dela in občinske zdravstvene skupnosti bodo delegati spregovorili o uresničevanju zdravstvenega varstva v občinski zdravstveni skupnosti v preteklem letu. Seja bo omogočila sprejem skupnih izhodišč, na osnovi katerih bo občinska zdrav -stvena skupnost i/delala konkreten program in naloge, ki jih bodo morali uresničiti izvajalci. upoštevati pa tudi uporabniki. Odmerjena sredstva za zdravstvo v deležu narodnega dohodka iz leta v leto padajo in bo z njimi potrebno zelo skrbno in smotrno poslovati. če želimo imeti kar najmanj okrnjen obseg zdravstvenih storitev. Zavedati se namreč moramo, da bo zaradi denarnih omejitev naš zdravstveni standard gotovo prizadet, pa saj smo ga pogosto znali po nepotrebnem izkoriščati. marsikdaj že zlorabljati in če nam bo uspelo odpraviti te negativne pojave, bodo storitve za resnično bolne *ie vedno zadovoljive. Likvidnostne težave: — V letu 1981 je imela ob činska zdravstvena skupnost skoraj 400 milijonov dinarjev primanjkljaja, predvsem zaradi prenizke prispev ne stopnje za zdravstveno varstvo v občini, pa tudi zaradi izjemnih pravic i/ zdravstvenega varstva in socialne varnosti, ki so jih imeli le zavarovanci velenjske občine ter zaradi nekaterih slabosti, ki so se pojavljale pri izvajalcih. Z odpravo večine teh pomanjkljivosti. so bile v lanskem letu likvidnostne težave bistveno manjše. Izvajalci so si zadali dokaj soliden stabilizacijski program. ki ga tudi bolj ali manj dosledno uresničujejo. Velik napredek je bil dosežen že s tem. da je osnovno zdravstven«) varstvo uvedlo v večini primerov za izostanke z dela lastno evidenco in vpliv. Bistveno se je zmanjšalo tudi število primerov, da uporabniki iz naše občine uveljavljajo pravice do izostankov z. dela v drugih regijah in republikah. Določen napredek je bil dosežen pri uvajanju stopenjske diagnostike, prav tako pa je vzpodbudno, da nt poraslo število zdravljenj v bolnišnicah. Pomagati resnično bolnim: Celotno zdravstvo se očitno preusmerja na cenejše oblike varstva, predvsem na j zdravljenje preko splošnih in specialističnih ambulant ter i zdravljenje na domu. ' Seveda pa vsi ti stabilizacijski ukrepi ne smejo iti na škodo resnično bolnih, saj se bo razvrednotila humanost sistema, nesporno pa je tudi dejstvo, d t bo tako nastala škoda bistveno večja od trenutnih koristi. Tega vprašanja nikakor ne smemo pustiti vnemar, saj smo še v letih, ko sredstev ni tako občutno primanjkovalo. marsikdaj naredili premalo za resnično bolne delavce in njihovo nego. zlasti pa še za tiste delavce, ki ne živijo v družinskem in domačem okolju. Tako razen Ve-grada v Titovem Velenju delovne organizacije nimajo urejenih bolnišk ih sob za delavce. ki živijo v samskih domovih. Poseben problem je tudi neorganizirano in neurejeno preživljanje prostega časa delavcev iz teh domov, ki se zatekajo k popivanju, tudi alkoholizmu in so zato bolj i/postavljeni boleznim, poškodbam in nepotrebnim izostajanjem z dela. I'ri oblikovanju potrošnje na področju zdravstva je pomemben činitelj tudi struktura koristnikov zdravstvenega varstva. Nad 40 odstotkov vseh zaposlenih namreč dela v izjemnih pogojih v rudarstvu, gradbeništvu in drugih panogah okrog 23 odstotkov zaposlenih se vsak dan vozi na delo i/ drugih občin, v eč kot tisoč delavcev živi ločeno ud svojih družin, okrog 14000 zavarovanih oseb pa stalno živi izven občine in izven republike. Prevelika odsotnost z dela: Kljub vsem prizadevanjem so na občinski zdravstveni skupnosti ob koncu devetmesečnega poslovanja ugotavljali, da odsotnost i dela v primerjavi z enakim obdobjem lani narašča. V občini je dosegla 5.64 odstotkov. kar je za 0.89 odstotkov višje od slovenskega p»v-v prečja. Pri odsotnosti z dela še vedno prednjacijo to/di Rl kar je posledica delovnih pogojev in daljšega delov nega časa. Zato je prav gotovo standard (I0.S4 odstotkov), v t«>zdu Pekarna Merx Titovo Velenje (8.24 odstotkov) in v tozdu TUŠ Šoštanj (8.17 odstotkov). Nepotrebna delovna mesta: Zaradi nesreč pri delu. bolezni, nesreč izven dela in zaradi nege družinskih članov izostane z dela vsak dan okoli 1430 delavcev. V prv ih devetih mesecih lani je bilo tako izgubljeno 334750 delovnih dni. V breme občinske zdravstvene skupnosti je bilo samo zaradi nesreč pri delu izplačano 7 milijonov 306 iMK dinarjev, zaradi bole/ni in nesreč izven dela 39 milijonov 637 tisoč din in zaradi nese obolelih družinskih članov 5 milijonov 542 tisoč dinarjev . Skupno je občinska zdravstvena skupnost za pokrivanje teh izdatkov namenila 52 milijonov in 785 tisoč din. l o pa je še v edno malo v primerjavi s tistim, kar so morale delovne organizacije nameniti za prvih trideset dni odsotnosti z dela. feh sredstev je bilo milijonov 560 tisoč din. ( c k temu dodamo še iz-pad dohodka, kije v delovnih okoljih nastal zaradi takšne odsotnosti / dela. potem je vsak komentar odveč, vsako Denarja ni več veliko, zato bo potrebno z njim skrbno gospodariti nesprejemljiv predlog slovenskih premogovnikov o oprostitvi plačila prispevkov za zdravstveno varstvo in invalidsko pokojninsko zavarovanje od tistega dela osebnih dohodkov, ki jih delavci v premogovništvu ustvarijo v podaljšanem delov nem času Občinska zdravstvena skupnost bi imela zato kar za 18.5 milijonov dinarjev manjši prihodek. Ugotovljeno pa je. j d t je prav daljše delo od re- j dnega delovnega časa pri ' tako napornem in zahtevnem i opravilu eden od vzrokov za večjo obolevnost, večje število nesreč pri delu in večjo invalidnost. Rudarji očitno pri svoji zahtev i tudi pozabljajo, da se jim osebni dohodki ustvarjeni v podaljšanem delovnem času že itak vštejejo kot osnova za odmero nadomestil v času začasne odsotnosti z dela ter tudi kot osnov a za odmero pokojnine. Najv išja v občini je odsotnost z dela v tozdu jama Pe>je R1A ki je v lanskem devet-mesečju dosegla 13.27 od-stotkov. Ta številka bi prav gotovo zahtevala podrobnejšo analizo. Visoka je tudi odsotnost zdela v tozdu Plastika DO Sipak (1.0.77 odstotkov), v delovni skupnosti Družbeni nepotrebni) iskanje zdravniške pomoči in izostajanje z dela pa velika zloraba humane oblike zdravstvenega varstva pri nas. Je pa obenem tudi doka/, da v delovnih organizacijah še dokaj zlahka nadomeščajo odsotne delavce in imajo torej še očitno precej nepotrebnih delovnih mest. Cilji zastavljeni s stabilizacijskimi ukrepi torej niso v celoti uresničeni. Laična konttola bolnikov je uvedena lev nekaterih večjih delovnih organizacijah pa še tu ni bilo d»»scženih kakšnih opaznih učinkov. V delovnih in bivalnih okoljih ni razvita zdrav-stveno — vzgojna dejavnost, mnogi problemi, ki jih mora reševati zdravstvo navadno z zelo dragimi in dolgotrajnimi preiskavami ter zapletenimi diagnostičnimi postopki pa se pogosto začenjajo že v delovnih okoljih, marsikdaj ttidi /.iradi neustrezne kadrovske politike. Da nekateri izsiljujejo bolniški stale/, dokazuje tudi veliko štev ilo pritožb proti odločitvam lečečih zdravnikov Vedno manj ugodnosti: Nekateri podatki prav gotovo presenečajo. Tako je na primer v Sloveniji na 100 prebivalcev opravljeno 87 pr\ ih pregledov. prj nas pa kar .196. Pr'- ih in ponovnih pre- gledov je v Sloveniji na 100 prebivalcev 270, v 'naši občini pa kar 515. V Sloveniji zdravniki opravijo 13.2 hišna ob-iska na 100prebivalcev, v velenjski občini 29.6. To vsekakor poleg že omenjenih vzrokov dokazuje, da je naš zdravstveni standard \isok. da smo pogosto tudi ' preveč razvajeni in se premalo zavedamo, tla vsak naš obisk pri zdravniku zahteva veliko sredstev. ki joh združeno delo le še s težavo pokriva. Pole® tega so sredstva za družbene dejavnosti vsako leto t\»lj pičla in se tako tudi ugodnosti ' na področju zdravstvenega varstva vedno bolj zmanjšujejo. Zato pr« nas vse bolj posegamo po neljubih ukrepih zahodnih držav ks svoje gospodarske slabosti rešujejo * omejevanjem socialne politike. kar nsj področju zdravstvenega varstva gotovo pomenijo tudi nova določila o participaciji, ki >o zmanjšala k rog tistih, ki so bili doslej dela plačila t/ zdravstvenih «.»ori-■ lev opi\>>čeni. Posebno zaskrbljujoča je K;di ugotovitev, da gre pri »■dsoinosiih i dela. fci so na-stale zaradi nesreč pri delu. le v približno 20 odstotkih /a prave nesreče pr« delu. v ostalih primerih pa so se nesreče nastale med potjo v službo ali i/ nje ali celo kako drugače. Zav arovanci pa so že n.ilipoti da so jih vključili v 'o kategorij«) K.t/.lu! obsega zdravstvenih širitev v lanskem prvem ' devetmevčju tudi kažejo, da si. znižujejo stroški bolnišničnega zdravljenja in stroški za zdravila, rastejo pa stroški •-nosnega in specialističnega zdravstvenega varstva.. Pretirano pa hi jp*»rasli stroški Aif.i v iliškega zdravljenja Zdravstvena skupnost je za svoje delovanje \ lanskem letu p« »rabila 62"* milijonov dinarjev l o pa so v elika sredstva, zal«) moramo uporabniki tn seveda izv ajale: iioriti vse. da predv ideni programi ne bodo prekoračeni, še posebno ker bomo lahko sredstva za skupno porabo v letošnjem letu povišali le za 12 odstotkov kar pa ob 20 odstotni rasti materialnih stroškov m dragih obremenitvah pomeni vsaj 6.6 odstotno realno znižanje sredstev namenjenih za skupno-porab«) Kontrola nad staie-žem: Leto 1983 bo torej zahteval«) še skrbmejše načrtovanje na področju svobodne menjave dela prav tako pa realne in pravilno ovrednotene programe izvajalcev v zdravstvu. Ob Jem pa bomo morali /a odpravo vzrokov nesreč «n obolenj več narediti tudi v del«)vniih okoljih ter vzpostaviti doslednejšo k«nn-trolo nad tistimi, ki koristijo bolniški stalež.. Določenih slab«)sti se bodo morali do-končno otresti tudi izvajalci zdravstvenega varstva z racionalnejšim izkoriščanjem delovnega časa in zagotovitvijo cenejših a dovolj učinkovitih oblik dela. med katerimi pomembno mesto zavzema pte-ventivna. dejavnost. Napredek na tem področju morajo prinesli sadi obratne ambulante. ko bodov letošnjem letu zaživele na RS.V. Največjo poims: bi poleg preventi-v ne dejav m»>ti nudile pri nsz-v«)ju medicine dela. S krepitvijo zavesti delovnih ljudi, da bbd«) po neponebnem 'iskali zdravstvenih uslug in z zdravstvene kulti«.-e rte lahko rn- Dodajmo življenje letom Prehrana starostrakov Lansko leto je bilo namenjeno problemom, s katerimi se srečujejo ostareli, zato je imel«) zanimivo geslo: »Dodajmo življenje letom.« I«> geslo so uporabili tudi na posvetu, ki so ga za zdravnike ut medicinske sestre pripravili v Opatiji in na katerem so spregovorili predvsem o prehrani starostnikov . Zboljšanje splošnih in socialnih pogojev življenja, razvoj zdravstvenega in socialnega varstva, kot tudi zmanjšanje nalezljivih bolezni so prispevali, da življenjska da-ba postopoma narašča v vseh razvitih državah. V večini teh držav je več kot 10 odstotkov ljudi starih nad 65 let. v Avstriji 15 odstotkov, na Švedskem celo 17 odstotkov, s tem da obstajajo znotraj teh Jržav velike regionalne razlike. zlasti med mestom in zamrznjene obroke za 2 do 3 dni vnaprej in jih potem uporabniki enostavno odmrz-nejo in uporabijo. Pri dostavljanju obrokov na dom pogosto pomagajo šolarji, prostovoljci raznih verskih združenj ter sosedje. V program organizirane prehrane se lahko vpiše vsak starostnik sam ali pa ga vpiše patronažna sestra ali socialni delavec. Za prehrano ponekod plačujejo uporabniki polno ceno ali samo del cene. marsikje pa so obroki povsem brezplačni. V Zagrebu in njegovi okolic- ter drugje v SR Hrvatski poskušajo reševati problem prehrane starostnikov mestna združenja preko domov upokojencev. Tako lahko starejše osebe, posebno samske, dobivajo obroke v teh domovih. Onemoglim in obolelim osebam. za katere je organizira- . j. d.: ] ;■»krt- .:u:r. da:i s iver i nivo i« d« - ~ T - -ti O-fos..... HOV . vasjo, tako da se število stan>stnikov giblje od 10 do 20«xJsiotkov. rakšne premike je opaziti rudi pri nas. Posnetek prebivalcev Jugoslavije, ki ga je leta opravil zvezni zavod za statistiko, predv ideva. da lahko do k«>nca tega stoletja pričakujemo 20 odstotkov starih nad 60 let. P«> zadnjem popisu prebivalstva leta 1981 je bilo v VRS 1.891.864 prebivalcev in kar 10.5 odstotka starih nad 65 let. Pri nas imamo tcr-H 200.000 oseb. ki so že dosegle koledarsko starost, zat«) potrebujejo posebno skrb. s«vialno in zdravstveno. Eden od številnih vzrokov, ki prav g«)tovo tudi vpliva na podaljševanje življenjske dobe. je pravilna prehrana, ki ne daje samo dobro fizično kondicijsko počutje, temveč tudi zvišuje odpornost organizma proti boleznim ter dviga učinek specifične terapije. Kako rešujejo problem prehrane starostnikov v Evropi in SR Hrvatski? Po p«)datkih svetovne zdravstvene organizacije iz leta 1977 so v mnogih državah Evrope organizirani tako imenovani »obroki na kolesih {Avstrija. Belgija. Anglija. Švedska. SSSR. DDR.) Obroki za starejše osebe se pripravljajo po predpisanih normativih in jedilnih listih v kuhinjah domov upokojencev. šoKkih kuhinjah, bolnicah. restavracijah in verskih-društvih. ■ Gibljivi starostniki se hrani-j«>v i/brani ustanovi, negibljivim pa hrano dostav ljajo na d«)m Pogosto dostavljajo Kalorična »rednost hranil k eal ! rak« »v me. g masT. OH -2 " vitamin V I H ms: vitamin Bi. mg > i lamin B2. mt. r ::: ,n t. . m j »., i. ij,. sit : *..- V ' ' rt' i k : - kc.7l v 4.2 na domača nega in pomoč na domu pa dostavljajo hrano nadom. ••< Ugotovili so. daje kvaliteta obrokov zelo različna. Težk«) je tudi dobiti dietn«) prehrano. Načrtov anje obrokov poteka ločeno v vsakem domu upokojencev, zato ni enotnih jedilnikov in normativov . Kalorične vrednosti obrokov so primerne, niso pa zadovoljivo zastopane beljakovine, vitamini in minerali. Tat o ie prehrana enolična in siromašna vitaminov A. Rl. B2. poleg tega pa tudi kalcija in železa. Raziskave so nadalje pokazale. da se prehrambene navade starostnikov v raznih državah ne razlikujejo «xl SR Hrvatske. Psihosomatske spremembe v življenju starejših oseb. s slabšim zdravstvenim stanjem so najčešči vzrok neustrezne prehrane. Izguba družinskega člana, osamljenost in izolacija, zmanjšanje materialnih sredstev in s tem dostopnost nakupa prehrambenih artiklov, kakor tudi zmanjšana gibljivost so najpogostejši vzroki apatije m nezainteresita-nosti za hrano. Pojem *Kava. keks. čaj« kot prehrana starejših iiseb je v svetu, pa tudi pn nas. pogost pojav. Zmanjšanje kaloričnih potre h se začne že pri petindvajsetem letu življenja. Prvi dve desetletji se nato potrebe zmanjšan* za okoli 10 odstotkov, med 45 in 75 letom pa za več kot 20 odstotkov, kar dokazuje, da so potrebe po hrani v starejši dobi zmanjšane za eno tretjino. kot osnova za načrtovanje prehrane nam služijo prehrambeni standardi. Predlog prehrambenega standarda za osebe stare nad 65 let prikazuje naslednja tabela: Moški 2250 ■3450 80 — 85 70 310 5000 I.? 1.8 7> 800 10 Ženske 2000 »400 75 60 280 5000 1.5 1.8 75 800 12 20., januarja 1983 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI D(odajmo življenja TNa osnovi prehrambenega staindardjtee nato načrtuje jedilnike in izbor posameznih živil, odvvisno od sestave in skupine (rmeso. zelenjava, sadje). Za vsa jedlila ' jedilniku se sestavijo reccepti. v katerih je normirana kolličina .posameznih živil in so na\vedene prehra nbene vrednosti.. Pri dnevnem načrtovanju obtrokov morajo biti beljakovine zasstopane s 15 odstotki, maščobe ne več kot s 30 odstotki in to rasstlinskega izbora (olje. marga-rinia), ogljikovi hidrati pa s 55 odstotki. Planirano hrano je nato potitrebno porazdeliti na 5 do 6 maanjših obrokov tako. da staro-stmiki tretjino hrane porabijo doppoldan. tretjino za kosilo in poppoldan ter tretjino za večerjo in i nočni obrok. Takšen razpored je priporočljiv tudi zato ker staarejši ljudje lahko zaužijejo naaenkrat le manjše količine hrane,:, ki jo tudi lažje prebavijo, poj)jav hipoglikemije pa je tako maanjši. 1V naslednji tabeli so prikazana poasamezna živila, ki se najpo-goosteje uporabljajo v prehrani ter priribližne količine, ki so pripo-roččljive za eno osebo. Pririporočljiva živila grami kruruh in testenine 250 — 300 mloleko, kislo mleko, jopgurt 500 neremastni sveži sir meieso, ribe, perutnina (kiKuhano, dušeno) 100—150 list:stnata zelenjava 300 — 400 krorompir, korenje 150 — 200 sadadje in sokovi 300 — 400 sladadkor, med do 25 oljdje 25 — 30 jajajca — (v testu ali kot dotodatek jedem) Žitfvila, ki se ne priporočajo: t Keksi s kremo, čokolade in kakakao, polnomastno mleko, sme-tanana. mastni siri, mastno meso. koronzerve, fižol, grah, svinjska manast, loj. večje količine masla. F Posebno pozornost pa je po-treVebno posvetiti pripravi hrane. Talako je naprimer bolje meso dušušiti in kuhati, kot peči ali prairažiti, nekatere vrste sadja in sočočivja, ki imajo olupek, je po-trekbno olupiti, kuhati ali celo pasasirati. 5 S prehrano je važno zagotoviti zadadostne količine vitaminov, po-sebebno vitamina -A (vpliva na odpdpornost sluznice in kože ter na vid/id). Največ ga je v jetrih, jajcih, mlaileku; karotin, to je provitamin A, V pa vsebujejo špinača. blitva, manareiice. dinje. Pomembni so tududi vitamini B skupine, posebno BU1, B2. B6. Največjih je v mleku, mlenlečnih proizvodih, mesu, jajcih, jetretrih, žitaricah in sočivju. \ Vloga C vitamina je vezana na mnnnoge procese v organizmu. Naslajveč ga vsebujejo limona, manandarine, pomaranče, dalma-tininski šipek, sveže zelje, motovi-lec£c, radič, paprika. t Ne smemo pozabiti tudi na mimineralne snovi, še zlasti kalcij (mlmleko in mlečni proizvodi) in želeelezo. ki ga je največ v mesu in lististnati zelenjavi. F Poseben problem, s katerim se sreirečujejo starejši ljudje je obsti-paoacija (zaprtje). V takšnih primerih ih se priporoča prehrana, ki je bogogata celuloznih vlaken. Te se poOočasi prebavljajo in vežejo nase večečje količine vode, poleg tega pa imanajo velik neprebavljiv ostanek, menehanično deluje laksativno (ododvajalno) na debelo črevo. V to skuikupino spadajo nekatere vrste čmfrnega kruha, sadja in zelenjave. Zelielo dober uspeh dosežemo tudi s sa sadnimi sokovi iz svežega sadja in m s kompoti iz suhih sliv. Neka-terierim pomaga uživanje mineralne le vode, jogurta in kislega mleka.^. Najboljši učinek pa se doseže s ki kombinacijo navedenih in ostalih ih dovoljenih jedi ter s fizično aktiktivnostjo in higienskimi nava-datlami. 1 Prehrana starejših osebje torej zelcelo celovit problem, ki ima mrmnogo nerešenih vprašanj. To pooodročje bi zato morali obdelati kanar najbolj celovito z vključeva-njeijem strokovnjakov različnih pooodročij od zdravstvenih in so-ciaialnih delavcev do dietetikov in ekekonomistov. Prav gotovo pa bi priiri načrtovanju prehrane staro-stntnikov in njihovi delitvi morale immeti veliko vlogo tudi družbeno pokolitične organizacije, krajevne skikupnosti, šole. Rdeči križ in doiomovi za varstvo odraslih oziro-maia druge ustanove, kjer se takakšna hrana pripravlja. Anica Satler Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica M prihodnje zagotoviti še boljše delo Izteka se prvo štiriletno obdobje delovanja Savinjsko1 šaleške gospodarske zbornice. Zbornica in njeni organi so v tem času dosegli nekaj pomembnih uspehov, srečevali pa so se tudi z vrsto najrazličnejših pomanjkljivosti. tudi na področju svoje organiziranosti in delovanja. Nenehno delo je navrglo tudi vrsto koristnih izkušenj, ki so jih seveda s pridom uporabili pri krepitvi dejavnosti in vloge zbornice. Ena najpomembnejših prelomnic v delovanju Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice je bila vsekakor seja njene skupščine julija lansko leto. Na podlagi dognanj in dosežkov iz prejšnjih let ter tvorne prilagoditve dejavnosti danim razmeram so uspeli zagotoviti vsebinsko preobrazbo delovanja zbornice. Med drugim so delovanje zbornice in njenih organov prilagodili posebnostim občin Mozirje in Velenje ter s tem zagotovili večjo delovno učinkovitost. Delo zbornice opredeljujejo tri najpomembnejša področja, ki jih pokrivajo odbori izvršilnega odbora. Prvo je področje gospodarstva. razvoja in tehnologije. drugo so družbeno-eko- nomski odnosi in spremljanje gospodarskih gibanj in tretje prostorska vprašanja, infrastruktura in varstvo okolia. Tudi sicer so na seji in po njej zagotovili celovito organiziranost zbornice ter vse njene številne organe kadrovsko izpopolnili. To je seveda pomemben dosežek, hkrati pa tudi pogoj in zagotovilo še uspešnejšega dela v prihodnje. Skupščina sedaj šteje 58 delegatskih mest, 16 za občino Mozirje in 42 za občino Velenje. Njena telesa so odbori za planiranje in družbeno načrtovanje, za napredek gospodarstva in tehnologije, za kadrovanje in kadrovsko politiki, za turizem, gostinstvo in agiokompleks, za prostorsko načrtovanje, komunalno in stanovanjsko dejavnost. za drobno gospodarstvo in za raziskovalno ter inventivno dejavnost. Organov za posamezna ožja področja je seveda še več. Sa-vinjsko:šaleška gospodarska zbornica trenutno v obeh sosednjih občinah povezuje 105 temeljnih organizacij združenega dela gospodarskih dejavnosti. Organom zbornice poteče mandat 2. marca letos, zato so priprave na volitve že v polnem teku. Evidentiranje kandidatov mora biti zaključeno do 20. januarja, vse organizacije združenega dela pa so bile pravočasno seznanjene s predvolilnimi in volilnimi postopki ter s kriteriji za evidentiranje kandidatov. Organi upravljanja morajo volitve delegatov opraviti do konca januarja, volilna seja pa mora biti sklicana do konca februarja. Na njej bodo konstituirali skupščino Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, izvolili njene organe in dva delegata za organe gospodarske zbornice Slovenije. Še pred volilno sejo bo konec januarja programska seja skupščine na kateri bodo ocenili delovanje zbornice v minulih štirih letih in sprejeli delovni načrt za leto 1983. V dosedanjem delu se je zbornica pri svojem delovanju seveda srečevala z vrsto pomanjkljivosti, ki bodo koristen napotek za boljše delo v prihodnje. Predvsem velja ugotovitev, da zbornica ni in ne more biti administrativna organizacija katere organi in strokovna služba bi pripravljali določena gradiva in jih pošiljali članicam v sprejem. Znotraj zbornice bo potrebno zagotoviti, da bodo njeni organi in delovna enota sooblikovali gradiva, ki so nujna v pripravljalnih obdobjih oblikovanja razvojne politike in občinskega družbenega načrta. S tem bo v okviru zbornice organizirano gospodarstvo že v pripravah sprejelo soodgovornost za oblikovanje in izvajanje usmeritev družbenopolitične skupnosti. Dosedanje izkušnje kažejo, da se poslovodni organi premalo vključujejo v oblikovanje stališč zbornice do posameznih problemov. Zato bi morale posamezne organizacije združenega dela, poslovodni in zadolženi strokovni delavci prevzeti večjo odgovornost za strokovno pripravo gradiv v okviru zbornice. Dejstvo namreč je, da so doslej pri obravnavanju ekonomske politike in ukrepov pridobili premalo strokovnih mnenj, predlogov in argumentov, ki bi pripomogli k bolj kakovostni vsebini, po sprejetju gradiv pa se pojavi kopica argumentov, ki dokazujejo. da so premalo strokovno pripravljena. Informacijski sistem v zbornici in drugih institucijah ne deluje kot celota. Vsi potrebujemo celovito infor- miranje o gibanju gospodarstva zato bi bilo potrebno spoznati vire zbiranja podatkov ter se obvezno medsebojno obveščati. S tem bi odpravili dosedanjo prakso, da išče podatke vsak zase in po svoji poti ter obremenjuje strokovne službe in poslovodne organe. Pomanjkljivost zbornice so tudi preveč toge oblike delovanja v skupščinskih telesih in premalo možnosti za oblikovanje občasnih ali stalnih teles pri izvršilnem odboru za posamezna področja. Takšna možnost pravzaprav je dana. vendar bi z njo podvojili delo. S spremembo statuta bi morali zmanjšati število odborov pri skupščini na tiste, ki so funkcionalno potrebni. Ostala področja bi opredelili s stalnimi ali občasnimi komisijami pri izvršilnem odboru, za stalne ali tekoče naloge. Skupščina zbornice je sestavljena delegatsko. Samoupravna organiziranost združenega dela se nenehno spreminja in sedaj nekatere organizacije združenega dela nimajo delegatskega mesta. Sistem delegiranja bi moral biti bolj fleksibilen, zato bi se morali odločiti za konferenco delegatov in smotrno zmanjšati število delegatskih mest. Občina Mozirje Neobdelanih zemljišč ni več Kmetijske zemljiške skupnosti so dolžne skrbeti za primerno obdelanost zemljišč. Pri tej nalogi morajo sodelovati kmetijske zadruge in upravni organi. Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predlani izdelal merila za dobro gospodarjenje z zemljišči. Predvsem velja, da morajo biti vsa zemljišča obdelana, za dobrega gospodarja pa se šteje tisti kmetovalec, ki vsaj dvakrat letno pokosi travnike. preorje njive in jih poseje. V Gornji Savinjski dolini so menili, da so ta merila premalo zahtevna. Na posebnem republiškem posvetu so jih zato nekoliko dopolnili. Na podlagi teh sprememb se sedaj za dobrega gospodarja šteje tisti kmet, ki zemljo obdeluje tako. kot je obdelana na preusmerjenih tržnih kmetijah. Na podlagi takšnih izhodišč je kmetijska zemljiška skupnost občine Mozirje evidentirala lastnike zemljišč, ki so slabo obdelana ali sploh niso bila. V akciji so ugotovili, daje bilo v mpzirski občini v lanskem februarju neobdelanih 25 hektarov njiv, 23 hektarov travnikov in 12 hektarov pašnikov, slabo obdelanih pa 80 hektarov njiv, 282 hektarov travnikov in 195 hektarov pašnikov. Skupno je bilo v začetku lanskega leta slabo in neobdelanih zemljišč 617 hektarov, s katerimi je gospodarilo 128 občanov. Seveda akcija s tem ni bila zaključena in je na različne načine tekla skozi vse leto. dala pa je tudi zadovoljive rezultate. Kmetijska zemljiška skupnost, zadruga in komite za gospodarstvo in planiranje so v septembru opravili razgovore z omenjenimi lastniki zemljišč. Ugotovili so. da neobdelanih zemljišč v občini ni več. ostaja pa še 300 hektarov slabo obdelane zemlje. Te površine ležijo v višinskih predelih kjer strme lege ne dovoljujejo strojne obdelave. nekaj je zamočvirjene zemlje. vzrok za ostala slabo obdelana zemljišča pa je ostarelost lastnikov kmetij, ki nimajo naslednikov. ali pa ti niso pripravljeni prevzeti gospodarjenja. Seveda so to manjše hribovske kmetije, ki zaradi težkih delovnih pogojev niso vključene v koope-racijsko tržno proizvodnjo. Sedanja usmeritev Gornje Savinjske doline v usmerjeno tržno proizvodnjo jim ne zagotavlja dovolj sredstev za preživljanje, zato mladi dodatni vir zaslužka iščejo drugje. Največkrat kmetovanje sploh opustijo in se preselijo v dolino bliže delovnemu mestu, na mali višinski kmetiji pa ostanejo starejši. Če želijo, da bodo tudi te površine primerno obdelane, bodo morali lastnikom, poleg zakonitih ukrepov, ponuditi tudi primerne in dovolj zanimive proizvodne programe. Ti programi bi lahko bili dopolnitev sedanji usmeritvi, lahko pa bi samostojno zagotovili kooperacijsko sodelovanje kmetov in zadruge. Takšni programi so možni v povezavi z »Lekom« in pridobivanjem zdravilnih zelišč, s kamniško »Eto« in podobno. Slabo obdelana zemljišča v družbeni lasti so predvsem nekateri planinski pašniki. Gre predvsem za površine porasle s šča-vjem in praprotjo. Zadnja leta močno pospešujejo planinsko pašništvo, zato se tudi stanje nenehno izboljšuje. Skrb za primemo obdelana zemljišča ni samo naloga kmetijskih zemljiških skupnosti, temveč vseh ure-sničevalcev družbenega načrta, zlasti seveda kmetijcev. Akcija bo letos razumljivo tekla naprej, njen poudarek pa ne sme biti na zakonskih ukrepih, ampak na iskanju možnosti za boljšo in bolj privlačno proizvodnjo. j p. Občina Mozirje v letu 1983 Boljše delo in varčevanje Resolucija o politiki izvajanja družbenega načrta občine Mozirje v letošnjem letu temelji na spremembah in dopolnitvah planskih dokumentov in na programu ekonomske stabilizacije. Vodila ekonomske politike bodo vsekakor učinkovitejše gospodarjenje, večje varčevanje v proizvodnji in porabi, boljše izkoriščanje delovnega časa in zmogljivosti, predvsem pa povečanje izvoza blaga in storitev na konvertibilno tržišče. Pogoj za večje izvozne dosežke je vsekakor višja stopnja predelave in kakovost izdelkov. zunanjetrgovinski menjavi pa bo treba prilagoditi prestrukturiranje gospodarstva. Poiskati bo treba tudi več domačih virov za reprodukcijski material in z njimi nadomestiti uvozne. Pospešiti bo seveda treba tudi izvoz kmetijskih pridelkov in z združevanjem deviznih sredstev zagotoviti pogoje za nemoteno kmetijsko proizvodnjo. ki je danes močno ogrožena. Kmetijstvo je v mozirski občini prednostna panoga in ji zato tudi sicer namenjajo veliko pozornosti. V letošnjem letu nameravajo posejati več osnovnih vrst poljščin ter pridelati več mleka in mesa. Pridobiti bo treba tudi večje površine kmetijskih zemljišč. Zato bodo morali v tem letu pripraviti vso potrebno dokumentacijo za hidromelioracijska in ostala dela v Zadrečki dolini. Pozabili seveda niso na manjše melioracije in z njimi bodo po zadružnih enotah Gornje Savinjske doline letos pridobili 100 hektarov kmetijskih površin. Nekaj hektarov zemlje bodo dobili s krčitvami gozdov in nadaljevali z razmejevanjem gozdnih ter pašnih površin. Pomembno vlogo ima tudi drobno gospodarstvo, seveda pa bi jo bilo treba še okrepiti. Pospešiti bodo morali razvoj manjkajočih storitvenih dejavnosti. Glede na neizkoriščene zmogljivosti na področju kooperucijskega sodelovanja med zasebnim in družbenim gospodarstvom bo treba te odnose pospešeno razvijati in že uveljavljene oblike še okrepiti. Predvsem je treba poskrbeti za nove proizvodne programe in prekiniti prenašanje starih izzdruženegadela na obrtnike. Razumljiva je tudi težnja, da bi se drobno gospodarstvo vključilo v izvoz. Nalog je zagotovo še več. Zagotoviti bo treba nemoteno preskrbo, zmanjšati porabo energije, doseči višjo raven predelave, prekiniti zaposlovanje v negospodarstvu in pospešiti razvoj turistične dejavnosti. Brez dvoma bo treba v Gornjo Savinjsko dolino znova privabiti več domačih in tujih gostov. Precej obetov ponuja nadaljevanje izgradnje kampa v Logarski dolini in začetek gradnje kampirnega prostora v Varpoljah. Naloge na področju gospodarstva so jasne in opredeljene. Stabilizacijske cilje bodo dosegli le z večjim izkoriščanjem notranjih rezerv, učinkovitejšo izrabo delovnega časa in razpoložljivih zmogljivosti, končno bi morali pospešiti inovacijsko dejavnost in z vsem tem zagotoviti večjo produktivnost in odnosnost gospodarjenja. Pogoji za naložbe bodo letos seveda še težji. Vlaganja morajo biti izključno izvozno usmerjena, novi projekti pa morajo zagotavljati vsaj 50-odstotni izvoz na konvertibilno tržišče. Vlaganj v neproizvodne namene letos seveda ne bo. v proizvodnji pa bodo namenjene predvsem višji stopnji predelavi ter boljšemu koriščenju zmogljivosti. Tako bi moral letos pričeti z delom Elkrojev obrat v Strugah pri Lučah. končana mora biti gradnja skladišča za kmetijske pridelke in reprodukcijski material v Ljubiji, v lesni industriji morajo pričeti s strojnim lupljenjem lesa. dograditi kampa v Logarski dolini in Varpoljah ter v skladu s sprejetimi načrti nadaljevati z izgradnjo gozdnih cest. 6. stran ★ naS C8S NAŠE OKOLJE Titove Velenje ★ 20. januarja 1983 Akcija sindikata Poskrbimo za topel obrok med delom Za dobro in uspešno delo je zelo pomembno, da poskrbimo tudi za dobro malico Za dobro počutje delavca in tako posredno tudi za uspešnejše in produktivnejše delo. je še kako pomemben topel obrok med delom. Pa vendar smo v preteklosti posvečali tem vprašanjem mnogo premalo pozornosti in veliko delavcev je prejemalo bloke za malice, katere so lahko porabili tudi za nabavo pijače, cigaret in sploh vsega kar prodajajo v samopostrežnih trgovinah. Prav zaradi tega je sindikat že v preteklem letu sprožil akcijo, da bi z letošnjim letom odpravili vse takšne bloke za malico in skušali v kar največ primerih delavcem zagotoviti tople oziroma vsaj mrzle obroke med delom. Povsod tam, kjer to ni možno, pa naj bi delavci v bodoče prejemali denarno nadomestilo in sami poskrbeli za prehrano med delom. Tudi na občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje so v skladu z usmeritvami republiškega sveta ZS pregledali delovne organizacije, ki doslej niso imele organiziranega obroka prehrane. To so tiste delovne organizacije, ki izvajajo dela po terenu oziroma takšne, ki so premajhne da bi imele svoje obrate družbene prehrane. Vsem so poslali vprašalnik s priporočili republiškega sveta. Dali so jim navodila, kako naj prehrano z letošnjim letom organizirajo. Povprašali so jih tudi, če se bodo v zvezi s tem srečevali s kakšnimi težavami. Te vprašalnike so nato zbrali in ugotovili, da večjih problemov in težav pri takoimenovani ukinitvi vrednostnih bonov ni. Vendar je potrebno opozoriti, da je sedaj aktualno izplačilo v gotovini za vse tiste delavce, ki jim narava dela onemogoča, da bi jim organizacija združenega dela organizirala prehrano, to je topel ali hladen obrok oziroma za tiste delavce, ki imajo dieto. To bo spremljal tudi SDK na posebnem obrazcu. Delovne organizacije morajo na posebnem obrazcu navesti, za katere naloge in dela bodo izplačevali denarno nadomestilo za prehrano. Podatkov o tem, kako so v delovnih organizacijah organizirali prehrano v letošnjem letu, še niso zbrali. Pred dnevi so na posvetu opozorili predsednike osnovnih organizacij, da jim bodo poslali vprašalnik s temi vprašanji in bodo konec meseca januarja to tudi obravnavali. Naloga osnovnih organizacij sindikata je, da storijo vse, da se akcija ne bi izjalovila, to pa bo spremljala tudi posebna komisija pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije Velenje in pa služba družbenega knjigovodstva. V času, ko je večina delavcev na malici, smo se odpravili po Titovem Velenju in pripravili naslednji zapis: VILIBAR HOHNEC, slikople-skar zaposlen na Vegradu: „Sem Med delavci terenski delavec in malicam pač tam, kjer delam. Na Vegradu imamo za malico drugače dobro poskrbljeno, saj na gradbišča v Titovem Velenju vozijo tudi tople obroke hrane. Če ti topla malica ne odgovarja, lahko dobiš tudi mrzlo hrano. Zadovoljen s takšnim načinom prehranjevanja med Jelom, moti pa me, da, pogosto dobimo že star kruh." T. VILIBAR HOHNEC VEGRAD NA GRADBIŠČA VOZIJO TOPLE OBROKE Za topli obrok med delom imajo v gradbeno industrijskem podjetju Vegrad Titovo Velenje dobro poskrbljeno. V sestavi tozda Gradnje Velenje deluje tudi sektor družbeni standard, ki ima v svoji sestavi tudi kuhinjo, v kateri pripravljajo poleg kosila in večerje za delavce, ki živijo v samskih domovih, tudi tople malice, ki jih potem razvažajo po gradbiščih in drugih temeljnih organizacijah združenega dela. V prostorih njihove menze lahko malicajo vsi delavci Vegrada. ki imajo svoja delovna mesta v njeni bližini. Posebno težavo pa predstavljajo neustrezni prostori za prehrano delavcev na gradbiščih. Ponekod jim je že uspelo postaviti posebne kontejnerje v katerih so uredili jedilnice. Največje težave so imeli v tozdu Vemont. kjer pa so lani ob občinskem prazniku predali namenu novo jedilnico. Tudi v tozd Vemoni vozijo hrano iz kuhinje samskega doma. V tem tozdu so odpravili bloke za malice, ampak dobijo malico vsi. ki so na delovnem mestu. »V Vegradu si prizadevamo,« je dejal predsednik konference osnovnih organizacij sindikata Zvone Korenjak, da bi nam povsod uspelo organizirati topli obrok med delom tako kot v tej temeljni organizaciji.« Poskrbeli so tudi za delavce. ki opravljajo dela na terenu. Njihov skupinovodja je zadolžen, da poskrbi za organizacijo toplega obroka. Da bi bila prehrana med delom še boljša, bodo do konca tega srednjeročnega obdobja obnovili že sedaj premajhno kuhinjo. Poleg tega pa razmišljajo tudi o ustanovitvi lastne farme za vzrejo prašičev. Za potrebe lastne kuhinje odkupijo na leto več kot 13 ton svinjine. Tolikšne količine pa bi zlahka pridelali na lastni farmi. Na ta način bi razrešili tudi problem zaposlovanja invalidov. ZINKA BRAČIČ, prodajalka na bencinskem servisu: ,,Časa za malico je pri nas vedno premalo, pa tudi organizirati jo je težko, saj dela na bencinskem servisu le nekaj delavcev. Doslej smo prejemali bloke za malico v Tržnici, katere smo porabili za nakup živil. Če imamo čas, oddide eden izmed nas po toplo malico v družbeno prehrano REK. Ta se nam še posebej v teh mrzlih dneh zelo pri-leže. Kljub prizadevanjem, da bi tudi za nas organizirali toplo malico, naše želje ne bodo mogle biti uresničene, pač pa bomo morali tudi v prihodnje vprašanje toplega obroka med delom razreševati sami. Za malico pa bomo verjetno prejemali denarno nadomestilo." ZINKA BRAČIČ ERA—MERX TEŽAVE SO V MAJHNIH DELOVNIH ENOTAH V tozdu Maloprodaja Ere Velenje je težko zagotoviti topli obrok med delom predvsem v tistih trgovinah, kjer je zaposlenih le nekaj delavcev. Tako nudijo toplo hrano med delom za svoje delavce samo v Tržnici na Kidričevi cesti, večina ostalih zaposlenih, pa ima med delovnim časom mrzel obrok. Za topli obrok med delom so dobro poskrbeli v temeljni organizaciji Vino Šmartno ob Paki. kjer imajo pogodbo z eno izmed tamkajšnjih gostinskih delovnih organizacij, v svojih prostorih pa imajo sodobno razdelilno kuhinjo. Kot je povedal predsednik izvršilnega odbora osnovnih organizacij sindikata Ere Emil Povalej, si v tej delovni organizaciji prizadevajo, da bi več delavcem zagotovili med delom ustreznejši, topel obrok. O tem razpravljajo v teh dneh. S podobnimi težavami kot v Erfse srečujejo tudi v Merxu, kjer je prav tako nemogoče organizirati, da bi delavci v trgovinah dobivali tople obroke. »V trgovini je žal še vedno tako,« poudarjajo v tej IVANKA SENEGACNIK, prodajalka ERE: ,,Ker je v bližini Zibke, kjer sem zaposlena Nama, imamo bloke, s katerimi lahko malicamo v njeni restavraciji. Zal pa časa zato ni, saj je na vsakem oddelku le ena prodajalka in je njeno odsotnost med malico težko nadomestiti. Zaradi tega bloke vnovčimo za nakup hladne hrane in pomalicamo v majhni jedilnici, ki jo imamo v naši prodajalni. Mislim, da tudi v prihodnje ne bo možno zagotoviti drugačne prehrane med delovnim časom." IVAN POTOČNIK, delavec Klime Celje na gradbišču PTT: ,,Do-slej smo v naši delovni organizaciji prejemali bloke za malico, s katerimi smo lahko nabavljali prehrambene izdelke v eni izmed celjskih trgovin, na malico pa z IVANKA SENEGAČNIK temeljni organizaciji, »da ima kupec vedno prednost in trgovec resnično ne more zapuščati prodajnega pulta in malicati. Malica pač takrat, ko ima čas. Če pa bi toplo hrano vozili v posamezne trgovine, pa ta seveda ne bi mogla stati « Za tople obroke so poskrbeli povsod tam. kjer je bilo mogoče. To pa je v bližini blagovnice Merx. ki ima v svoji sestavi tudi bife, kjer pripravljajo tudi malice in pa v samopostrežni v Šmartnem oh Paki. kjer tudi pripravljajo malice. Kljub prizadevanjem, da bi imelo kar največ delavcev topel obrok med delom, v tozdu Merx Šoštanj ne najdejo drugačnih rešitev. Delavci prejemajo bloke za malico, ki jih lahko uporabijo v lastnih trgovinah. IN KAKO JE DRUGJE? RUDNIK LIGNITA VELENJE Ima lasten tozd družbene prehrane, kjer pripravljajo malice za svoje delavce in jih tudi razvažajo v druge delovne organizacije Rudarsko njimi tako in tako nismo mogli hoditi, saj delamo na terenu. Z novim letom prejemamo tudi za malico denar, malico pa si na terenu sami organiziramo. Sedaj, ko delamo na gradbišču PTT centra v Titovem Velenju, hodim pa tudi večina mojih sodelavcev na malico v restavracijo Name. Kjer smo s hrano zadovoljni." TONČKA SOLINA, frizerka: ,,Tudi v naši delovni organizaciji imamo za malico v dopoldanskem času dobro poskrbljeno. V salon na Cankarjevi cesti, kjer delam, prinašamo tople obroke hrane iz restavracije Košaki. Drugače pa je v popoldanskem času, ko kupujemo hladno hrano. Moram pa reči, da je narava našega dela takšna, da si pogosto malico težko pri- IVAN POTOČNIK elektroenergetskega kombinata. Poleg tega pa nudijo delavcem tudi mrzle obroke hrane,saj rudarjem ni mogoče zagotavljati toplih obrokov. TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Imajo lasten obrat družbene prehrane, kjer pripravljajo tople obroke za svoje delavce. GORENJE Imajo prav tako svoj obrat družbene prehrane, v katerem pripravljajo tople obroke za svoje delavce. EŠO V tej delovni organizaciji imajo sodobno jedilnico in čajno kuhinjo. Za prvo izmeno vozijo tople obroke hrane iz družbene prehrane REK. druga izmena pa ima hladne obroke hrane EFE Tople obroke hrane vozijo za obe delovni izmeni iz Termoelektrarn Šoštanj, v tretji izmeni pa delajo le dežurni delavci, ki pa imajo hladne obroke. KOMUNALNI CENTER VELENJE Doslej so delavci Komunalnega centra prejemali bloke za malice, s katerimi so voščimo, saj strank ne moremo puščati čakati recimo z mokro glavo, torej moramo začeto delo vselej najprej končati in šele potem si lahko vzamemo nekaj časa za počitek oziroma malico. Da bi hodili organizirano na tople obroke hrane v kakšen družbeni obrat, pri nas pač ne pride v poštev in bomo morali tudi v bodoče, kljub temu da so prizadevanja sindikata precej drugačna, malico pač organizirati po svoje." Prizadevanja sindikata, da bi zagotovili slehernemu delavcu topel obrok med delom, so vsekakor spodbudna. Še vedno pa bo zelo veliko takšnih, kaierih narava dela je takšna, da bodo morali še naprej ostati ob mrzlih obrokih hrane. lahko malicali v skoraj vseh objektih, kjer pripravljajo malice oziroma so za njih zakupili v trgovinah. S 1. marcem pa bodo tople obroke hrane vozili iz kuhinje šo-štanjskih termoelektrarn. V tej delovni organizaciji v tem času urejajo jedilnice in kuhinje v katerih bodo delili tople obroke. TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ Pred nekaj leti so v tem tozdu uredili sodobno kuhinjo in jedilnico. Pripravljajo tople malice za dopoldansko in popoldansko izmeno, tretja izmena, v kateri dela le nekaj delavcev pa ima mrzle obroke hrane. KONFEKCIJA ŠOŠTANJ Imajo lastno kuhinjo, v kateri pripravljajo tople obroke za obe izmeni. BRIVNICE IN ČE-SALNICE Nikakor ne morejo zagotoviti toplega obroka med delom Brivnice in česalnice Velenje. saj imajo kar 3 salone v Šoštanju in sedem salonov v Titovem Velenju, kjer delajo v obeh izmenah. Prav tako si frizerji in brivci ne morejo privoščiti, da bi odšli na malico točno ob določeni uri. ampak morajo pomalicati pač takrat, ko ni strank. Doslej so prejemali bloke za malice s katerimi so nabavljali hrano v trgovinah. NAMA V svojih prostorih imamo restavracijo v kateri malicajo vsi zaposleni. Tople obroke pa nudijo tudi vsem delavcem, ki imajo delovna mesta v njihovi bližini. HPH S težavami pri organizaciji malice se srečujejo tudi v delovni organizaciji HPH, saj je veliko njihovih delavcev na terenu. Doslej so imeli bloke za malico, s katerimi so lahko kupovali takorekoč po vseh trgovinah v Titovem Velenju, poleg tega pa imajo tudi pogodbo z bifejem Korošec, kije v neposredni bližini delovne organizacije. Sindikat torej prevzema skrb nad trošenjem družbenih sredstev, ki jih delovne organizacije namenjajo za prehrano med delom. Akcija je gotovo potrebna, saj je ustrezen obrok med delom nadvse pomemben za uspešno delo. Pohvalimo se lahko, da sodi Jugoslavija po skrbi za prehrano med delom v sam evropski vrh. Zahteve delavcev pa so vse večje in često neutemeljene, saj bi nekateri želeli, da bi delovne organizacije prevzele skrb tudi za kosilo. Pri pripravi toplega obroka med delom, se pojavlja še eno pomembno vprašanje, ki pa gotovo ni stvar sindikata. Storiti bo potrebno več, da bodo malice med delovnim časom takšne, kot so delavcu potrebne za opravljanje njegovega dela. V obratih družbene prehrane pogosto pripravljajo močno kalorične obroke hrane, ki so morda ustrezni le za delavce, ki opravljajo težko delo, za vse ostale pa so neprimerni in to morda celo bolj, kot če bi delavec pojedel le grižljaj ali dva, ki ju je prinesel od doma. V obratih družbene prehrane še vedno ne upoštevajo, da so za različna opravila potrebni zelo različni obroki hrane in da na primer delavka, ki dela v pisarni, ne more jesti enake hrane kot gradbeni delavec. Pozabljamo tudi, da lahko preobtežen želodec povzroča še slabše počutje kot lakota in naredi človeka zaspanega in lenega. To so prav gotovo zelo pomembna vprašanja, ki bi jih morali v času ko zahtevamo od delavcev, da odhajajo med delom na tople obroke v obrate družbene prehrane, izpostaviti in v njihovo razreševanje pritegniti strokovnjake. Mira Zakošek .......»I i Jil———— w Se naprej bomo imeli mrzle obroke hrane 2(D. januarja 1983 ★ Titovo Velenje NAŠI KRAJI IN LJUDJE PlctS CBS * stran 7 Se vsaj zavedate, da je tokrat zadnjič, da sem vam dovolil zabavo v službi? V soboto, ko so v vseh trgovinah s konfekcijo in obutvijo pripravili sezonsko znižanje cen, so bile vse velenjske trgovine nabito polne. Po-I dobno pa je bilo tudi prve dni tega tedna. Za- nimanje za blago po znižanih cenah je torej precejšnje. Sicer pa kako tudi ne, saj poceni nakup ni vedno slab nakup in letošnja ponudba je bila zares precejšnja. Priznanje ,,Uspešni delavec 82" v ESU Jakob Dušak, Ivan Razbornik Avtomoto društvo Šaleška dolina Dobiti kar največ novih članov tega zavedal sleherni delavec in bi s svojim vestnim delom in predlogi prispeval svoj delež k temu. Jakob Dušak ni le vesten in prizadeven delavec, temveč je tudi spoštovan učitelj za tiste, ki se želijo izučiti ali priučiti za strugarja. Mnogo jih je. ki so mu danes nadvse hvaležni, da jim je ta poklic približal in jih poučilo tem in onem. Še danes je pripravljen svetovati in pomagati vsem. ki se zanimajo za delo strugarja. V vseh trideset letih sije nabral v tem poklicu bogate izkušnje in obilico znanja. Ko smo ga povprašali, kako lahko postaneš uspešen delavec, je brez daljšega premišljanja dejal: »Dela nikoli ne odklanjam, pa če je še tako težavno. Prepričam" se. da bo šlo in ga z veseljem opravim. In gre. to sem že večkrat dokazal. Nisem pričakoval tako lepega priznanja. zato mi je toliko bolj dragoceno. Seveda pa je sedaj moja velika dolžnost, da zaupanje kolektiva tudi upravičim. To pa bom dosegel le s še bolj vestnim in marljivim delom.« IVAN RAZBORNIK je zaposlen v tozdu Vodovod-no-toplovodni obrat. Prihodnje leto bo dvajset let. odkar se je zaposlil v tem kolektivu. Opravlja delo izolatorja centralne kurjave, od leta 1970 dalje pa je tudi skupinovodja. Po prihodu v kolektiv se je izučil za ključavničarja. pozneje pa se je priučil za izolaterja centralnih kurjav, kergaje todeloše posebej veselilo. Čeprav skupina vsa izolacijska dela opravlja na terenu, pa to Ivana Razbornika nikakor ne moti. kljub temu. da je moral delati že v mnogih slovenskih in jugoslovanskih krajih in je bil po več dni z doma. Med pogovorom je večkrat omenil, da lahko vsako delo uspešno opravljaš. če ga vzljubiš in ti je v veselje. »Pri terenskem delu. kakršnega opravljamo težav tudi ne manjka, vendar nam ne preostane nič drugega, kotdajih sami razrešimo. To nam po navadi vedno uspe. še zlasti zato. ker se med seboj dobro razumemo, drug drugemu pomagamo, smo skratka nerazdružljiva dru- Ob koncu leta in pričetku novega tudi v društvih naredijo obračun ter bolj ali manj kritično spregovorijo o pomanjkljivostih in doseženih uspehih, obenem pa snujejo načrte za delo v prihodnje. V Avto moto društvu Šaleška dolina z rezultati, ki so jih dosegli v lanskem letu. vsekakor niso povsem zadovoljni. Zastavili so si sicer precej zahteven načrt, ki pa ga niso v celoti uresničili. Zataknilo se je predvsem pri povečanju članstva, saj je namesto predvidenih 2660 članov društvo lani štelo le 2001 člana. To je sicer še vseeno 25 odstotkov vseh avtomobilistov v velenjski občini, obenem pa je ta številka zadovoljiva tudi v primerjavi z drugimi 90 društvi v Sloveniji. Odstotek bi bil višji, če ne bi bilo precej občanov vključenih v sosednje društvo Šlander iz Celja. Pa vendar je bilo pridobivanje novih članov nezadovoljivo. Prav gotovo so na to vplivale tudi znane slabosti iz prejšnjih let. Za letošnje leto sije komisija za članstvo zato zastavila precej bolj realen plan dela. Zadovoljni bodo. če jim bo v tern težkem gospodarskem položaju, ko se zmanjšuje standard občanov, uspelo zadržati ali za nekoliko povečati število članov. Pričakujejo tudi. da se bo marsikateri občan velenjske občine, ki je bil doslej član avto moto društva Šlander iz Celja, vključil v njihove vrste ter tako okrepil domače društvo, ki bo zato laže in uspešneje uresničevalo zastavljene na-loge. Avto moto društvo Šaleška dolina pa poleg pridobivanja članstva skrbi tudi za razne druge dejavnosti, kot so šolstvo. šport, prireditve, vleka poškodovanih vozil, pomoč na cesti in rekreacija. Te dejavnosti so bile v minulem letu dokaj uspešne. Za izobraževanje voznikov so nakupili pet novih vozil, pripravili so dve moto kros prireditvi, prvo za državno prvenstvo v razredu do 125 ccm. drugo pa ob občinskem prazniku. Organizirali so tudi avto rally ter srečanje članov AMD. Z veliko prizadevnosti in prostovoljnimi akcijami so uredili avto kamp na Trebe-liškem ter ga registrirali. In kaj načrtujejo v letošnjem letu? Zaradi težav s tekočimi gorivi bodo poleg tradicionalnih prireditev in hitrejšega razvijanja drugih dejavnosti pripravljali skupinska potovanja z avtobusi za svoje člane, jim tako omogočili. da se bodo med sabo bolj spoznali ter si skupno ogledali del naše lepe domovine. V delovni organizaciji ESO so tudi v lanskem letu. tako kot leto poprej, na predlog konference osnovnih organizacij sindikata podelili priznanja »Uspešni delavec«. Tokrat sta jih prejela Jakob Dušak iz tozda Strojni obrati in Ivan Razbornik iz tozda Vodovod-no-toplovodni obrat. Priznanji sta dobila za dolgoletno. uspešno in strokovno delo. za medsebojne tovari-ške odnose ter drudžbeno-politično aktivnost v kolektivu. žina in zato tudi delovnih uspehov ne manjka. Dobro ■ e zavedamo, da z vestnim vedenjem in pravočasnim opravljanjem del prispevamo svoj delež k ugledu našega kolektiva in celotne delovne organizacije. Z mesečnimi prejemki smo povsem zadovoljni, seveda pa so odvisni od tega. kako si delo organiziramo in v kakšnem času ga opravimo. Ivan Razbornik Kljub temu da se pogosto selimo z enega delovišča na drugega, smo z vsemi dogodki v delovni organizaciji dobro seznanjeni. K- temu nam veliko pripomore naš informator — oglasna deska, ki jo urejamo na vsakem delovišču. ter krajši sestanki na terenu. Poleg tega sem delegat delavskega sveta in tudi po tej plati sodelavce seznanjam o tem in onem.« je sklenil pogovor Ivan Razbornik. Na priznanje »Uspešen delavec« je zelo ponosen. Hkrati zatrjuje, da to priznanje kolektiva ni namenjeno le njemu, temveč vsej skupini, ki si na moč prizadeva. da bi kar najbolj kori-stila celotnemu kolektivu. Povedal je tudi. da je taka oblika pohvale posameznim delavcem najlepši trenutek, saj nismo pozabili na člove-ka-delavca. Mnogim je to tudi najlepša spodbuda, da bodii delo še dosledneje opravljali. To pa bo koristilo tako celotnemu kolektivu, kot slehernemu posamezniku. B. Mugerle Jakob Dušak V nadaljevanju zapisa bomo predstavili vsaktga posebej, predvsem pa nujno delo, ki ga v tem kolektivu vestno in z veseljem opravljata že vrsto let. JAKOB DUŠAK se je za strugarja izučil na rudniku. Njegov spomin sega daleč nazaj v učna leta, v leto 1948. ko so bili delovni pogoji ntnogo težji, kot so danes. Imeli so le dve stružnici, kar je bilo za takratne razmere vsekakor premalo. Toda delovni pogoji in tehnologija so*e izleta v leto izboljševali, s tem pa tudi kakovost izdelkov. Jakob Dušak. ki še vedno dela na stružnici, je tudi skupinovodja struga-rjev. ki opravljajo različna dela. zlasti za rudnik. Kaj rad pove. da se mora temeljito posveliti tudi organiziranju dela. Še zlasti to velja v zadnjem času, ko so norme toliko večje. Pomeni, da moraš bili nenehno pri stroju in ni časa za pohajkovanje. Za organizacijo dela. meni. da je zelo dobra in dodaja, da bi bila lahko še boljša, če bi se Začela se je razprodaja - poceni nakup ponudba kar pestra in upam, da bom našel kaj tudi zase." MAJDA TKALEC: ,,Mislim, da so bile razprodaje v preteklih letih mnogo bolj pestre in bogate, sicer pa je razumljivo, saj je bilo v zadnjem obdobju tudi v redni prodaji manj izbire. Rada se ustavljam v trgovinah, kadar so znižanja, saj se včasih nakup zelo izplača. Upam, da bom tudi letos našla kaj zanimivega in lepega.« SLAVICA TERŽAN, trgovka iz Name: ,,Na letošnji razprodaji v Nami je zelo bogata izbira ženske, moške in otroške konfekcije in mislim, da so kupci kar zadovoljni. Obiska smo imeli danes toliko, da smo imele dela čez glavo in smo kar težko ustregle vsakemu kupcu. Res pa je tudi, da so najzanimivejši modeli šli v prodajo že v zgodnjih jutranjih urah, saj si nekatere stranke ogledujejo blago že pred razprodajami in pridejo potem prvi dan razprodaje že na vsezgodaj v trgovino pogledat, če je znižana cena izdelku, ki bi ga rade kupile. No pa vseeno mislim, da bodo našli vsi kupci nekaj zase in da bodo odhajali v teh dneh zadovoljni iz naše trgovine." Cene konfekcije tako za odrasle kot za otroke so v zadnjem času tako visoke, da je potrebno kar globoko seči v žep, da oblečemo vso družino. Zato ni čudno, da tako nestrpno pričakujemo razprodaje, na katere smo se v zadnjem času že kar navadili in mnogi že načrtujejo nakup ob koncu sezone. To je dokazovala tudi zadnja sobota, ko seje v vseh velenjskih trgovinah trlo ljudi in človek se FELIKS LIPAR je le stežka pririnil do blaga, ki ga je zanimalo. Izbira je bila letos po mnenju trgovcev zelo pestra, vendar pa so kupci že zgodaj dopoldne razredčili blago in pobrali najbolj zanimive modele in številke, tako da so bili mnogi kupci, ki so prišli v trgovine šele opoldne, že močno razočarani, saj niso več dobili željenega. Med trgovskimi policami smo se prvi dan razprodaje sprehodili tudi mi in povprašali kupce, kaj IVANA TOVORNIK kupujejo, kako so zadovoljni z blagom, ki je letos na razprodaji, zakaj sploh kupujejo na razprodajah in podobno. FELIKS LIPAR: „Kupiti čim bolj poceni, je prav gotovo želja slehernega izmed nas in razprodaje so zato prava priložnost. Običajno si jih ogledam in če je kaj dobrega zame, tudi kupim. Letos sem si kupil vetrovko. Mislim, da letošnja razprodaja ni posebej dobra, saj so na voljo le BRANKO MEŽA številke, ki jih nosi le malo ljudi, pa tudi modeli so že iz mode. No, nekaj pa se vseeno najde. Mislim, da bi moralo biti v naših trgovinah razprodaj in raznih akcijskih prodaj več." IVANA TOVORNIK: „Na razprodajah doslej še nisem nakupovala, letos pa sva se tukaj z možem ustavila povsem slučajno in moram reči, da sem navdušena, saj je izbira kar precejšnja. Izbirava moško obleko in hlače. MAJDA TKALEC Cene so močno znižane in se tak nakup zelo splača. Veliko je sicer izdelkov, ki so verjetno na trgovskih policah že precej časa in niso zanimivi." BRANKO MEŽA: ,,Sem upokojenec in moram gledati na vsak dinar, zato tudi vsako leto kupujem na razprodajah, kjer so izdelki skoraj po polovični ceni in se zaradi tega splača počakati na nakup mesec ali dva. Letos še nisem nič izbral, vendar pa je SLAVICA TERŽAN 8. stran » fiaS CBS PRISPEVKI MLADIH Titovo Velenje ★ 20. januarja 1983 Pozdravljeni Učenci osnovne šole Antona Aškerca iz Titovega Velenja preživljamo zimske dneve v šoli v naravi na Slemenu. Prispeli smo 4. januarja in tukaj bomo do sobote, 8. januarja 1983. Življenje v domu, smučanje in pogled na naravo nas popolnoma prevzame. Res, tukaj je zelo lepo. Sicer pa, preberite naše prispevke! Učenci 5. a in 5. b razreda Naša himna Pošiljamo vam tudi našo himno, katero smo vsak dan prepevali po melodiji zmagovalne popevke Malo miru. Poskušajte jo zapeti tudi vi! Tu na Slemenu zares je lepo, tu na Slemenu snega je dovolj, smučamo radi. čeprav je mrzlo, a kaj si zdaj moremo. Ob večerih v posteljah kašljamo. pa smrkamo tudi, pa kaj zato, pri plesu, zabavi je vedno lepo. na Slemenu je pač tako. Tukaj v šoli v naravi smo pravi smučarji postali, če kdaj pademo, nič zato. saj se hitro poberemo. Naša soba -hišica na smučeh Naša soba se imenuje ,,hišica na smučeh." V njej je šest deklic. Smo kar lepa druščina, kajne? Imamo se lepo. Sobo imamo nasproti sobe, kjer so tovariši. Zvečer nas doma ni strah, a tukaj, v šoli v naravi, smo zelo strahopetne. Ze prvi večer nas je bilo strah. Kako smo doživele strah, pa boste prebrali zdajle. Takoj, ko smo nehali plesati, smo se prepoteni odpravili v sobe. Hitro smo se umile in skočile v spalne srajce. Vedele smo, da moramo hitro zaspati. A me nismo in nismo mogle. Kar naenkrat pogleda v sobo moška glava. Vse smo se zelo ustrašile. Ko smo pogledale drugič, ni bilo nikjer nikogar. Nino je bilo tako strah, da je skočila k nam v posteljo. Bilo nam je prijetno toplo, saj smo bile v zakonski postelji štiri. Začele smo si pripovedovati pravljice, še vedno nismo in nismo mogle zaspati. Zato nam je Vera povedala smešnico, ki pa je bila zelo grozna. še bolj smo se stisnile. Kmalu smo zaspale, a ne za dolgo, saj je nekdo zelo glasno hodil po stopnicah. še in še nas je bilo strah. Kar naenkrat sem zaspala. Drugo jutro so mi deklice povedale, da sem ponoči nekaj govorila: ,,Seveda," sem rekla ,,saj vedno v spanju govorim". Prvo noč smo tako preživele v strahu in brez kakšnih prask, saj bi lahko katera padla s postelje. Andreja Urnaut, 5. a Predavanje o lovu Včeraj zvečer, v četrtek, nam je Jože Svetina predaval o lovu. Jože Svetina je slikar, lovec in učitelj na Osnovni šoli v Zavodnjah. Pripovedoval nam je o jamskih medvedih in kako jih je človek lovil. Nekaj nam je povedal tudi o steklini, na koncu pa nam je pokazal kuno zlatico in belico, kožuh lisice in divjega prašiča in rogovje srnjaka in jelena, katero je našel v gozdu. Ko je končal s predavanjem, nam je dal različne kartice in vizitke, ki jih je sam narisal. Nina Verzolak, 5. a Poškodovala sem si nogo Naša soba je v prvem nadstropju. Pogled skozi okno ti uide na zasnežene vrhove smrek. V sobi nas je šest. Smo same prijateljice, ki imamo smisel za šale in družabnost. Naša soba se imenuje Sne-žaki. V prostem času se igramo, beremo ali se pogovarjamo. V takšni družbi je prijetno in zato ni domo-tožja po domu. V sredo sem si na smučišču poškodovala nogo. Komaj sem prišla v Andrejev dom. Ko sem v sobi videla, da imam nogo ote-čeno, sta Andreja in Sabina tekli po tovariša učitelja. Kmalu so se v sobi zbrali trije tovariši. Vsak mi je potipal nogo. Prijateljice so gledale s prestrašenimi očmi. Tovariš Kavtičnik mi je dal na nogo mrzel obkladek in dejal, da moram do pouka ležati. In takrat sem spoznala tovarištvo prijateljic v naši sobi. Brigita Kričej, 5. a Najbolj sem se nasmejal(a): — na prvem družabnem večeru, ker so bili fantje tako sramežljivi Andreja Vivod — ko me je tovariš Svetina na predavanju zamenjal za dečka. Katja Lipovšek — ko mi je Zlatko zjutraj povedal, da sem ga v spanju udaril po ustih. Damjan Ograjenšek — ko je Tanja zjutraj uščipnila Renato, ki je še sladko spala. Renata je planila pokonci in kakor brez glave spraševala: ,,Kje sem? Kaj se je zgodilo?" Maja Lešnik — na plesu, ko sem plesal s Tanjo. Matjaž se mi je posmehoval, takrat pa je prišla po njega za ples tovarišica. Mitja Drobež — ko je imela Renata med spanjem prst v ustih in migala z nogo. Mateja Lednik — ko je Katja v času počitka dežurala pred našimi vrati z veliko desko. Miran Puc — ko se je Maja zaljubila v Petra in bila zelo vesela. Nataša VidovK — na smučišču, ker sem bila neprestano na zadnjici. Duda Musič Počitnice na „visoki" ravni Lovec Lo vci so prijetni ljudje. Varujejo naravo in Hvali vse. Menda prijetno lovec je biti, daješ hrano lačni košuti in skrbiš, da je red pravi in ravnotežje v naravi. Opazuješ jelene, zajce, kuno in volka, ki tuli na polno luno. Preprečuješ razširitev stekline in v srninih očeh vidiš odsev miline. Lepo je biti lovec in gozdar, saj skrbiš za naravo in opazuješ njen čudežni dar. Milan Meia, S. a NA ZAVRŠAH SI BELIJO GLAVO ZARADI VISOKIH ŽAMETOV, OTROCI PA SO SNEGA SEVEDA VESELI. ALI PA TUDI NE? Letošnja zima je v Titovem Velenju kar precej nenavadna. Vsaj doslej ni snega in tudi novoletni prazniki so bili manj zimski kot si bi jih kdo želel. Zato | sem bil kar precej presenečen nad podatkom, da je na Graški gori, nad Cirkovcami in na Završah veliko snega, zameti pa tolikšni, kot jih ni bilo že dolgo ne! S sanmi, fotoaparatom in z dobro voljo sem se na starega leta dan odpravil proti vrhu. Pri kmetiji Grobclnikovih sem se ustavil potem, ko sem moral kar pošteno pregaziti del poti od Cirkovc navzgor proti vrhu. Žametov je bilo resda veliko, visokih, širokih in dolgih. Brž sem zvedel, kakšna burja je pihala kar cela dva dni, kako je zametlo ccsle, da so s frezami kar dolgo odstranjevali sneg in nekaterih poti sploh še načeli nisoj Ker pa so bili prazniki in kratke počitnice, sem pogovor začel kar z učenci. Brata Rajko in Milan Grobelnik sta doma na Završah 78, občina Slovenj Gradec, Vinko Avberšek pa je Velenjčan in prav rad hodi na počitnice k teti na Završe. Milan obiskuje 5. a razred na osnovni šoli Miha Pintar Toledo. ,,Zdaj, ko je zapadel sneg, sva se z bratom preselila kar k sorodnikom v Škale. Od doma do Cirkovc je dobre pol ure hoda, seveda če ni snega. Zdaj pa je kar boljše, ko smo tukaj, smučamo se in tudi pomagamo pri domačih delih." Vinko Avberšek, učenec 7. razreda; „Prav rad hodim na Završe in tudi zimske počitnice bom preživel tod gori.' Res je, da nimamo vlečnice, pa je vseeno lepo..." HinkoJerčič Rajko, Vinko, Milan ob visokih zametih. Upamo, da imajo tudi sedaj, ko so počitnice, vsaj polovico toliko snega. Zobozdravnik Da, da . . . Saj sem že čisto pozabil. Danes moram k zobozdravniku! Najprej se oblečeni, nekaj pojem, potem pa brž k zobozdravniku! Ura bo kmalu 11.15. Torej moram kar pohiteti, da še uja-mem avtobus. Potem se peljem v mesto, kjer se dogajajo čudne stvari. Ko izstopim iz avtobusa, je vse niesto v cvetju. Na vsakem cvetu po ena čebelica, na vsakem drevesu po ena ptičica in vse, sploh vse je v najlepšem redu. Jaz grem pa kar naravnost k zobozdravniku. K zobozdravniku se moram peljati z dvigalom do 2233. nadstropja in šele potem pridem v čakalnico, ki je šjroka 1 m in dolga 100 m. V njej so stoli, pa tudi kakšna mizica se najde. In se usedem. Končno! Danes ni veliko ljudi in se bom lahko usedel. Pred-zadnjikrat sem moral stati in sem čakal cele 3 mesece, da sem prišel na vrsto. ,,Kdo je na vrsti!?" se sliši glas zobozdravnice, ,,Jaz!" ji odgovorim. ,,Potem pa kar za menoj!" Z zdravnico sem šel Pionirski odred Ivan Kovačič-Efenko Priznanje - spodbuda za še večje delo Med dobitniki priznanj izvršnega sveta skupščine občine Velenje ob dnevu republike za izredne uspehe na področju razvoja kolektivnega delovanja svojih članov v različnih oblikah dela v odredu, skupinah in krožkih je bil tudi pionirski odred Ivan Kovačič-Efenko z osnovne šole Gustava Šiliha. Letos praznuje ta šola 20. letnico uspešnega delovanja, zato je priznanje toliko pomembnejše. Pred dvema letoma je posebna komisija ocenjevala delo pionirskih odredov na vseh osnovnih šolah naše občine. Največ točk je zbral prav pionirski odred Ivan Kovačič-Efenko. Mentorica odreda Dragica Zohar je takole pripovedovala o njegovem delu: »V naši hiši učenosti si nabira znanje in bistri glave 759 učencev. Trdim lahko, da je prav vsak učenec vključen v kakšno interesno dejavnost, ki jih na šoli ni prav malo. Pionirji so zelo pridni in vestni pri opravljanju svojih dolžnosti, saj mentorica le usmerja delo odreda, spodbuja za določene akcije. Na odredni konferenci smo si zastavili zelo širok delovni program in ga v celoti uresničili. Dela je veliko, pridnosti pa nam tudi ne manjka.« Vseh izvenšolskih dejavnosti ni mogoče našteti, kaj-šele o vsaki kaj povedati. V zadnjih dveh letih so na osnovni šoli Gustava Šiliha po pridnosti in prizadevnosti prednjačili taborniki in člani krožka za ohranjanje in negovanje tradicij NOB. Tu je bilo ogromno narejenega. Mladi taborniki pripravljajo vsako leto medodredna tekmovanja in še vrsto drugih dejavnosti. Glavna skrb pionirjev. ki delajo v krožku za ohranjanje tradicij NOB je. kot že sam naslov pove, negovanje pridobitev NOB in urejanje grobov padlih. Poleg lega si prizadevajo, da bi vsak učenec njihove šole znal ceniti vse tisto, za kar so mnogi darovali svoje življenje. Prav posebej so veseli vsakega snidenja z borci, ki radi prihajajo mednje. Skupaj z njimi in planinci na šoli obeležijo vse pomembnejše obletnice dogodkov iz časov NOB, se odpravijo po poteh ob pomnikih revolucije Šaleške doline in podobno. Dokaj raznolikoje tudi delo v tehničnih krožkih na osnovni šoli Gustava Šiliha. Mladi tehniki šole se udeležujejo raznih tekmovanj, s katerih se nikoli ne vračajo praznih rok. Njihovo vitrino krasijo medalje vseh vrst. od bronastih do zlatih, ki so jih prejeli na republiških in državnih tekmovanjih mladih tehnikov. Vsako leto člani pionirskega odreda Ivan Kovačič Efenko sodelujejo v razpisu Pionirskega lista za Jugoslovanske pionirske igre. Med 268 pionirskimi odredi so se znova najbolje odrezali, saj so njihove naloge za natečaj Mi mladi prejele najvišjo oceno. Tako so osvojili tudi prvo mesto. Že prej pa so bili nagrajeni za posamezne naloge. Letos deluje na osnovni šoli Gustava Šiliha kar 38 interesnih dejavnosti. »Težav imamo mnogo, predvsem nr.s pesti pomanjkanje časa in prostorska stiska, manjka pa nam tudi nekaj zunanjih sodelavcev. Pa kljub temu se najde čas in kotiček, kjer se lahko pionirji zbirajo, dogovarjajo. Množičnost je pri nas resnično dobro zaživela,« je pohvalila marljivost članov pionirskega odreda mentorica Dragica Žohar. Delovni program do konca šolskega leta je zelo natrpan in pester. Že dalj časa si prizadevajo, da bi ustanovili zadrugo in vanjo združili vrsto prostovoljnih dejavnosti. Tako bi se lahko učenci politehnično usposabljali (šiviljski krožek, vezilski. vrtičkarji, zelena straža in podobno). Da bi bilo delo pionirjev šole Gustava Šiliha tudi v tamkajšnji krajevni skupnosti kar najboljše, bodo ustanovili pionirske hišne aktive. Poiskati bo treba le zunanje sodelavce, ki bi bili pripravljeni delati z mladimi. Društvo prijateljev mladine v krajevni skupnosti Center — levi breg nekako ne more in ne more zaživeti. Zato mu bodo na pomoč priskočili učenci te šole ter članom društva pomagali pri uresničevanju nalog. Priznanje je torej prišlo v prave roke, saj pionirjem osnovne šole Gustava Šiliha nalog nikoli ne zmanjka. Gotovo pa jim priznanje pomeni veliko spodbudo za delo v prihodnje, saj kot pravijo. lahko z združenimi močmi več naredijo. j p jM % i ......M..... I -.: VJ- Ufi V preteklem šolskem letu so bili najbolj marljivi taborniki po temnem hodniku, potem sva zavila na levo, kjer sem že zagledal vrata. Bila so zelo majhna, Samo kakšnih 10 m visoka. Sem vam že povedal? Ne! Jaz sem bil namreč velik 15 m, zato sem se moral skloniti, da sem prišel skozi vrata. Čakal je že prazen stol zame. Vsedel sem se nanj. Zaslišalo se je brnenje tistega prekletega stroja, ki vrta po naših zobeh. V kakih dveh dneh mi je zaplombirala zob. Pozdravil sem. In spet sem se moral peljati čez 100 nadstropij. Spet sem zagledal cvetlice in drevje. Jani Segula, 8. b oš K. D. Kajuh Matematika malo drugače Zazvonilo je! Po urniku smo imeli matematiko, to presneto matematiko, ki je ne maram. In mislim, da poleg mene tudi še kdo drug ne. Gorazd, Tanja, Barbi in jaz smo se kar tresli od groze, strah nas je bilo, ker nismo imeli naloge. Premišljujemo in premišljujemo, kaj bi naredili in zadnji trenutek smo se spomnili, da ne bi šli k pouku. Ker je že zazvonijo in smo morali pohiteti, smo se skrili v garderobi. Bili smo nestrpni. Naši pogledi so se ustavili na uri, ki jo je imela Tanja na roki. ,,Tako, tovariš je že v razredu, sem rekla in vsi smo se oddahnili. Nekaj časa je minilo, ko sta v garderobo nasmejana prikorakala še Rajko in Franci. Spogledali smo se in vsi v en glas odgovorili: ,,Kaaaj, a vidva tudi nista pri pouku?" V nas se je spet porodil strah, kajti sedaj nas je bilo v garderobi že šest. ,.Tovariš bo opazil", sem prestrašeno odgovoril, a kmalu smo na to pozabili. Preteklo je že več kot pol ure. Prestrašano smo se gledali in premišljali, kam bi odšli, ko bo zvonilo. Tekli smo v WC in čakali, da tovariš odide v zbornico. A v tistem trenutku pomoli Tanja glavo skozi vrata in konec vsega! Opazil jo je tovariš, čeprav je hitro umaknila glavo. Naše oči so se uprle vanjo. Njen obraz je bil ves rdeč. Naslednji dan, ko smo imeli spet matematiko, je tovariš s strogimi potezami stopil v razred, se usedel in se nasmejal, da nas je kar pogrelo! Saj veste, kako je to?! Vse nas je poklical k tabli in nas vprašal snov, ki so jo (jemali) obravnavali prejšnji dan. Sami si lahko mislite, kaj smo nazadnje dobili za svoje znanje! Kaj mislite da smo še kdaj izginili od pouka? Ne vem, kaj boste rekli, a mi nismo odšli nikoli več!! Saša Kopušar, 8. a oš K. D. Kajuh 2(0. januarja 1983 * Titovo Velenje _ __ZANIMIVOSTI I13S C3S ★ stran 9 9— Ukazali so mu, naj se spravi spat, mu zagrozili, da sploh ne bo dobil mesa, in mu obljubili še tepež za domišljavost. Keeshu so se zabliskale oči in kri mu je temno zaplata pod kožo. Sredi zmerjanja je skočil pokonci. »Poslušajte me, vi možje!« je zavpil. »Nikoli več ne bom spregovoril na zboru, nikoli več, dokler ne pridejo možje k meni in me povabijo. In to, vi možje, da boste vedeli, je moja zadnja beseda.« nt 7 — Keesh je mirno čakal, da se je polegel hrup. |j [ »Ti imaš ženo, Ugh-Gluk,« je rekel, »in zanjo M i govoriš. Tudi ti, Massuk, imaš ženo in mater, in [j | zanju govoriš. Moja mati nima nikogar razen M i mene: zato govorim jaz. Kot sem rekel, četudi je [j | Bok mrtev, ker je bil preveč drzen na lovu, je ►l) pravično, da imam jaz, ki sem njegov sin, in da ima [' j Ikeega, ki je bila njegova žena, mesa v obilju, •• dokler ima vse pleme mesa v obilju. 8 — Sedel je, in njegova ušesa so napeto čakala na poplavo ugovorov in ogorčenja, ki so jo sprožile njegov e besede.» Da bi dečeli govoril na /boru"* je zagodel stari Ugh-Gluk. »Bodo že dojenčki na-materinih rokah govorili nam možem, kaj imamo storiti?« je glasno vprašal Massuk. »Sem mar zato mož, da me do imel za norca vsak otrok, ki vpije po mesu?« Srd je razgrel belo napetost med njimi. FPrvi avtomobil v mozirski občini Najbližji mehanik v Gradcu Predstavljamo vam lepotca iziz leta 1913. Bil je to prvi o»sebni avtomobil v Gornji SSavinjski dolini in drugi ali trtretji v Sloveniji. Anton Ma-jejerhold iz Šentjanža gaje ku-ppil v Gradcu, izdelala ga je Utovarna Puch. težav s počeni-nrmi zračnicami voznik še ni irimel. ker so bile gume še polni ne. motor pa je že poganjal b bencin. Težave pa so bile d drugačne vrste, saj je bil naj- bližji mehanik na voljo v Gradcu, drugi pa na Dunaju. Tudi dokaj hrupen je bil. Vili Majerhold. sin prvega voznika se sicer avta ne spomni, ker je bil rojen nekaj let kasneje, mama pa mu je pripovedovala. da jih oče s svojim prihodom domov vsekakor ni mogel »presenetiti«. Že ko je odpeljal z Ljubnega so vedeli, da prihaja, je baje pripovedovala. Žal se Anton Majer- Trije rebusi rek erik - 3 A u7 ; i o zttgreb Iščemo poslovniprostor za prodajalno konfekcije v TITOVEM VELENJU Poslovni prostor, velikosti 50 - 120 m2f naj bi bil po možnosti v ožjem središču mesta z možnostjo uporabe telefona. Poslovni prostor za prodajalno konfekcije vzamemo v najem oziroma kupimo. Ponudbe pošljite na naslov: NIK - ZAGREB, oour MALOPRODAJA. 41009 ZAGREB, Radnička cesta Djure Djakovica 42 konfekcija - garancija kvalitete! z besedo, ob kateri stoji, ali pa kot a (ere v mesto in boš u mestu). Sicer pa niti ni čudno, da se ne zmoti. saj svoj stavek na sploh seka na drobne kosce, tj. na posamezne besede, med katere se — ko! da bi jih pisal — trudi vrivati kratke razmike, bogve zakaj. Moram reči, da trpim vsakokrat, ko ga gledam poslušam, kako govori; kot da bi hodil čez požrešno močvirje in skakal s kamna na kamen po zasilni stezici. Tovariš J. C. (in včasih še kdo, upajmo, da le po pomoti): slovenski jezik ni močvirje, je obdelano širno polje, z lepimi potmi. cestami in stezicami prepeto, prosim vas. hodite po njih. Tako bo za nas in za vas bolje, slovenski jezik pa vam bo še posebno hvaležen, saj gre vaš napačni glas v deveto vas in ustvarja grde govorne navade. — Nekdo, ki mu ni vseeno. kaj se dogaja z našo ljubo slovenščino." Jezikovno razsodišče se povsem strinja s temeljno mislijo svojega temperametnega dopisnika. Slovensko pravorečje namreč ne sprejema ..vekanja", kakor ga imenuje naš dopisnik, tega znamenja polov ične jezikovne omikanosti, ki ne loči črke od glasu in ne besede otl besedne zveze ali stavka. Dol/nosi usire/nih organov na televiziji je, da nas reši kritizirane nadloge; ne moremo vendar sprejeti očitnega kršenja izrecnega pra-vorečnega predpisa. Fran Miklošič je pred sto leti jasno rekel: jezik je naša predragocena skupna stvar, da bi z njim ravnali, kakor ravno kdo hoče. Titovo Velenje Spet razstava gobelinov Odločili smo se. da po nekaj letih za 8. marec spet pripravimo razstavo gobelinov. Gobelin je ročno tkana stenska slika z umetniškimi, zlasti figuralnimi upodobitvami: je tudi tkanina z ročno ali strojno vtkanimi slikami ali cvetličnimi vzorci. Ime izvira iz imena družine Gobelin iz 15. stol., ki je imela v Parizu delavnico tapiserije Vezenje gobelinov je tudi v sedanjem času zelo priljubljeno ročno delo. Vemo. da naše žene »slikajo« tudi s šivanko in barvnimi nitmi. Za razstavo pa ni potrebno vezenjpš^/ij^inih in zastarelih motivov. Zaželjeni so lastni motivi, ki so lahko originalni in tudi idilični. Ko je gobelinska slika izgotovljena pride na vrsto okvir, ki bo usklajen s sliko. Primeren bo kakšen lesen okvir ponovljen v barvi iz sredine slike. Zato ga prepleskajte v nekoliko temnejši barvi. Navodila za delo so v knjigi Ročna dela na straneh od 122 do 128 in drugje. Nasvete lahko dobite tudi v Kulturnem centru »Ivan Napotnik« pri tovarišu Alojzu Zavolovšku. Gobeline za razstavo morate oddati do 1 marca 1983. Svet za vprašanja družbeno-ekonomskega in političnega položaja žensk pri občinski konferenci SZDL Velenje in Kulturni center »Ivan Napotnik« Velenje Postani nas dopisnik Tudi letos pustni sprevod Tudi letos bo ob pustu po velenjskih ulicah fivahao, veselo in zabavno. Tudi tokrat bodo za to poskrbeli lini organizacijskega odbora in drugi t krajevni skupnosti Staro Velenje, bi bodo kot že velikokrat doslej orpuririmB pest ni karneval pod pokroviteljstvom turistično olepševalnega društva Velenje. Pustni karneval bo 13. februarja, na nedeljo, v njem pa bo sodelovalo 300 najrazličnejših mask. Vsaj tako napovedujejo organizatorji. Doslej so le vedno driali obljubo. Posnetek je z lanskega pustnega sprevoda po ulicah Titovega Veleaj*. 20). januarja 1983 * Titovo Velenje VAŠ OBVEŠČEVALEC nas čas""''"'"*'''1''' KOLEDAR Četrtek 20. januarja BOŠTJAN Peetek 21. januarja NEŽA Scobota 22. januarja VINCENC Ntedelja 23. januarja ALFONZ Pa>nedeljek 24. januarja FRAN-ČNŠEK Toorek25. januarja TRPIMIR Srreda 26. januarja T1T IMAL! OGLAS/ U(GODNO PRODAM 16-gramski strroj za vlivanje plastike. Milena Kconjevič Cesta Petra Stanteta-Sk