Poštnina plačana v gotovini.
MARIJIN LIST
XXXV. LETNIK	I	8. JANUARA 1939
MARIJIN LIST
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin petdesetletnice razglaäenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala 1. 1904., dee. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slo-vencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je Širiti Marijino čast i s čistimi dohodki podpirati Dom diihovnih vaj, posvečen sv- Driižini v Slovenskoj krajini, kaki sirotišnico Deteta Marije v Turnišči na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Marijikin Ograček je versko-vzgojna priloga Marijinoga Lista za mladino, naj se po njenih navukaj srca mladine napunijo z jakostmi Marijine mladosti.
Cena : na sküpni naslov 16 Din., na posameznoga 20 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din letno.
Kalendar Srca /ezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo L 1940 tildi naročnik. Naročnina se do koncù junija vsa mora plačati.
Dfihovne dobrote. Za naročnike Mar. Lista se sliižijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v „Seraphinskom dobrodelnom driistyi", stero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš sliižiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: K L E K L JOŽEF, vp. pleb., Črensovci, Slov. krajina.
Tiskarna Balkànyi Ernesta v Lendavi.
DA RI.
Na Dom Sv. Frančiška v Črensovcih so daruvali v Din. sledeči: Kramar Števan, Trnje, za travo, 1. 1936. kiipleno, 165, Hozjan Matjaš, Črensovci, od cerkvene stolice, 20, N. Beltinci, 68, Rltlop Treza, Črensovci, iz Francije, 5, Žižek Verona, Črensovci, iz Francije, 10, Drvarič Jožef, Bogojina, 10, Tompa Ivan, Črensovci, 5, Moršič Frančiška z Francije, 19, vrnjeno posojilo 1000, Benkovič Ludvik i žena Kristina, Bogojina, iz Francije, 25, Dr. Kočar Jožef, Zagreb, 50, N, Odranci, 10 Din. — Izdali s m o : Tesačom za delo pri hfiti 550, kovači za klanfe 23, trgovci za deske i cveke pri hiitl 990. — Oča sirot, povrni vsem obilno. — Odbor.
Na siromaško blagajno so darüvali v Din. sledeči: N. Črensovci, 10, Ritlop Treza, Črensovci, iz Francije, 5, za kukorico dobleno 72, za meso 40,. za žemle 4, Kolenko Karol na čast sv, Antoni, 8 50, obresti 120 Din. — Izdali smo v Din. : betežnoj siroti 200, siromaškoj driižini na G. Bistrico, 50, Sirotišnici Deteta Marijike v Turnišče 100, peki za žemle siromakom 175 Din. Pripomba: meso za siromake je ktipila cerkev črensovska, najmre za siromake črensovske fare. — Dohodki celoga leta so znesli z lanskim ostankom skupno: 364312 Din. stroški pa 1245-27 Din. Na leto 1939. ostalo : 2397 85 Din. — Marijika, povrni vsaki dar obilno. — Odbor.
Pisma.
Hvaljen Jezus. Prečastiti gospod urednik I V božem imeni vam pišem par vrstic, v šterih želeni veselo i blagoslovleno novo leto vam častiti gosp. urednik, vredništvi i upravi. Bog daj, da bi v novom leti bilo vekše število Marijinoga lista i to vse Mariji na čast. Naznanim vam, da od februara naprej pošilajte moj Marijin list v Vel. Polano, k mojoj materi Vožar Tereziji zato, da se vrnem v Jugoslavijo slednjega februara. Prosim molitev za srečna vrnitev. Pozdravleni v imeni Jezuša i Marije, zbogom vaša vdana domačinka
Vožar Rozalija,. Vel. Poiana, Francija.
LETO 35._8 JANUARA 1939._ŠTEV. 1
ZDRAVA MILOSTI P UN A, GOSPOD JE S TE BO V, BLAGOSLOVLENA SI TI MED ŽENAMI. (Luk. I. 28.)
Zdrava Marija! Zdrava iz v ust nadangela Gabriela, ki ga je poslalo Presveto Trojstvo: Oča, Sin i sv. Duh Bog! Pozdrav lena zato od Oče Boga! Pozdrav lena od Sina Boga! Pozdravlena od sv. Düha Boga! Pozdravlena od treh Božih oseb! Pozdravlena od ednoga Boga v treh Božih osebah!
Najsvetejši te je pozdravo, Devica Marija 1 Najmodrejši te je pozdravo, Devica Marija ! Najpravičnejši te je pozdravo, Devica Marija! Vsegamogoči te je pozdravo, Devica Marija 1 Večna Lepota te je pozdravila, Devica Marija I Gospod nebe i zemle te je pozdravo, Devica Marija! Večno živlenje te je pozdravilo, Devica Marija! Večna lUbezen te je pozdravila, Devica Marija! Neskončno Veličastvo te je pozdravilo, Devica Marijal Neskončna popolnost vseh jakosti
te je pozdravila, Devica Marija! O kak velika si ti, ki si vredna takšega pozdrava! O kak mali, nikaj vreden sem jaz,
i vendar te smem pozdraviti I Dobra Mati Marija, vsikdar Devica,
bodi i od mene najmenšega toplo pozdravlena.
SrCen.
ZBLOJENA OVCA SE VRAČA K JEZUSI
Prava vera je milošča, je dar boži. Brezi bože milošče s' nemre nieden katoličanec očuvati svoje vere. Nieden pogan i krivoverec nemre brezi nje priti v katoličansko Cerkev. Raziska-vanje, vzgledi, vCenjé, vse to so samo sredstva, pripomočki, po šterih se boža milošča javla človečemi srci. Vsa ta sredstva so sama na sebi jalova, dokeč se človek ne odzove božoj miloSči, štera klonka na njegovo srce. Dostakrat pa zadene žarek bože milošče človeče srce po čiidovitoj poti, štere si mi s svojim omejenim razumom nikak nemremo razvozlati.
Tak si mi v istini vere same nemremo zaslüiili. A edno pa zmoremo sami: pripraviti veri pot s tem, da odvržemo od sebe vse, ka bi njoj zaviralo pot v naše srce, da na stežaj pa odkrito odpremi dobromi Bogi svojo diišo i njemi tak preskrbimo prijeten dom v našoj notranjščini. Ves hrapavi rupač, ki se je zna biti nabrao na toj poti, trbe zravnati, da bo pot gladka pa vednaka.
Napotimo se zato tüdi letos gledat živlenske stopaje tistih liidi — spreobrnjencov — šteri so bili tak srečni, da so po du-gih blodnjaj najšli pravo srečo pa mir v katoličanskoj Cerkvi.
J. JOHANNES JÖRGENSEN.
Narodo se je 1. 1866. v Svendborgi, v starom, malom i ti-hom mesti na Danskom. Oča je cele dneve ribaro po morji i tak prepüsto vzgojo svoje dece svojoj ženi. Oba sta bila luterana, ali pobožniva. Mati njegova je v dugih zimskih večeraj rada spevala pobožne pesmi. S tem njemi je vzbiidila lepoto do narave, štere se je celo svoje živlenje oklepao z nekšov milinov.
Jörgensen je rad dosta čteo. Njegov stric je bio profesor i meo dosta knig, štere sta oba po zimskih večeraj čteli, kda je vQnej bio mir, vulice pokrite s snegom i samo zdaj pa zdaj je to tišino znalo pretrgati cinkanje zvoncov s sanämi . . .
Pa te knige so bile pune nenavidnosti (sovraštva) do kato-ličanske Cerkve. Tüdi njemi je pomali zaomamilo to mišlenje mlado srce. Globoko notri v srci pa se njemi je denok skrivalo hrepenenje po trdnoj Petrovoj pečini, po srečnom miri.
Ednok je najšeo v knigi napisano polovico Zdrave Marije. Prepisao si jo je pa jo po večeraj, kda sedo kre okna, tiho še-petao v mesečno noč.
S šestnajstimi leti je stopo na gimnazijo. Vse mesto se njemi je vidilo kak kmična, zamazana vöza. Sam ne znao kak pa kda, samo začiito je za čas, da so njemi slabi navuki pa živlenje izprali zadnje ostanke krščanstva iz njegovih mladih let. Zavrgeo je molitev po večeraj, zavrgeo krščanstvo.
Njegov Bog njemi je postala narava z vso svojov lepotov pa grozotov. Samotaro je po logaj, hodo po rosi pa v mesečini, molo je zvezde pa mesec; vera v pravoga Boga se je razblihnola.
Kano je sveti pokazati, da tüdi moderni pogan lehko hodi po čistih potaj i bi s tem tüdi posvedočo s svojim živlenjom to mišlenje.
Za kratek čas pa je sprevido, da vsi tisti, ki so ga zape-lali v to, ne živejo tak, kak z rečmi gučijo: vse je bilo samo namišleno. Sprevido je, da pravi slobodomiselni človek more biti brezveren pa razvüzdani zednim. Razvüzdanost je glavni znak slobodomiselne mladine. Sloboda njoj je samo zato, da leiej brozga po blati.
Jörgensenova dü§a, odtrgana od Boga, se ne mogla dugo stavlati vablivim nasladam sveta. Sam od sebe pa ne meo telko moči. da bi je pregnao i se odvrno od njih. Zagazo je v blato, njegovo srce je zamazala sramota.
V tom časi je pisao povesti pa pesmi. Grešna lübezen pa ženske so njemi bile glavno vodilo. Na očo pa mater je poza-bo, čisto lübezen je zavrgeo. Čteo je tiste pisatele, ki iščejo pa-radižom v pijanosti pa srečo v divjem, razvüzdanom živlenji. Lumpanje po večeraj njemi je jemalo moči, brezverske novine so ga napunjavale s sühov praznotov. Lepi, mladi Jörgensen je pomali veno kak lepe sprotolešnje rože, štere cvetejo zato, da povehnejo.
Sam je etak zapisao potli :
— Či se vglednem nazaj na te čase, se mi vse vidi kak edna sama, duga zdaj čarna, zdaj mesečna, zdaj zvezdnata zimska noč. Tista leta so ne mela dnevov, liki samo noči. Prva zorjanska zvezda katoličanske istine se mi je zasvetila v preprostih pa prisrčnih pesmaj i knlgi „Modrost". (Napisao jo je francoski pesnik Pavel Verlaine, šteri ma dosta lepih misli.) Za-pravo sam tüdi jaz svojo mladost . . . Tüdi jaz sam si stavo (s pesnikom vred) strahotno pitanje: — Istinsko, kda pride smrt,
ka nam ostane? — Tfldi jaz sam si zaielo drügö, bouSe živie-nje, kak je bilo to, štero sam živo dosegamao, tisto preprosto pa istinsko živlenje, kde je edino skrita naša sreča...
Polaščala se ga je diiševna praznota, duša njemi je posta-nola vsa triidna i vola si je zaželeia mira.
—	Prekuno pa zavrgeo sam svet, šteri se mi je vido kak velko, smrdeče mesto z zamazanimi vulicami, — je zapisao v „knigi s pota". — Obetali so nam den pa svetlost, a dali so nam samo krnico pa noč.
Zagniisilo se njemi je to nizkotno živlenje, njegove oči so si zaželele svetlosti pa sonca. Vido je, da nega v takšem živlenji sreče.
Ednok njemi je prišla v roke po vsem sveti znana kniga Tomaža Kempčana: Ndslediivanje Kristuša. Odpro jo i oči so njemi obvisile na rečaj: Zapusti vse, pa najdeš Boga. Zadregetao je pri tej rečaj. Da bi naj nehao vse: sonce, sprotoletje, mehke viistnice, vino, slubodo pa srečo? Ne znao, ka bi napravo.
Napoto se je v Italijo, ves nemiren pa razdvojeni, v Fran-čišekovo mesto Assisi. Tam je daleč od sveta, med preprostimi, dobrimi lüdmi v tihoj sobici samostana, iskao njegov düh Boga. Bile so to noči brezi pokoja, dnevi napunjeni z žmetnimi borbami.
V teh dnevaj se njemi je iztrgao iz prs krik po Bogi, krik, kda se človeki zagnüsi lastiven obraz pa lastivna diiša. Krik po Bugi, krik po prerojenji, po dobrom, čistom pa svetom živlenji, krm po istini, ar tisti, ki liibi istino pa dobro, liibi tiidi Boga.
Razum je vse to spoznao pa sprevido, a njegova duša se šče li ne podala božemi plameni — božoj milošči. Njegova pamet je zadosta spoznala vso katoličansko istino, a dobro je znao, da vera zahtevle tiidi volo pa djanja, inači je mrtva. Pa vendar! Kak naj poklekne on pred diihovnika, kak njemi naj razkrije celo svoje živlenje z vsemi grehotami? Kak naj bi vü-pao razgrnoti vso svojo gnilo diišo človeki, šteri ga je meo za jako vlüdnoga.
—	Pa za večerom je prišlo jütro, — je pisao. — V son-čanih trakaj se je potaplalo vse pa topilo kak nočne megle. Pred menov se je odkrivalo istinsko živlenje, bogato pa srečno.
Pa staro živlenje je zmagalo. Prva lepota zvezdnatoga neba je šče bila daleč, daleč je šče bila od vere pa čiidežov lepota rožnatih trat pa sončanih pol...
Nehao je prijatele pa zapüsto Assisi. I té, tak veren iskalec Boga, i nevtriidlivi romar, je občiito na sam Božič vso srečo pa odküplenje, ki je Kristuš prineso na svet. Na sveti večer je s pokvarjenov driižbov hodo od oštarije do oštarije. V tom časi so se zgenoli božični zvonovje, zaplavali so nad zasneženimi hižami pa zvali iiidi v cerkev k ponočki. Brezverni pa pokvarjeni Jörgeusen se ne mogeo odmeknoti tem božičnim zvokom, tak so se njemi vtisnoli v diišo. Skrivoma je zapüsto to driižbo i se napoto za glasi teh zvonov — v cerkev. Gda pa se je y
bogato okinčenoj i lepo razsvetlenoj cerkvi zdignola vesela božična pesem: „Dika Bogi na višini i mir liidem na zemli, ki so dobre vole", te je ešče bole občiito gnilobo svojega živlenja i v tom hipi jenajšeo vso svojo pravo srečo pa mir med preprostimi lüdmi. Te moderni pogan se je popunoma prerodo v ve-seloga pa nestrašenoga boritela za katoličanske navuke.
Napisao je preleoo knigo «Sv. FrdnUlek Assilki". štera je biser katoličanke književnosti. Zdaj živi Jörgensen v Assisiji na Taljanskom. Dnes je on najvekši katoličanski pisateo z Danskoga.
Deset let po tom je zapisao:
— Kem bole človek katoličansko živi, tem srečnejši je, v tem prisrčnejšem pa globšem miri živi pred Bogom s sebov i z vsem stvorenjoml
Spoznao je, da je vse drügo, ka nema s katoličansklm živlenjom sküpnoga, velka laž živlenja.
EVANGELIUMI MESECA JANUARA.
NOVO LETO.
I gda je bilo dopunjenih osem dni, da bilo dete obrezano, so njemi dali ime Jezuš, ka je bio imeniivan po angeli, prie kak je bio poprijet. (Luk. 2, 21.)
TRIJE KRALI.
Gda je bio Jezuš rojen v Bethlehemi v Judeii, ob časi krala Heroda, glej, pridejo modri z Vzhoda v Jeružalem i pravijo: „Gde je židovski krao. ki je rojen? Vidili smo najmre njegovo > zvezdo na Vzhodi i smo se njemi prišli poklonit." Gda krao Herod to sliši, se prestraši i ves Jeružalem ž niim. I zbere vse ' velike diihovnike i pismoznance lüdstva i ie spitavle. gde bi bio Kristuš rojen. Odgovorijo niemi: -V B^th'ehemi v Judeii; tak je najmre pisano po proroki: „I ti, Bethlehem zemla Judova, ni-kak nesi najmenša med knežjimi mesti Judovomi; ar z tebe bo izišo vojvoda, ki bo vladao moje liidstvo Izraela " Te je Herod modre skrivoma pozvao i je spita^ao od časa. v šterom se je prikazala zvezda; i poslao je je v Bethlehem pa pravo: .Idte i natenkomà pozvedite po deteti; i če je najdete, mi naznanite, dia se njemi pridem tüdi jaz poklonit."
Gda so ti čiili krala. so odišli. I glej, zvezda, štero so bili vidili na Vzhodi, je šla pred njimi, dokeč ne prišla i obstala nad krajom, gde je bilo dete. Gda so pa zagledali zvezdo, so se jako razveselili. Stopili so v hižo i zaglednoli so dete z Marijov, njegovov materjov i spadnovši pred njega so ga molili; i odprli so svoje kinče i njemi darüväli zlat, kadilo i miro.
I gda so bili v sneh opomnjeni, naj se ne vračajo k Herodi, so se po drfigoj poti povrnoli v svojo deželo. (Mat. 2, 1—12).
NEDELA V OSMINI TREH KRALOV: GOD SV. DRClŽINE, JEZUŠA, MARIJE, JOŽEFA.
Gda je Jezuš dopuno dvanajst let i so po navadi svetka šli v Jeružalem pa se po opravlenih svetkaj vračali, je ostao deček Jezuš v Jeružalemi i njegovi starišje to neso opazili. Misleč, da je pri družbi, so šli den hoda i ga iskali med rodom i znanci. I gda ga neso najšli, so se povrnoli v Jeružalem i ga iskali. Po treh dnevaj so ga najšli v cerkvi, gda je sedo sredi vučitelov, je posliišao pa spitavao. I vsi, ki so ga slišali, so strmeli nad njegovov razumnostjov i njegovimi odgovori. Gda so ga stariši zagledali, so se začudili, i njegova mati njemi je pravila: „Dete, zakaj si nama to včinilo? Glej, tvoj oča i jaz sva te z žalostjov iskala." I pravo njima je: „Ka sta me iskala? Pa nesta znala, da moram biti v tom, ka je mojega Oče?" A njeva nesta razmela reči, štere njima je pravo. I vrno se je ž njima pa priio v Nazaret i njima je bio pokoren. I njegova mati je vse to ohranila v svojem srci.
I Jezuš je napredüvao v modrosti, i starosti, i milosti pri Bogi i pri lüdej. (Mataj 2, 42-52).
DRUGA NEDELA PO TREH KRALIH.
Bila je svatba v Kani galilejskoj i Jezušova mati je bila tam. Povablen je pa bio na svatbo tfidi Jezuš i njegovi vučeniki. I gda je vino zmenkalo, pravi Jezuši njegova mati: „Vina ne-majo". Jezuš njej pravi: „ka je to meni i tebi, žena? Moja viira ešče ne prišla". Njegova mati pravi dvorjenikom : „kaj kol i vam pove, včinite". Stalo pa je tam po šegi židovskoga očiščavanja šest kamenic, štere so držale po dve ali tri mere. Jezuš njim pravi: „Napunite kameriice z vodov". I napunili so je do vrha. Nato njim pravi: „Zajmite zdaj i nesite starešini". I nesli so. Gda je pa starešina poskuso vodo, ki je postala vino, i ne znao, odkod je — dvorjeniki pa, ki so bili vodo zajeli so znali — pozove mladoženca i njemi veli: „Vsaki človek da najprle dobro vino, i gda se napijejo, te slabše. Ti si pa dobro vino do zdaj prihrano". Tak je v Kani galilejskoj včino Jezuš prvo čiido i nazvesto svojo diko — i njegovi vučeniki so vervali v njega. (Jan. II, 1—11.)
TRETJA NEDELA PO TREH KRALIH.
Gda je prišo Jezuš z gore, so ga sprevajale velike vnožine. I glej, pristopo je gobavec, spadno pred njega i pravo: „Gospod, če ščeš, me moreš očistiti. Jezuš je stegno roko, se ga je do-tekno i velo: „Ščem, bodi očiščen". I taki je bio očiščen od gob. I Jezuš njemi je naročo: „Glej, da nikomi ne poveš, nego idi, pokaži se dfihovniki i prinesi dar, ki ga je zapovedao Mo-zeš, njim v svedočenje.
Gda je pa prišo v Kafarnaum, je pristopo k njemi stotnik i ga proso: „Gospod, moj sluga leži doma mrtvokotrigen i jako trpi." Jezuš njemi je pravo: „Pridem i ga ozdravim." Ali stotnik njemi je odgovoro: „Gospod, nesam vreden, da ideš pod
mojo streho, negò pravi samo z rečjov i moj sluga bo ozdrav-len. Ar tfidi jaz, ki sem pod oblastjov i mäm vojake pod sebov, velim tomi: «Idi, pa ide"; i driigomi: »Pridi, i pride"; i svojemi slugi: „Včinl to, i včini". Gda je pa Jezuš to slišao, se je za-čfido i pravo svojim sprevodnikom: „Zaistino, povem vam, toliko vere nesam najšo niti v Izraeli". Povem vam pa, da jih bo vnogo prišlo od vzhoda i zahoda i bodo sedeli za stolom z Abrahamom i Ižakom i Jakobom v nebeskom kralestvi, sinovje kralestva pa bodo vrženi vQ v krnico; tam bo joč i škripanje z zobmi". I stotniki je pravo Jezuš: „Idi, i kak si vervao, se ti zgödi!" I sluga je ozdravo tisto viiro. (Mataj 8, 1—13.)
Zveličiteo sveta, smiluj se nam!
ŠTRTA NEDELA PO TREH KRALIH.
I stopo je Jezuš v ladjo i ž njim so šli njegovi vučeniki. I glej, nastao je na morji veliki vihér, tak, da so ladjo pokrivali valovje — on je pa spao. I pristopili so vučeniki, ga zbudili i pravili: „Gospod reši nas, vtaplamo se". I veli njim: „ka ste boječi, maloverni?" Te vstane i zapove vetrovom i morji — i nastala je velika tišina. Lüdje so se pa začiidili i so govorili: „Što je te, da so njemi pokorni celo vetrovi i morje?" (Mataj 8, 23—27.)
Jezuša gledaj, dušica draga, V njega zaviipaj, je sama dobrota!
MISIJON PRI GRADI.
Od 10. do 18. dee. se je z najvekšim diiševnim haskom vršo po gorečnosti g. Kolenc Ivana, oskrbnika fare, pri Gradi sv. mi-sijon. Vodili so ga frančiškanski misijonarje, preč. gg. P. Gabriel Planinšek, P. Silvin Lenartič i P. Vostner. Na spominske podobice je bio natiskan namen misijona i se je glasio:
Reši svojo dušo.
Moli.
Posvečuj Gospodov den.
Prejemaj sveta Svestva.
Spunjavaj bože i cerkvene zapovedi.
Lübi Marijo.
^PPPP"
VRH
Grad. Cerkev, v šteroj se je vršo sv. misijon,
Z primernimi gorečimi predgami so g. misijonarje segnoli v srca vernikov, te odprli i v nje globoko pa trdno zasadili skrb za rešenje dfiše po molitvi, po posvetitvi nedel i svetkov, po spunjavanji boži i cerkvenih zapovedi i po liibezni dO sladke Mamike, BI. D. Marije. Kak verno je posliišao dober gorički narod sv. navuke, najbole jasno posvedoči število svetoga pre-čiščavanja. Za časa sv. misljonase je prečistilo dvanajset jezero dilš.
VUČITELSTVI ZA ZGLED.
Nad vse žalostno je, ka je en veliki deo našega vučitelstva, ki odgaja deco našega dobroga naroda, veri odtüjen, celo sovražen. Tomi deli vučitelstva daje lepi zgled gračko vučitelstvo, ki se je za časa sv. misijona spovedalo i pristopilo k stoli Go-spodovomi, ka je dobre stariše i vse vernike nad vse razveselilo. Stariš i vučiteo samo tak lejko odgajata dete za pošteno živle-
nje, če se roko v roki podpirata po lübiteli dece, Jezuši. To je potrdilo gračko vučitelstvo, kda se je z stariši vkiip spovedalo i prečistilo. Vsa čast vsem i tüdi zahvala.
NOČNA PROCESIJA.
Misijon je zaklfičila nočna procesija, štera se je vršila 18. dee. Zbralo se je nad tri jezero vernikov, ki so pri migla-jočem posveti bakeo iz svojega očiščenoga i po Mariji Bogi po-svečenoga srca v najlepšem redi po celoj poti pobožno popevali Marijine i Srca Jezušovoga pesmi. Gda to lepo slovesnost opišemo, iz srca želemo, da bi grački farniki ostali stanovitni v sadovaj misijona i po svojem zgledi prenovili tüdi drüge, z šte-rimi v stik pridejo.
IZ ŽIVLENJA NAŠEGA GOSPODA JEZUŠA KRISTUSA.
(PO MESCHLERI.)
OBREZAVANJE GOSPODOVO. (1. januar).
Osmi den po rojstvi je bilo obrezavanje.
POMEN OBREZAVANJA
Pomen obrezavanja je bio najprvle i v glavnom v tom, da je bilo obrezavanje znamenje zaveze, znamenje vkltičitve v izraelsko vero i znamenje posebne ločitve od drügih. Nadale je pomenilo obrezavanje sprejem Mojzešovo postave i dužnosti jo spunjavati. Če pa je što, ki je postavo sprejeo, to prekršo, je sledilo tüdi prekletstvo, a s punjavanjom te postave je bio vsakši deležen njenoga blagoslova i obečanja blagoslovlenoga potomstva i oblübe prišestnoga Odrešenika. I končno je bilo obrezavanje znamenje grešnoga stanja i je kazalo na potrebnost zata-jüvanja i očiščavanja srca.
Pri obrezavanji je dobilo dete tudi svoje ime. Komaj zdaj je bilo dete sprejeto v občestveno živlenje naroda i je zadobilo popuno pravico v državnom i verskom pogledi.
Tak je bilo obrezavanje nekaj spodobnoga kak je naš krst, šteri nam ne samo zbriše poprijeti greh, nego s krstom vstopimo tüdi v občestvo Cerkve, postanemo njeni člani (kotrige) i vze-memo na sebe vse dužnosti vere i božih zapovedi. Zato pravi sveti Pavel, da je bilo obrezavanje predpodoba svetoga krsta.
Obrezavanje se je moglo izvršiti osmi den po rojstvi. Zgoditi se je moglo to ali doma ali na kakšem drügom kraji. Što naj to opravi, je ne bilo predpisano. Navadno je izvršo to delo glavar drOžine i je tüdi on zebrao ime. Za vekšo slovesnost so pozvali rodbino i sosede, od šterih jih je deset bilo za svedoke, eden od njih pa, ki je odgovarjao na molitve, je nekakši boter.
ZAKAJ SO JE ZVELIČAR PODVRGEO MOJZEŠOVOMI
PREDPISI?
Sam po sebi i za sebe je Kristuš ne bio podvrženi zapovedi obrezavanja. Kak Bog-človek je ne bio navezani na nieden človeči zakon, ar je bio on sam zakonodavec i gospod nad vsemi temi zakoni. Podvrgeo se je samo zato, ar je sam tak šteo i to iz naslednjih zrokov:
1.	Naš Zveličar je s tem šteo znova doprinesti dokaz, da je v njem istinska človeča narava i to v tom pomeni, da je v vsem šteo postanoti nam ednaki. Privzeo si je človečo naravo, zvolo si je domovino, narodnost i tudi določeno vero i ime, on Začetnik i Stvoriteo vseh lüdi i narodov, on brez imena i Neizgo-vorlivi. Ravno tak se je šteo v najpopunejšem pomeni pokazati kak potomec Abrahama, ki je obrezo sprijao kak znamenje zaveze i vere, da bi ga mogli Judje sprejeti kak istinskoga sina Abrahamovoga i obečanoga Odrešenika.
2.	Da bi potrdo stari zakon, se je podvrgeo obrezi, ar je tiidi tisto bio boži zakon i prava pot, ki je vodila do Kristuša. Sprejeo je obrezo, da je spuno zakon v pravom i v najvišišem pomeni te reči, to je, da obrne na njega svojo pažnjo, da se spunijo predpodobe i obečanja i da bi bio podvržen za prekr-šitev tiidi kaznim, štere so meli zvršiti liidje, njegovi bratje. Zato je dnes ob prvim tekla njegova krv i se dariivao za nas kak žrtev i te prve kaplice njegove krvi so bile poroštvo za to, da bo sledkar dao vso svojo krv i živlenje na oltar križa za naše odrešenje. Te velki pomen ma za Zveličara obrezavanje. Ta krv je kak grozeča zarja na nebi njegovoga detinstva, ki že v začetki kaže na viher i nevihto.
3.	Z obrezavanjom nas je naš Zveličar šteo opomniti, naj se posliižiijemo vseh sredstev, štere nam Bog zapove i nam je da, da se grehov očistimo i se jih izogiblemo, da smo pokorni i da delamo pokoro i da se zatajiijemo, ar zatajiivanje je prava obreza srca, i da vsako jezo i čemernost krotimo i premagujemo.
4.	Zveličar si je z obrezavanjom šteo svoje ime: Jezuš, i veličino toga imena zasltižiti.
Veličina imena je v tom:
V izvori. Začetnik toga imena je Bog sam. Razodeo ga je Mariji i sv. Jožefi, ki njemi ga je kak kriišni oča po postavi potom dao.
Veličina toga imena se vidi iz pomena. Pomeni: Bog je odrešenje, Odrešenik ali Zveličar. Pa nam tüdi popunoma jasno označi naravo i bistvo njegovo pa nalogo, štero je meo zvršiti na zemli Bog-človek. Kak Odrešenika so ga oznanjali proroki. Tak je „J e z u š" osebno i popuno pravo ime Boga-človeka.
Slednjič obstoji veličina imena „Jezuš" v njegovom delovanji i odrešilnom podeljavanji blagoslova. Za nas je to ime nekakše blagoslovilo, svestvenost. Vse, ka nam je Zveličar po-
stano, vse to je za nas tüdi njegovo ime, naimre poroštvo za odpUščenje naših grehov, za poslühnenje naših prošenj i molitev, poroštvo tolažbe i moči v skušnjavah, v živlenji i smrti, ves blagoslov za nas.
Za Zveličara pa je to ime sredstvo slave i veličine, ar po njem je deležen vse časti.
S tem imenom ga zovemo. v tom imeni njemi zaviipamo, ga častimo, ga molimo, njemi skažemo liibezen i slavo. To ime je spodobno veličastnomi zaslfiženji teškoga odrešilnoga dela, tak, da v tom imeni poklekne vsako koleno teh, ki so v nebe-saj, na zemli i pod zemlov. To ime je veličastno i slavno. Bog-človek je meo več imen, ali niedno njemi je ne bilo tak liibo i drago kak to, ar ga je to vsigdar spominalo na nas. Zato pa tiidi povsedi odmeva, imenüvano je bilo pri jaslicah i stoji napisano na križi.
ZA NAS PA SLEDI IZ TOGA:
da svojega božega Zveličara liibimo, ar nam je v vsem šteo biti ednaki i spodoben, da je sam šteo pripadati ednoj veri i je v istini vzeo na sebe podobo hlapca, da postane spravna daritev za naše grehe, i si priyzeo ime, po šterom nam je šteo biti vse.
Biti moremo pripravleni, da se velikodiišno podvržemo vsemi, ka nam naša vera i naše pozvanje nalagata dužnosti i žrtev. On je z obrezavanjom i z imenom, ki si ga je privzeo, vzeo na sebe sčišta driige dužnosti i to samo iz liibezni do nas. Mogeo je za spravo i odpiiščenje naših grehov vmreti. I je vse to spuno. Nigdar je ne vido ali čiio toga svojega imena, da ne bi pri tom čuto dužnosti, za nas vse napraviti i pretrpeti. Ali je ne naša dužnost iz liibezni do njega ravno tak delati?
Zadnje, )ka sledi za nas iz toga je, da to sveto ime: „Jezuš" častimo, je zovemo na pomoč i je poveličujemo.
Častiti moremo to ime s pobožnim izgovarjanjom v poštii-vanji i v prisrčno j liibezni, kak jo je čiito angel, gda je prvič to ime spregovoro; kak Marija i sveti Jožef, ki sta ga vnogokrat v svojem živlenji izgovarjala; kak vsi dobri i verni kristjani, kak vsi apoštoli i mantrniki, ki so gà povsedi priznavali i s tem imenom na viistnicah dali za njega svoje živlenje.
Rabiti moremo to ime, da v njem začnemo vsako svoje delo, vse v njem delamo i je zazavamo v vsakšoj nevarnosti i skušnjavi.
Poveličujemo to ime, da je kak krščeniki poštlivo nosimo i priznavamo, da se trüdimo, spoznanje toga imena razširiti i vse spraviti njemi v službo.
Vsakše takše delo i vsakše češčenje toga imena na zemli povekšava njegovo slavo v nebesaj.
NOVA MEŠA V BELTINCIH.
Na sam Božič je bila Sliižo jo je preč. g. Glavač Franc, bel-tinski rojak, ljubljanske škofije duhovnik, prefekt v zavodi sv.
* Stanislava v Šentvidi pri Ljubljani. Ar ljubljanska škofija ne mela dovolenja, ka bi smela štrtoletnike posvečiivati, se je posliižila stare njej dane pravice, da sme posvečiivati njeni škof za Božič i ie prezvišeni g. knezoškof ljubljanski, dr. Gregor Rož-man za te Božič posveto 12 svojih bogoslovcov za diihovnike, med njimi tildi našega rojaka g. Glavača.
Gospod novomešnik, kak je skromen, tak je šteo meti skromno primicijo pri jaslicai Jezušekovih na sam Božič. Brez vse parade se je rodio boži Sin, tak je šteo tüdi on brez vse zvii-nešnje parade prikazati Vsemogočnomi svoj prvi dar. Od domače hiše se je vlekla duga procesija brez vse godbe v tihoj molitvi v cerkev, kam je novomešnika sprevodila duhovščina iz žuonišča. Novomešnika je vodo pri prvo j sveto j meši g. Vadovič Rudolf, beltinski plebanoš, svetnik, predgao njemi je g. Toma-žič Ivan, prefekt zavoda v Št. Vidi, dijakon je bio g. Škafar Ivan, kaplan pri sv. Jiirji ob Tabori, naš domačin iz Bratonec, subdijakon je bio kolega novomešnika, tüdi novomešnik, g.Vuk-šinič Anton, iz Metlike, ceremonar je bio g. Kremžar Marijan iz Ljubljane, bogoslovec petoga letnika, sin urednika Slovenca, I^remŽar Franca, bivšega poslanca; navzoči so bili ešče pri no-voj svetoj meši domačiva g. kaplana, Štukovnik i Ctgler, g. Rous črensovski kaplan, urednik Novin i Kolenko Ivan, bogoslovec iz Črensovec.
Beltinska prostorna cerkev ne mogla sprejeti vsega vernoga liidstva, ki se je zbralo na te veliki den. Novomešnik je pred Najsvetejšim opravo prvo sveto mešo, pod šterov je beltinska cerkev posliišala spevanje kak iz dalnih nebes. Kak da bi se en kotiček nebes priselo na zemlo i mesto najšeo te den v beltin-skoj cerkvi, tak lepo se je glasila cele cerkve krasna pesem. Med ženske glasove so krepko vdarjali moški glasovi, spevalo je vse, moški i ženske, dečki i dekle pa še dečica ie pokazala, da je mela dobroga voditelà pri spevanji. Vsa čast g. Šprager Ferdinandi, šolskomi upraviteli, kantori, ki z tak priličnov rokov vodi spevanje v beltinskoj cerkvi i je to tak visiko podigno, da njemi tak nalehci ne najti para.
Po evangeliji se je glasila predga. Mladi kranjski diihovnik je v našoj domačoj reči prešteo evangelium. Kda smo z predga-rovih viist čiili evangelium v domačoj reči: „Vu začetki je bila Reč i Reč je bila pri Bogi..." ne smo mogli misliti, da ga je rodila bela Ljubljana. Predgao je v književnOj slovenščini tak razumlivo, da ga je mogo vsaki razmeti. Glavne misli njegove predge so bile sledeče: Dvoje rojstvo obhajamo dnes: Gospoda Jezuša v Bethlehemi i rojstvo diihovniškoga posvečenja. Jezuš i njegov novoposvečeni diihovnik slavita svoj rojstni den, prvi
Spomin svojega rojstva v Stälici, drügi rojstvo svojega posvečenja, rojstva za duhovniški stan. Jezuš kaže dfìhovniki v svojem živlenji pot, po šteroj more hoditi. Ta pot je trojna: 1. pot molitve, 2. pot dela, 3. pot trplenja. Jezuš je molo, kak svedoči evangelium ne samo pred važnimi dogodki svojega živlenja, nego cele noči je premolo den za dnevom. Dosta more moliti tudi diihovnik. Jezuš je v svojem čelom živlenji delao za božo čast pa zveli-čanje diiš. Tak mora tiidi duhovnik v čelom živlenji iskati samo božo čast i zveličanje diiš. Kajkoli se njemi naloži od višje oblasti za dužnost, jo more vršiti samo v te namen: da odiči
Pri svetoj meši na veličastnom tabori v Črensovcih 1. 1938. sept. 11. Na sliki je skfipina z beltinske fare, ki predstavla sv. Cirila j Metoda, ki sta prehodila naše kraje i zbirala našo mladino i jo vodila v Rim, gde se je navčila i posvetila za diihovniški stan. Zato je tU zbrana tiidi mladina okoli Ciriia i Metoda. Dva maliva dečkeca v našoj narodnoj noši sta sina od dva brata novomešnika, g. Glavač Franca.
Boga i reši diiše. Trpeti mora diihovnik, kak je trpo Jezuš od svojega rojstva notri do smrti v čelom svojem živlenji. Od trti-da osiveli i otrfijeni dfihovniki bi mogli svedočiti, ka je njihovo celo živlenje ne bilo drugo, kak sam eden veliki križ. Pa delali so, čeravno so bili ošpotani, čeravno so želi nezahvalnost mesto hvale, čeravno so je ogrizavali za najbolše njihove namene. Pa čeravno sam še mladi diihovnik, vendar morem svedočiti, da je naše živlenje križ. Lani se je posveto moj prijateo, hrvatski diihovnik, i naskori po posvečiivanji je vmro. Vmirajoč je obimno svojo dobro mater i njej je pošepetno: Mati, borba je živlenje. A to borbo, to trplenje daruje diihovnik za rešenje diiš po zgledi božega sliižabnika Antona Martina Slomšeka, ki pridoč v Vuienico na misijov, je od župnika sprejeo križ v roke, ga milo pogledno i srčno zamolo : Križani Jezuš, daj mi teliko diiš, kelko stopajov sem napravo do te fare i te cerkve. Tak prosi
tßdl ti, dragi nòvomeSnik, svojega Jezuša, naj ti poplača tvoje stopnje v spovednico, v šolo, na predganico, k mladini v drii-štvo, k betežnikom s tem, da ti da düSe. Kak se je prikazala zvezda nad bethlehemskov štalicov, tak se prikaže zvezda nad rojstnov hišov novomešnika, pravi kardinal monakovski, Faulha-ber. Zvezda v Bethlehemi je vodila duše k Jezušeki, zvezda nad rojstnov hišov novomešnika pa odgaja namestnike Jezuši. Ta zvezda je bila tvoja mati, dragi novomešnik. Pomeni ta zvezda dobro vzgojo. Molite za diihovnike, ki živejo za vas, poštiijte je i to vse, stare, osivele od dela ravnotak kak mlade i molite za vse, posebno, če bi šteri zablodili z dobre poti, kajti Gospodovo posvečenje je na njih i njihove roke majo oblast krüh i vino spreminjati v Gospodovo Telo i Krv, ki sta naše rešenje. Kak se lomi hoštija, a je vendar edenisti Kristuš, tak se tiidi pri diihovniki, ki je človek, zna pokazati slabost, se zna kaj zlomiti. Ne sodite, nego molite. Dobro odgajajte svojo dečico, da po toj odgoji Jezušek znova dobi svoje namestnike, kak je dnes dobo v toj fari.
Pri svetoj meši je novomešnik prečisto svojo dobro mater, - oče nema več, — i rod. Na konci meše je blagoslovo diihovščino, mater i rod pa vse vernike. Po hvalodavanji se je podao na žup-nišče, kde je njemi i diihovščini dao g. Vadovič svetnik prirediti obed. Med obedom je prvi pozdravo novomešnika g. svetnik Vadovič. Pozdravo ga kak svojega farnika i njemi je želo, naj hodi pot Kristušovo, da bo mogo na konci svojega živlenja z tak mirnim srcom spevati Te Deum, kak je zdaj spevao pri začetki svoje prve svete meše Veni sancte Spiritus — Pridi sveti Düh. Zatem ga je pozdravo urednik Novin i se njemi je toplo zahvalo za liibezen, z šterov je bogato sodeliivao pri naših listaj, Novinaj, Marijinom Listi i kalendari Srca Jezušovoga, njemi je želo uspeh na njegovo delo v ljubljanskoj škofiji, ki je dobila v njem pobožnoga i v znanosti podkovanoga duhovnika i ga je oproso, naj nosi v svojem srci šče naprej Slovensko Krajino i njene liste pa te podpira, kak je dozdaj. Zatem ga je pozdravo g. predgar, Tomažič Ivan i je povdaro njegove velike zaslii-ge pri vodstvi driištva: „Mladci", z šterim vodstvom je vcepo v dijaška srca Kristušov navuk i Kristušovo živlenje i ljubljanske gimnazije dijaštvo se ravna po navukaj boži po zasliigi g. Glavača. Zato ga je doletela tiidi ta velika čast, da je ešče prie, kak je bio posvečen za diihovnika, že dobio sliižbo v dijaškom zavodi, v šterom se šola bliizi 400 dijakov, da to šolsko mladino vodi kak njihov prefekt. Za vse tri govore se je g. novomešnik toplo zahvalo i je povdarjao, da se je bojao vsikdar g. svetnika Vadoviča, a zato je li šo vsikdar k njim k spovedi, se je bojao farofa, A zato je li šo vsikdar k gospodi svetniki, ki so ga ovak tiidi podpirali. Zato se njim zahvali, da so ga dobro vodili i celoj beltinskoj fari, da je prišo do svojega cila. Ravno tak se je zahvalo g. uredniki Novin, ki so meli vsikdar prijatelsko srce za njega i g. Tomažiči, kolegi.
VPELAVANJE PRVOGA ŽUPNIKA V POLANI.
Na samo Novo leto je obhajala nova fara v V. Polani redko slovesnost: vpelao je g. dekan Jerič prvoga plebanoša, g. Halas Daniela, bivšega lendavskoga kaplana.
Iz župnišča je sprevodila novoga gospoda plebanoša pod vodstvom g. dekana dfihovščina med špalirom šolske dece i Marijine deške i dekliške driiibe v cerkev.
Pri cerkvenih vrataj je novi plebanoš v roke dobo od g. dekana cerkvene klfiče, i poškroplen on i verniki z blagoslov-lenov vodov, je stopo v svojo cerkev, posvečeno Srci Jezušo-vomi, de prevzeme v njej po Božoj voli vodstvo diiš.
Po prečtenji imeniivanja za plebanoša i po položenoj prisegi je g. dekan prek dao novomi g. plebanoši kliič od tabernakla, od
Cerkev Srca Jezušovoga v V. Polani.
Jezušove hišice, da ga čuva za svoje ovčice, ga oblekeo v cerkveno robačo, njemi naložo na rame štolo i na glavo cerkveno kapo v znamenje, da vrši vso duhovniško sliižbo v doblenoj novoj fari. Zatem je stopo g. dekan na predganico i v krasnih rečaj razložo dužnosti dühovnika kak plebanoša. Te so: telovno rojenim dati diiševno živlenje po sv. krsti, to dečico včiti, jo od-gojiti za poštene dečke i dekle, od teh odstraniti vse spake, ki bi znale mladino pokvariti. Vsem more vse biti, posebno pa mora skrbeti dühovni krüh svojov daševnoj družini, fari, to je Jezu-šovo sv. telo, štero mora betežnikom donašati, da njihove temne oči se počinejo na Gospodovom svetom teli. Najtežja je pa ta dfihovnikova dužnost, da blodne dQše pripela nazaj na pravo
pot. Ležej je, kak pravi sv. janoš Zlatovüstni, iz kamna podobo izklesati, kak blodno düSo povrnoti.
Ta fara obhaja nesamo god obrezavanja Gospodovoga, nego še dva spomina: nastanovitev fare i vpelavanje prvoga plebanoša. Kak pesem brez viže i roža brez cveta nema pomena, tak ne fara brez plebanoša. Ta fara je zdaj zaspevala i razcvela, dobila je svojega prvoga plebanoša. Ka bo novi g. ple-banoš mogo svoje teške dužnosti zvršiti, je dužnost vernikov moliti za njega. Molite dosta za njega. Molite dosta za svojega diihovnoga pastira, mi tüdi zdaj sv. mešo poslušamo za novoga g. plebanoša. Njega pa prosim, naj se spomni svojih vernikov i vseh nas pri sv. meši, da nas veže vse vküp Jezušovo Srce v svojoj lübezni.
Halas Daniel, prvi plebanoš v V. Polani, ki je kak lendavski kaplan bio namestnik urednika Novin.
Na konci predge je g. dekan molo za + g. Sakoviča i za g. Ranteša, prvi je nastavo to faro, zidao cerkev i farof, drügi je njegovo delo dovršo.
Pesem v cerkvi je bila lepa, posebno cele cerkve starinska pesem. Novoga g. plebanoša so počastili s svojim obiskom poleg g. dekana,) sledeči gospodje: Bakan lendavski, Zadravec čren-sovski plebanoš, Berden hotiški i Koren kobiljanski duhovnik, botrina g. župnika, Luthar šolski upraviteo z Črensovec zsvo-jev gospov, Jaklin, predsednik občine, šolski upraviteo Čehovin, kantor Balažic, urednik Novin i bogoslovca Kolenko i Balažic.
Med obedom je g. Jerič želo novomi plebanoši uspehe pri njegovom duhovnom pastirstvi, novi plebanoš se je pa toplo zahvalo njemi i vsem za izkazano lübezen pa oproso vse gospode dühovnike, naj se z odprtim srcom večkrat zbirajo v njegovoj hiši, on jè rad sprejme.