#   <$ #@A:) !3 ( %3- 4 BC igro in `ivljenjem, saj `ivljenje preraste v igro. Iz te teme skušajo najti izhod, zato si za svoj “sekstant” izberejo psihiatra Bla`a, ki naj bi jim po- kazal pravo pot odrešitve in od- kril, od kod izvirajo vse njiho- ve te`ave. Ta “sekstant” pa jih se- veda ne pripelje do zastavljenega cilja, kajti tudi sam je vase zagle- dani nastopaè, obremenjen s svo- jo zunanjostjo. Z njegovo po- moèjo postajajo samo še bolj zmedeni, razkol med resniènost- jo in neresniènostjo pa vedno manjši, saj ne znajo veè loèiti teh dveh pojmov. Njihove zablode dose`ejo vrh na literarno-nogometnem veèe- ru v Salonu, kjer Halka vodi po- govor z Valentinom na temo nje- govih pesmi in èasopisnega roma- na. Valentin naleti pri publiki na neprièakovan odpor, ko prebere še neobjavljeni del romana, ki je zelo perverzen. Med obèinstvom je tudi Erik, ki vidi v njegovem dejanju le sredstvo, da bi se pri- kupil Halki. Ker bi si tudi sam rad pridobil Halkino naklonje- nost, v navalu ljubosumja izgu- bi nadzor nad samim sabo. V sli po najlepši `enski in najboljšem romanu izgubi nadzor nad sabo tudi Valentin. Oba postaneta ujetnika iste namišljene realnosti, kjer naj bi divjala vojna za ju`no mejo in kjer so glavni akterji trije nacionalisti, ki so odraz njune na- stopaške notranjosti. V Salonu je poleg omenjenih oseb, prisotna tudi Karin, nek- danja Erikova ljubezen. Od njih se razlikuje po tem, da je `e po- vsem izgubila nadzor nad sabo, saj boleha za razcepljeno oseb- nostjo. Ravno ona je prva izmed njih, ki se “razjazi”. V delu ni do- konèno razjasnjeno, ali je njena bolezen posledica spolnega nad- legovanja ali ne, zato si jo lahko tudi razlagamo kot dejstvo, da èe je “jaz” prevelik, se “razjazi”. Okupirani z zadovoljeva- njem svojih potreb postajajo vse bolj zaslepljeni in pozabljajo na tisto, kar je v ̀ ivljenju zares vred- no. Zaèetni neonaturalizem se zaène sprevraèati v nadrealizem. Njihov osnovni problem je pre- rasti samega sebe, s èimer je tudi odnos med moškim in `ensko zo`an zgolj na golo telesnost, ki pa ni odrešujoèa, ampak vodi do oledenitve odnosov z okolico, do nezmo`nosti vzpostavitve stika z realnostjo. Tako naenkrat zanje postane majhno pode`elsko me- sto pretesno in ostaja le še misel na odhod, ki pa se ne uresnièi, kajti vsi trije junaki se izgubijo v svojem namišljenem svetu in tako ali drugaèe propadejo. 4 0 Delo Sekstant, poimenovano po pripravi za doloèanje polo`aja ladje po zvezdah, je romaneskno besedilo treh slovenskih avtorjev mlajše generacije. Posebnost be- sedila je, da ga sestavljajo tri sa- mostojne daljše novele, ki jih po- vezuje, tako tematsko kot struk- turno, najbolj izpostavljen dogo- dek oz. sreèanje glavnih likov v Salonu. Roman se sicer ukvarja s tremi tridesetletniki, ujetniki majhnega panonskega mesta. Valentin (direktor nepo- membnega oddelka na komunali in pisatelj), Halka (povezovalka literarnih veèerov v Salonu) ter Erik (propadel umetnik in pri- lo`nosten dopisnik). Skupna toè- ka vsem trem je ̀ elja biti v vsem najboljši in vedno zmagati. Va- lentin si `eli, da bi bila njegova dela najbolj priljubljena, Halka samozagledano poudarja svojo telesnost, Erik pa bi rad bil naj- boljši ljubimec. Prispodoba njihovega miš- ljenja in mišljenja današnjega èlo- veka so opisi igralnic, v katere za- haja Halka s svojim poroèenim ljubimcem Hazetom, ljubitelj- skim hazarderjem, èigar pogla- vitna `elja je dobiti igro in po- sledièno pograbiti vse `etone. Slepo verjame, “da se na franco- ski ruleti izgublja poèasi ter pri- dobiva hitro”. Moto igre posto- poma prerašèa v njen ̀ ivljenjski moto. Na tej toèki osrednji ju- naki romana ne loèijo veè med '> ! %!    ' D  ,3( $ $#3E#*# Šeligov zadnji, s kresnikom nagrajeni roman v obratnem èa- sovnem zaporedju pripoveduje tri zgodbe o treh išèoèih in dvo- meèih Toma`ih. Prvi oziroma zadnji je otopeli zasebni podjet- nik in bivši preprodajalec deviz Toma` Lakner iz prvega deset-  #   sno izra`eno v samem besedilu: Vsi trije glavni akterji spet in spet odkrivajo tragiko èloveka, ki mu je po Toma`evem evangeliju Je- zus odvzel upanje na bo`je kra- ljestvo onkraj “sinjega firmamen- ta” in ga postavil na trdna tla, na “sem” in “zdaj”. Jezus ni veè Bog, ki se je za èloveštvo daro- val na kri`u, ampak le nekakšen modri uèitelj. Èlovek tako ostaja sam, prepušèen lastni nemoèi in nerazrešljivim eksistencialistiè- nim dvomom, namesto vere v posmrtno zvelièanje pa mu os- taja le gnostika z njenim iska- njem spoznanja. “Upanje navad- no po`re ljubezen in se nato spre- vr`e v pošast brezupa.” Torej ideja, ki je v ostrem nasprotju s kršèanskim optimiz- mom, ki veruje v Jezusa kot Odrešenika, in trdno zaupa v Bo`jo ljubezen in pomoè na poti do onstranskega zvelièanja. Toda Šeligov roman ni anga`irana publikacija za uveljavitev apo- krifnega Toma`evega evangelija, je pravo leposlovno delo, ki je kot tako veèplastno, prepušèe- no razumevanju in razlagi bralca. In kot tako ga lahko razumemo tudi drugaèe. Vsi trije liki spominjajo na bledo, èloveško kopijo Jezusa, na njegovega “temnega dvojèka”. Njihova resnica je daleè od abso- lutne trdnosti, prinaša le nemirno iskanje, ne odrešenja, marveè spoznanja “tu” in “zdaj”. Vsak jo oznanja svojemu èasu primerno: Juda Toma` Dvojèek kot apostol in uèitelj gnosticizma, Luckner — Vojvoda kot goreè revolucionar, ki se bojuje za raj na Zemlji, Lak- ner — Pastir pa kot otopel, mol- èeèen mali poslovne`, ki v kom- biju vozi ilegalne prebe`nike v ob- ljubljeno de`elo. Njihove okolice ne zanimajo njihova odkritja resnice, vleèe jih skrivnost, ki jim ni neposredno dostopna, hoèejo dobiti sve`nje s tremi poslednjimi reèmi, to se pravi jasen stvaren, znanstven dokaz, ne pa prispodob in “filo- zofa`”. Tudi glavni junaki sami se ne zavedajo dragocenosti sve`- njev, resnice, ki ju ̀ e imajo v la- sti, marveè se vedno znova po- ganjajo za “novo, izboljšano” re- snico. Naposled jih dru`ba “kri- `a”: nauk apostola Toma`a zaène preganjati “Pavlova cerkev”, Luk- nerja zlomijo z Golim otokom, Lakner pa se v ujetništvu na Kav- kazu po`ivali. Šeligov roman je tako zelo aktualen tudi za kristjane, saj raz- galja nemoè èloveškega mita o samoodrešitvi, razkriva komuni- stièno utopijo o raju na zemlji, ki se je sprevrgla v pekel, in neu- stavljivo èloveško slo po skriv- nostnem, nadnaravnem, veènem — svetem. Kot odsev svojega èasa pa prikazuje tudi rastoèi novo- dobni eklekticizem, vse veèjo po- trošniško otopelost in naivno vero v znanost. Sporoèilo za kršèanskega bralca je jasno: Strah pred on- krajnebesnim nièem je odveè, is- kanje izgubljenih sve`njev s tremi poslednjimi reèmi ni smiselno. Kajti poslednje stvari so nam `e dva tisoè let dostopne v prispo- dobah iz kanoniènih evangelijev. -   letja samostojnosti naše domo- vine, drugi je poklicni revolucio- nar in iskalec imanentnega raja Toma` D. Luckner, prvotni To- ma` pa je Toma` Juda Dvojèek, v romanu prikazan kot razkol- niški apostol, preganjan s stra- ni “Pavlove (!) cerkve”. Vsi trije Šeligovi Toma`i zno- va in znova odkrivajo in izgubljajo resnico o treh poslednjih stvareh, ki naj bi jih bil Jezus razodel `e apostolu Judi Toma`a Dvojèku, ta pa naj bi jih bil zapisal na se- daj izgubljenem sve`nju v svojem evangeliju. Vendar glavne osebe niso apatièni tujci po vzoru Ca- musa, kajti v doloèenih trenutkih se jasno poka`ejo njihova vihar- na èustva, afekti, ki pa jih Toma- `ema iz 20. stoletja sodobni èas poèasi, a vztrajno jemlje, dokler ju na koncu ne zlomi. Roman je napisan prete`no v duhovitem, ironiènem slogu, ki se tudi jezikovno prilagaja miselni in izrazni ravni opisovanega lika, mestoma pa preide tudi v grote- sko, izviren notranji monolog v drugi osebi in filozofski pretres bivanja. V romanu lahko najde- mo prvine eksistencializma, sim- bolizma, realizma z nadrealiz- mom in groteske. Delno je pri- soten tudi reizem, znaèilen za av- torjevo mladostno avantgardno ustvarjanje, ki se ogiba opisova- nju duševnega, èustvenega do`iv- ljanja posameznega lika; avtor raje opisuje njihovo miselno, duhov- no dejavnost, “racionalno štreno, ki dejavno poèiva v podno`ju ce- lotne evropske civilizacije”. Ponuja se poenostavljena raz- laga sporoèila romana, ki je ja-