Štajerske vesti. —š— Slovenskim katehetom. Glasom ,S"ovenskega Gospodarja" z dne 14. sept. 11". je šola zato poklicana, da nam vzgoji pošteno, značajno in narodno čutečo mladino. — Prav dobro! — Pa žalibog imamo v tem oziru mnogo žalostnih izkušenj, nadaljuje »Slovenski Gospodar", da se mladina ne vzgojuje kakor bi se morala. — Tudi to je resnica! — Takisto pa je tudi resnica, da tega nismo krivi mi, temveč edino le samo vi. — Zakaj? — Zato, ker edino !e samo vi zavirate ter nasprotujete zdravemu ter normalnemu razvoju šolstva. — Kako je to mogoče? — Nekateri dokazi se nahajajo v isti številki -Slovenskega Gospodarja". Torej pa le poslušajte! — To velezanimivo glasilo si namreč predstavlja edino pravilno vzgojo naše miadtne tako-le: Edini vzgojevalec v šoli je in naj bi bil le samo katehet. O delovanju kakega drugega činitelja v šoli niti govora ni. In če se že slučajno porabi za poučevanje v šoli kaka druga nekatehetska oseba, pa sploh tega še niti omeniti ni treba, zakaj ravnati se mu je tako, kakor zahteva katehet. On torej določuje snov kakor tudi način poučevanja. Seveda, kar se tiče snovi, bi zadostoval krščanski nauk. Kar se pa načina tiče, bi bilo pa tako: Učenci bi se najprvo navadili v branju, a potem pa v učenju na pamet. Zraven stoječemu učeniku ne bi preostajalo nič drugega kakor vihteti z dolgo palico po ubogih črvičkih ter kvečjemu hrepeneti po okusno opremljeni opoldanski pečenki. Ne bilo bi to ravno napačno, kajneda? — Za ta nekultiviran razvoj šolstva sposobni bi bili morebiti edino-le naši pedagoški odpadniki, tudi Slomškarji imenovani. Naš dični ter nepozabni Slomšek je namreč imel o vzgoji naše mladine docela druga nazore. Le čitajte njegovo krasno knjigo »Blaže in Nežica" in prepričali se boste, da so se učili v Slomškovi šoli še marsikaj drugega. ne pa morebiti samo naukov iz katekizma! — Nadalje naj nam blagovolijo gospodje kateheti blagovoljno oprostiti, da izpregovorimo o katekizmu samem. To seveda bodo tem rajše pripustili, ker se tudi oni neprestano zaganjajo v naše, torej v posvetne zadeve, o katerih sploh nobenega pojma nimajo. Ne bi se posluževali tega prava, temveč vse voljno prenašali, ko bi bila tudi njihova organizacija korektna ter v vsakem pogledu vzorna. — Kar se torej katekizma tiče, smo mnenja, da sodi prej na univerzo nego v ljudsko šolo. V Ijudski šoli se namreč nahajajo še mlada, nerazvita bitja, ki nikakor ne pojmijo česlokrat težkih ter fiiozofičnih vprašanj katekizma. Krščanski nauk bi se poučeval v ljudski šoli veliko prikladneje ter uspešneje v obliki kratkih povestic ter prilik iz navadnega življenja. Saj je tako učil krščanski nauk tudi naš prvi katehet božji Zveličar sam. Zakaj ga torej ne posnemate, ako ne marate mlačnih kristjanov! Zakaj torej hodite po poti doktorja Martina Lutra, ki je namreč prvi razširjal svoje verske nauke v obliki katekizma. Vsepovsod se je začelo reformirati na šolskem polju; ganite se tudi vi! Sicer bi pa bila tozadevna reforma pri vas enostavna. Vam namreč ne preostaja nič drugega nego vrniti se nazaj h Kristusu Gospodu! — Kakor rečeno, ne brigali bi se veliko za vašo upravo, ko bi se neprenehoma ne vsiljevali v naše šoiske zadeve V isti številki »Slovenskega Gospodarja" namreč pravite, da niste za osemletno šolsko dobo. Za Boga, pa saj tudi vi poučujete osem !et krščanski nauk v ljudski šoli, pa še ne zadostuje. Ko namreč otrok izstopi iz šole, potem se šele začne vbijanje v glavo različnih katekizmovih naukov. Zakaj vsako leto mu je prebiti strog ter jaseo izpit v cerkvi. Ako je kaj znal, dobro — akp pa ne, se mu je pa odrekel v sratnoto celi soseski izpovedni listek. O drugih krščanskih naukih itd. niti ne govorimo. — Glejte, učitelj bi pa naj naučil otroka v osmih letih ne samo pisati, brati in računati, temveč mu še prisvojil mnogo, tnnogo drugega za sedanje razmere v človeškem življenju neobhodno potrebnega in koristnega. — To vse pa seveda vi zavidate našemu ljudstvu. V kalni vodi je dobro ribariti, kajneda! Pa vedite, jedro našega ljudstva je ob naši strani. Ono čisla svojega trpečega ter požrtvovalnega učitelja ter visoko ceni ljudsko šolo. Pazite torej, da tudi masa ljudstva ne uvidi vaših nečednih nakan; zakaj prišli bi kar čez noč pri njem ob vse zaupanje. Glejte, tako ljudsko učiteljstvo skrbi za blaginjo in napredek našega milega, teptanega ter zaničevanega slovenskega naroda, dobro vedoč, kolike važnosti je posebno dandanes dobro organizirano ljudsko šolstvo. To zna dandanes skoraj že vsak človek; samo vi se temu trdovratno ustavljate ter hočete razrušiti osemletno šolsko dobo. Glejte, sam slavni japonski general Nogi je postal ljudski učitelj ter poučuje baje nedoletno deco. Ako ste torej pravi, nesebični prijatelji našega naroda, kar zmeraj in zmeraj poudarjate, ne boste nikdar ter nikoli več nasprotovali ljudski šoli, temveč boste sami zahtevali ter še sami pripomogli, da se ljudska šola kolikor le mogoče izpopolni. Zakaj vedite enkrat za vselej, da je obstoj našega naroda v prvi vrsti od tega odvisen. — Nadalje oporekate tudi znižanju učencev v posameznih razredih. Seveda, da tudi to poudarjate proti svojemu prepričanju. Zakaj nerazsodni masi hočete tudi s tem natveziti svojo veliko skrb za blaginjo ljudstva s tem, da hočete preprečiti zidanje šolskih palač. Vsak izmed vas natnreč le predobro ve, da se v šoli, kjer je sto ali več učencev skupaj stlačenih, ne da nič prida doseči. Učitelj bi moral itneti železna prsa ter biti sploh nekako nadnaravno bitje, ko bi hotel brzdati ter u^pešno poučevati to množtco. On pa je žalibog le samvo izstradano in izmučeno človeško bitje. Čestokrat nima niti toliko, da bi si kupil zajtrk. S praznim želodcem se muči v šoli dan za dnevom. Seveda, vi si tega nikakor ne morete predstavljati, ker sedite dan za dnevom pri dobro obloženih ter okusno opremljenih mizah. Ako ste siti vi, mislite, da je potem sit ves ostali svet Zato tisto nasprotje proti regulaciji naših plač. Kako se vendar to strinja z nauki naše sv. vere, katerih čuvaji, ne pa lomilci bi v prvi vrsti morali biti vi. Torej gorje tistemu, ki preganja uboge ter sirote, trikrat gorje pa tistemu, ki odteguje delavcem najemnikom toli zasluženo plačilo! — —š— Jesenskega zasedanja štajerskega deželnega zbora ne bo. Iz Celja poročajo z dne 21. septembra: Iz Gradca se nam poroča, da jesenskega zasedanja štajerskega deželnega zbora ne bode. Nemškonacionalna večina se je uprla vsaki koncesiji za ustanovitev slovensko-klerikalne obstrukcije. —š— Deželne učiteljske konference v Gradcu so se udeležili tudi nadzorniki Heric, Schechel, Supanek in V o d u š e k. —r— Okrajni šolski nadzorniki na Stajerskem so imeli v nedeljo, 10. sept., v Gradcu v Ferdinandeumu svoje zborovanje pod predsedstvom ces. svetnika H Trunka. Zborovanja se je udeležil tudi dvorni svetnik dr. Karel Tumlirz. Mestni šolski nadzornik Jos. Gori je zanimivo poročal o svojem poučnem potovanju po raznih mestih Nemčije, kakor Liibeck, Hamburg, Hutmg pri Bremnu, Berlin, Charlottenburg, Lipsija in Draždane. Zvečer so se zabavali v hotelu Kaiserkrone. —š— Kokarje. Pišejo nam: Naš premili, naš prelepi jezik slovenski zaposiavljajo dandanes skoro pri vseh uradih, od najnižjega o^činskega do najvišjega deželnega urada; povsod po naši prelepi slovenski dotnovini se bleste po javmh napravah le samo tuji jeziki; na celi črti se zapostavljajo naši Ijudje ter pošiljajo celo v tuje kraje med tuje narode, med nami so pa nastavljeni skoro sami tujci; Slovenija je takorekoč preprežena z nemško, laško ter madjarsko pajčevino. Vse to pa le zaradi naše narodne zaspanosti, vse to pa le zaradi naše narodne brezbrižnosti, vse to pa le zaradi naših bratomornih bojev, vse to pa le kratkomalo zaradi naše prastare, klete nesloge slovanske. — Tembolj mora pa veseliti vsakega iskrenega narodnjaka, ako vidi, da vendar tuintam kak urad ne uraduje samo izključno v slovenskem jeziku, teraveč tudi neustrašeno ter odločno zahteva, da se poslužujejo v občevanju z njim tudi vsi drugi uradi, ki jim je podrejen, izključno slovenskega jezika. To seveda je pod sedanjimi, zaradi nestvarne, strankarske ter izdajalske naše politiške taktike temeljito zavoženimi razmerami hud boj. Tem večja čast pa gre onim organom, ki se ga vkljub vsemu temu ne ustrašijo. Ta čast gre dosedaj v prvi vsti občini Kokarje z njenim dosedanjim strogo narodno čutečim občinskitn predstojnikom na čelu. Pozabiti seveda tudi ne smemo, da si je brezdvomno v tem pogledu pridobil največ zaslug dosedanji občinski tajnik, tovariš nadučitelj Radoslav Knaflič satn; zakaj vsakokratni tajnik je in ostane duša vsakega občinskega urada. — Vse drugače seveda pa je in ostane to, ako je pri občinskem uraeu nastavljen kot tajniksicernavidezno dobrodušen, pa vsekakor izdatno prikrajšan mežnar ali orglar, kar se žalibog dandanes često opaža, ako pride na krtnilo takozvana duhovniška stranka, ki občinsko upravo samo le izkorišča v svoje sebične namene in ki so ji pravice našega slovenskega jezik le samo devetstodevetindevetdeseta briga. Sedaj seveda poneha prejšnji narodnostni boj ter se odslej goji zgolj le samo ona taktika, ki je edino kriva, da vidimo na našem politiškem obnebju zgoraj navedene prikazni, ki edina je kriva, da stno izgubili mi Slovenci skoro vso svojo lastnino, le samo koža in kosti so nam še ostale, ki edina je kriva, da Slovenci dandanes niti ne vedo, da že umirajo, da že kiliajo v mrtvašnici. — In v resnici se naip dozdeva, da imajo naši lažinarodnjaki nad tem svoje posebno dopadenje. Zato pa tudi tisto zmagoslavje po duhovniških časopisih, zato tista neprimerna poročilo v »Slovenskem Gospodarju" in zato pa tudi tisti — mislim, da docela opravičeni — resignirani vzdih .Tožna nam majka", ki je provzročil tov. tajniku toliko preglavice. No, ako pa k temu v resnici ni bil podan utemeljen povod, naj bi pa poslal tov. tajnik svoj popravek -Slovenskemu Gospodarju", ki trosi toli neprimerna poročila širom Slovenije, ne pa .Udteljskemu Tovarišu". Zakaj bi pljuvali v lastno skledo, zakaj bi sami sebe zaničevali, saj že pregovor pravi: -Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti\ To tujčevo peto smo okusili mi učitelji že dovolj; najhuje skoraj jo pa čutimo sedaj, ko nam kruli po naših praznih želodcib v vseh mogočih variacijah!