Denarna kazen v prid Ijudski šoli. Pri odborovi seji slov. učit. društva govoril F. Stegnar. §. 5. šolskega in učnega reda dne 20. avgusta 1. 1870 se glasi: »Ako je uboštvo (šolskih otrok) dokazano in otroci iz šole ostajajo zato, ker nimajo oblačila, naj krajna učilna oblast skerbi, da to potrebščino pripravijo tisti, katere veže postava". Kakor v Ljubljani, isto tako je na deželi, morda tu še več, dosta revnih družin, ki zarad pomanjkanja in revščine svojih otrok redno v šolo ne pošiljajo, niti jim ne kupujejo potrebnega šolskega orodja; taki otroci ne spolnujejo svoje dolžnosti do šole, kakor postava veleva. Dolžnost šolanja je po naših sedanjih zakonih splošna, in za vsacega, in kdor ne uboga, zadene ga ostrost postave. Revščine pa tudi oblast ne more preobladati niti preraagati, zato je §. 5. uč. reda jako važna točka naše šolske postave, po tem namreč bi se imele odstraniti vse zapreke, da se povsod in brez izjeme more spolnovati dolžnost v šolo hoditi. Misliti bi bilo, da z ozirom na te postavne določbe šolskih zamud zarad revščine po ljudskih šolah ni, a vendar vsak učitelj in neučitelj ve dobro, da je ravno pomanjkanje obleke in potrebnega šolskega orodja dostikrat vzrok slabemu šolskemu obiskovanju in napredku, in da vkljub omenjeni postavni naredbi ne jeden reven otrok na deželi dosedaj ni rednejše v šolo mogel hoditi zaradi tega, da so mu drugi, t. j. tisti, katere veže postava, skerbeli za potrebno opravo. Sicer dobro vemo, da je tu in tam že kako dobro in žertvoljubno serce kupilo nekaterim otrokom obutve, obleke i. dr. A taki dobrotniki so tako redki, da je prejšna izjava glede večine šol po kmetih, popolno opravičena, in da pojedine podpore tu ne moremo jemati v poštev, posebno ne, če imamo celo armado revčkov pred očmi, ki jih štejejo vse šolske občine na Kranjskem. Kje je toraj iskati pomoči? Menda ne sodimo napačno, ako pravimo, da je vsaka posamezna občina dolžna skerbeti za svoje reveže. Iz občinske blagajnice bi bilo toraj zajemati pomoči, kakor se dobiva tudi podpora onemoglim starčkom in zapuščenim sirotam, a vsaka srenja se revežev boji, in tujca pošiljajo od srenje do srenje, ako le morejo spravijo ga v njegovo domovino. Navadno tudi srenje nimajo denarja v to na razpolaganje, povikšati občinske dohodke po nakladu na davke pa ni tako lahka stvar, ker se temu vsaka srenja krepko, a tudi ne brez vzroka, zoperstavlja, a občine tudi pri najboljši volji ne morejo s svojim imetjem gojiti toliko človekoljubja, da bi vse lačne v svoji občini nasitile, jih žejne napojile in nage oblekle. Isto tako in tudi še manj pa morejo skerbeti za tiste otroke, katere postava kliče, da bi jim napravljale obleko in zakladale s šolskim orodjem. — Kar srenje ne morejo storiti, to so po raestih tu in tam, na pr. pri nas v Ljubljani v roke vzela razna društva; napravljajo se veselice, k katerim se vabijo šolski prijatelji in mladinoljubje. Vse to je lepo, hvale in priznanja vredno, a to vse vendar le še bolje dokazuje, da je težavno izpeljati §. 5. šol. in uč. reda. — Po mestih se veliko stori za šolsko mladino, a kako je po selskih šolah? Kje jemati novcev za podporo ubogim otrokom? Postava je naložila dolžnost občinam, a odperla ni virov, kjer bi se zajemali dohodki za take namene. Ako se je v resnici hotelo revščini, ki vpljiva na šo!o, v okom priti, določiti bi se bil moral vsaj jeden gotov dohodek, in po mojem mnenji bi bil najbolji oni v §. 82 deželne šolske postave pod številom 3 določen, Glasi se: Izvanredni dohodki penzijskega zaklada so: 3. kazenski denarji, kateri se vplačujejo vsled kazenskih sodeb šolskih oblasti. 1. Na tanjko mi ni moč povedati, koliki so ti dohodki. Ako računimo za vsak okraj po 5 0 gold. kazenskega denarja, je od 11 okrajev okoli 600 gl. S to svoto pač ni penzijskemu fondu toliko pomagano, kakor bi bilo to šolstvu na korist. Ako pa na obresti od onih 600 gl. ozir jemljemo, potem je ta pripomoč penzijskemu fondu neznatna, mogoče pa tudi ne toliko potrebna, ker je fond po mojem mnenji že precej velik, troški pa ne veliki. Sicer se sliši, da je mnogo starih učiteljev, ki bodo kmalo šli v počitek; a dokler je pomanjkanje učiteljev, se ne bodo silili v pokoj, a tudi sami se ne bodo šoli odtegovali, dokler jim moči popolnoma ne odreko. Zato menim, da penzijski fond ne bode tako hitro oslabel, in lahko se odpove dohodkom iz kazenskega denarja. 2. Velike važnosti bi bila ta prenaredba, ker bi na deželi vsak sum izginil, da učitelji samo zaradi tega šolske zamude tako vestno za- pisujejo in naznanjajo šolski gosposki, da jim veC prihaja v penzijski fond. Nasledke denarnih šolskih kazni morajo učitelji najbolj čutiti, ker jih stranke večkrat napadajo in z debelimi psovkami pitajo. — Kaj pa stariši doma v pričo otrok o učitelju govore, kako škodljivo to vpliva na šolsko disciplino, to se da komaj misliti. Perva skerb merodajnih krogov morala bi biti, da se vsak sum odstrani, ki učitelja dela krivega, da zadene stranko kaka nezgoda zarad prestopka šolskib postav. Tu naj bode omenjena tudi ta nepriličnost, da morajo občine same skerbeti za šol. potrebščine, kar učiteljem ravno tako mnogo britkega na glavo nakopuje. 3. Ko bi se denarne kazni vporabile doma, kako koristno bi to bilo za šolo. Kaznovani, dostikrat revež sam, bi se tolažil s tem: no vsaj dobi plačane novce moj otrok nazaj, in če je premožen, bode manj nevoljen, ako vo, da se denarna kazen porabi kot inilodar in sicer tako, da stroški prinašajo najlepše obresti, ti so: omika mladine in spoznanje skritih talentov, ki bi bili sicer izgubljeni. 4. Tudi na javno mnenje o šoli bi to dobrodejno vplivalo. Stariši bi se prepričali, da šolske gosposke res največ čislajo omiko ljudstva, ker dejansko pripomorejo, da se dolžnosti do šole morejo izpolnovati. S čim se pač več vdanosti in veselja do šole vzbudi, kakor s tem, da šola ne samo dušne hrane deli, temuč tudi za telesne potrebe skerbi. 5. In ko bi se potem za ta kazenski fond najdli še drugi dohodki, da bi se občinam bolj zdatno pomagalo, kar nemogoče ni, kakošno veselje bi se, zdaj ti, zdaj drugi šoli naklonilo! Kak praznik bi bil za šolsko občino, ko bi se mladina javno obdarovala z obleko. Koliko hvaležnih serc bi se šoli pridobilo; koliko podpore bi na ta način vzbujena miloserčnost radodarno naklonila temu fondu! 6. V podporo revne šolske mladine obernjene denarne kazni zastran šolskih zamud bi dale tudi pervi povod, da bi občine še posebej kako svoto volile v ta namen, ter bi tako pričele zadostovati §. 5. učnega reda. Ko bi se ta nasvet vresničil, morale bi se tudi denarni ostanki, ki se niso porabili za šolske potrebščine pri taki šoli, odrajtovati v tak zaklad, se ve da le pod tem pogojem, da bi se proračuni ne »štrihali" tako, kakor se je to godilo pervo leto, ko je deželni zbor priredoval šolske proračune šolstvu na kvar, kar še sedaj nekatere šole občutijo. Iz povedanega sledi, da bi bilo šolstvu jako koristno, ko bi se omenjena določba v §. 82. toč. 3 po poti postavodaje v navedenem smislu predrugačila. Ko bi se to zgodilo, potem nastane vprašanje: Kdo bode ta fond oskerboval in kako se ima denar porabljevati ? Krajnim šolskim svetom prepuščati ta denar, bilo bi najneplodnejše, 2* prišlo bi tudi jako malo na vsako šolo, druzih dohodkov bi ne bilo nikakoršnih. Okrajnim šolskim svetom novo delo nakladati, ne gre, in bi tudi dosti prida ne bilo, kev bi imeli le z raalimi svotami opraviti; zato bi bilo najbolje, da to stvar vzame deželni odbor v roke, ali vlada sama. Dohodki bi se skerbno na obresti nakladali, in o zimskera času bi se nakupila obleka ter razdelila raej šolske občine. To pa naj oskerbuje posebno društvo pod nadzorstvom dež. odbora ali vlade. Blago za obleko se bode kupovalo en gros, narejati se bo dala pa dobrotnim rokam, obertnikom ki najceneje delajo ali pa v posilno delavnico, kar bi po privatnem potu ne bilo mogoče in brezplačno zgotoviti. Ko bi pa oskerbovanje zaklada dalo preveč posla dež. odboru, naj bi društvo sprejemalo novce neposvedno od okr. šol. svetov, ali pa posredno od deželske gosposke proti sprejemnemu listu. Pri obstanku kakega društva bi se bilo tudi nadejati, da bi dobrotni bogatini po smerti zapustili kak legat temu društvu. Do zdaj se še to ni zgodilo, ker nimamo takega zavoda z namenom, oblačiti šolsko mladino. Tovarši, zagovarjajte to idejo, ako se Vam zdi vredna, pri učit. shodih, okr. zborih, da boste tem gotovše vslišani. —