List za mlade matematike, fzike, astronome in ra.cunalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 2(1974/1975) Številka4 Strani 133–135 Alojzij Vadnal: ZA.CETNI POJMI NOMOGRAFIJE Klju.cne besede: matematika, nomografja. Elektronska verzija: http://www.presek.si/2/2-4-Vadnal.pdf c 1974 Društvo matematikov, fzikov in astronomov Slovenije c2009 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovo­ljeno. List za mlade matematike, fzike, astronome in raˇcunalnikarje ISSN 0351-6652 Letnik 2(1974/1975) Številka4 Strani 133–135 Alojzij Vadnal: ZAˇCETNI POJMI NOMOGRAFIJE Kljuˇcne besede: matematika, nomografja. Elektronska verzija: http://www.presek.si/2/2-4-Vadnal.pdf c 1974 Društvo matematikov, fzikov in astronomov Slovenije c2009 DMFA – založništvo Vse pravice pridržane. Razmnoževanje ali reproduciranje celote ali posameznih delov brez poprejšnjega dovoljenja založnika ni dovoljeno. MATEMATIKA ZAČETNI POJMI NOMOGRAFIJE 5. Mreže !@)\ V tret jem razdelku (Presek rr-1974/75, št.2 , str.6? ) smo spoznali mrežni nomogram za procentni račun. Bistve~i sestavni del tega, pa tudi d r u g i h nomogramov istega tipa, je mreža. V tem razdelku si bomo ogledali nekaj posebno enostavnih mrež. Kvadratna mreža. Kvadratno mrežo sestavljata dve družini pravo ko t no se sekajočih vzporednih premic; v njej so presledki med vzporednicami enaki. Papir karo, ki ga trgovine prodajajo v polah, je pravzaprav k v a d r a t n a mreža, v kateri so presledki med vzporednicami široki 5 mm. Nadalje prodajajo v trgovinah mi l i me t r s k i papir, k i je t udi kvadratna mreža ; v njej so pres ledki med vzporednicami široki 1 mm. Pravokot ~a mreža. Pravokotno mrežo sestavljata dve družini pravokotno se sekajočihvz p orednihpremic; v njej presledki med vzporednicami prve družine niso enaki presledkom r e d vzporednicami 'druge druž ine. Papir visoki karo , ki ga prod ajajo trgovine v polah, je pravzaprav primer pravokotne mreže. Poleg teh najbolj e nostavnih tipov mrež uporabljamo v nomografiji še mreže raznih drugih tipov. Navajamo nekaj posebno pogosto uporabljanih tipov mreŽ i n to takih, ki jih dobimo v trgovi nah. Slika 1 kaže po l logaritemsko mrežo, ki jo prodajajo pod imenom pollogaritemsk i papi r. Slika 2 kaže logaritemsko mrežo, ki se 'prodaja pod imenom logaritemski papir . Slika 3 k a ž e polarno mrežo, slika 4 pa trikotniško mrežo. V osnovi 1 35. strani j e nar isana mreža štirih družin vzporednic. Teh in podobnih mrež pa ne uporabljamo samo v nomo g r a f i ji , ampak tudi drugod, zlasti npr. v tehniki za risanje diagramov, v statistiki za nazorno prikazovanje podatkov itd .. 13 3 Sl.1 Pollogaritemska mreža -. ~~ "'" ,,-- \; -'--, 7 L-Oj ~ ~ I I I I ;- / I ." -- -- I / / ./ Sl . 3 Polarna mreža :±=-_ "g="~~~~* ~1 :0~ ~ r-tr- -~ - : • ~ • u 1- -ti . I~ • ~? t, Tlj -Li !-nI ji Sl.2 Log aritemska mreža 1'. 51.4 Tr ikot ni š ka mr e ž a Se d a j , ko poznamo mr e že , s konstruirajmo nek posebno enostaven mre žni nomogram in sicer nomogram za seštevanje dveh 8um andov . Vzemimo obrazec : x + y = z 134