28 | Slovenska pediatrija 2025; 32(1) Prikaz primera / Case report Izvleček Vnetje kože pod plenico je najpogostejša kožna bolezen pri dojenčkih in malčkih. Prizadeta je predvsem koža, ki je v neposrednem stiku s plenico. Najpogostejši vzrok za vnetje kože pod plenico je iritativni kontaktni dermatitis, čeprav je možnih vzrokov vnetja kože pod plenico veliko, zato je za postavitev končne diagnoze ter za pravilno izbiro zdravljenja potrebno dobro poznavanje specialne dermatologije. V članku bomo predstavili 2-letno deklico s klinično sliko en mesec trajajočega vnetja kože pod plenico, pri kateri smo postavili diagnozo luskavice, ki velja za redko kožno bolezen v tej starostni skupini. Ključne besede: otrok, vnetje kože pod plenico, diferencial- na diagnoza, luskavica. Abstract Diaper dermatitis is the most common skin disease in infants and toddlers. It mainly affects the skin that is in direct con- tact with the diaper. The most common cause of inflamma- tion of the skin under the diaper is irritant contact dermatitis. However, there are many possible causes of inflammation of the skin under the diaper, so a good knowledge of specialist dermatology is required to make a definitive diagnosis and choose the right treatment. In this article, we present a 2-year-old girl with the clinical picture of a month-long inflammation of the skin under the diaper, which we diagnosed with psoriasis, a rare skin con- dition in this age group. Keywords: child, diaper dermatitis, differential diagnosis, psoriasis. Vnetje kože pod plenico – prikaz primera Diaper dermatitis – case report Živa Prijatelj, Mateja Starbek Zorko Slovenska pediatrija 1/2025.indd 28 25/04/2025 12:03 Slovenska pediatrija 2025 | 29 Uvod Vnetje kože pod plenico se pojavi pri približno polovici dojenčkov. To je naj- pogostejši razlog za obiska osebnega pediatra zaradi bolezni kože (1). V nadaljevanju predstavljamo klinični primer inverzne in vulgarne luskavice ter druge možne vzroke za vnetje kože pod plenico. Prikaz primera V otroški ambulanti Dermatovenero- loške klinike Univerzitetnega klinične- ga centra v Ljubljani smo obravnavali 2-letno deklico zaradi več kot mesec dni trajajočega intenzivnega vnetja kože pod plenico ter ob tem tudi poja- va luščečega se vnetega izpuščaja po udih, v popku ter v lasišču. Pred poja- vom izpuščaja je bila deklica zdrava. Preden je deklica prišla k nam, so vne- tje zdravili več kot en mesec. Sprva so vnetje kože pod plenico zdravili kot iri- tativni dermatits in pogosteje menja- li pleničke, uporabljali so negovalno mazilo preko dneva in zaščitili kožo s kremo z dodatkom cinka preko noči. Ker ni bilo izboljšanja, je osebni pedi- ater posumil na glivično vnetje kože in začel lokalno zdravljenje s klotri- mazolom. Tudi po tej terapiji je vnetje vztrajalo, izpuščaji so se iz predela pod plenico razširili po trupu, udih, v popek in lasišče. Zaradi širjenja kožnih spre- memb je pediater kasneje pomislil na bakterijsko okužbo kože in svetoval lokalno zdravljenje s fusidno kislino. Ker terapija ni bila učinkovita, je zamenjal terapijo za mupirocin, a se je izpuščaj kljub temu širil, čez dan se je izpušča- ju pridružil srbež, deklica se je težko umirila in zaspala. Nazadnje je pedia- ter ukinil antibiotično terapijo in uvedel lokalni kortikosteroid metilprednizo- lonaceponat. Ker ob različni lokalni terapiji v več kot enem mesecu ni priš- lo do izboljšanja, je deklico končno napotil na pregled v otroško ambulan- tno na Dermatovenerološko kliniko. Pred tem deklica nikoli ni imela težav s kožo, na splošno je bila zdrava, brez redne terapije, brez znanih alergij. Dru- žinska anamneza za kronične kožne bolezni, luskavico ali atopijo je bila negativna. Ob pregledu pri deklici nismo ugo- tavljali odstopanj od normalnega splošnega zdravstvenega stanja. V dermatološkem statusu je imela vidne ostro omejene, anularne, eritematozne in eritematoskvamozne plake peri- genitalno, aksilarno, po zgornjih udih ekstenzivno, mestoma po trebuhu in hrbtu, v popku, po lasišču ter pod očesi. Prizadeta površina telesa (angl. body surface area, BSA) je bila ocenjena na 7 %, teža luskavice, merjena z indeksom PASI (angl. Psoriasis Area and Severity Index) je bila 7,9, ocena družinske obre- menjenosti zaradi dermatološke bolez- ni otroka, merjena z indeksom FDLQI (angl. Family Dermatology Life Quality Index) pa 16, kar kaže na pomemben vpliv otrokove kožne bolezni na kako- vost življenja družine. Klinična slika je bila glede na ume- stitev in klinični izgled sprememb sumljiva za luskavico. Za dodatne pre- iskave, začetek ustreznega zdravlje- SLIK A 1: VNETJE KOŽE POD PLENICO PRI 2-LETNI DEKLICI. FIGURE 1: DIAPER DERMATITIS IN A 2- YEARS OLD GIRL Slovenska pediatrija 1/2025.indd 29 25/04/2025 12:03 30 | Slovenska pediatrija 2025; 32(1) nja ter izključitev drugih morebitnih vzrokov tovrstnega dermatitisa je bila deklica sprejeta na Otroški oddelek Dermatovenerološke klinike v Ljubljani. Opravili smo dodatne preiskave krvi, s katerimi smo izključevali morebi- tne luskavici pridružene bolezni. V laboratorijskih izvidih ni bilo večjih odstopanj od normalnih rezultatov, le lipoproteini nizke gostote (LDL) so bili nekoliko povišani. Na oddelku smo takoj začeli izvajati lokalno zdravlje- nje. Na zelo vneta žarišča pod pleni- co smo pred prejemom mikološkega izvida sprva nanašali kombinirano mazilo s kortikosteroidom betameta- zondipropionatom ter anitimikotikom klotrimazolom, blago do zmerno vne- ta žarišča smo mazali z blago do zmer- no močnim mazilom alklometazon. Ob tem smo vsak dan izvajali kopeli z anti- septičnim milom, po umivanju kožo celega telesa negovali in ob lokalnem zdravljenju na prizadete predele kože nanašali negovalno mazilo. Vnetje se je ob redni negi in lokalnem zdravlje- nju umirjalo, zato smo po 3 dneh na blago vneta mesta kože v pregibih, popku in pod plenico uvedli lokalni imunomodulator pimecrolimus. Med hospitalizacijo je bila deklica ves čas neprizadeta, brez vročine, brez znakov prizadetosti srca in pljuč. Kožni simp- tomi so se ob lokalni terapiji in negi zadovoljivo umirili. Zato smo jo 5. dan hospitalizacije z navodili o nadaljnjem zdravljenju in negi odpustili v doma- čo oskrbo. Ob odpustu so bile vidne ostro omejene, rožnate makule in pla- ki v delnem upadanju ob spolovilih, po udih, trebuhu, hrbtu, lasišču ter blago eritemaste makule ingvinalno ter aksi- alno; BSA je bil 3 %. epidemiologija Vnetje kože pod plenico je najpogostej- ša kožna bolezen pri dojenčkih in malč- kih. Najpogosteje se pojavi med 9. in 12. mesecem starosti (2). Pojavi se pri približno 50 % dojenčkov in predstavlja približno 25 % obiskov primarnih pedi- atrov v zvezi z dermatološkimi težava- mi v prvem letu življenja (1). Patofiziologija Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek vnetja kože pod plenico je povečana vlaga kot posledica nošenja plenic. Vlaga povzroči povečano tre- nje in maceracijo, zaradi česar je koža bolj dovzetna za poškodbe in prodira- nje kožnih mikroorganizmov ter drugih dražilnih snovi. Bistveno vlogo imajo tudi spremembe v pH vrednosti kože. Zaradi razgradnje sečnine v urinu pride do povečanja pH vrednosti. Zato se poveča aktivnost fekalnih encimov, ki dodatno poško- dujejo kožo. Kombinacija teh proce- sov povzroči kolonizacijo in okužbo z organizmi, kot so Stafilococcus aureus, Streptococcus pyogenes in Candida albi- cans (1). Diferencialna diagoza Vnetje kože pod plenico je lahko odraz različnih kožnih bolezni oz. dejavnikov. Najpogostejši je iritativni dermatitis, Vzroki vnetja pod plenico, ki so povezani z uporabo plenic Vzroki vnetja pod plenico, ki niso povezani z uporabo plenic Iritativni dermatitis Alergijski kontaktni dermatitis Glutealni granulom Jacquetov erozivni dermatitis Seboroični dermatitis Atopijski dermatitis Luskavica Impetigo Garje Langerhansova histiocitoza Prehransko pomankanje, pomankanje cinka Imunska pomankljivost Spolna zloraba otroka TABELA 1: VZROKI VNETJA KOŽE POD PLENICO (2) TABLE 1: ETHIOLOGY OF DIAPER DERMATITIS (2) Slovenska pediatrija 1/2025.indd 30 25/04/2025 12:03 Slovenska pediatrija 2025 | 31 sledijo glivična vnetja zaradi kandi- de ter seboroični dermatitis. Nekoli- ko redkejša sta bakterijsko vnetje in garje, zelo redki vzroki pa so luskavi- ca, pomanjkanje cinka, glutealni gra- nulom, Langerhansova histiocitoza ali celo spolna zloraba otroka. Iritativni kontaktni dermatitis Iritativni kontaktni dermatitis je najpo- gostejši vzrok vnetja kože pod plenico. Predstavlja kožni odziv na toksične in fizične dejavnike. Verjetnost razvoja bolezni se povečuje s trajanjem, inten- zivnostjo in koncentracijo snovi (3). Do iritativnega dermatitisa pod plenico pride najpogosteje med 3. in 9. mese- cem starosti. Značilen je pojav ostro omejene rdečine po konveksnih prede- lih kože pod plenico. Pri hujšem vnetju se pojavi rosenje ali celo erozije. Značil- na je odsotnost bolezenskih sprememb v kožnih gubah. Nekateri dojenčki so zanj bolj dovzetni, še posebno ob raznih okužbah, ko prejemajo antibi- otično zdravljenje, ali ob driskah, ne glede na etiologijo. Toplo, vlažno oko- lje pod plenico ter kolonizacija z bak- terijami in glivami dodatno prispevata k pojavu bolezenskih znakov. Dojenčki z atopijsko predispozicijo in ihtiozami imajo že primarno okrnjeno zaščitno pregrado povrhnjice in so bolj dovzet- ni za iritativni dermatitis (4). Seboroični dermatitis Seboroični dermatitis je vnetna kožna bolezen, ki se kaže s papuloskvamo- znimi spremembami na seboroičnih predelih telesa, predvsem po lasišču, obrazu ter v gubah. Pri dojenčkih se pogosto kaže v obliki debelih, mastnih, rumenkastih lusk na močno pordeli podlagi. Prve spremem- be so običajno po lasišču, za ušesi, po obrazu. Pod plenico pogosto vidimo difuzno pordelo kožo z zlivajočimi se plaki in nežnimi luskami. V gubah, kjer je pogosto pridružena sekundar- na okužba s kvasovkami, je prisotna še maceracija. Večinoma se seboroični dermatitis pojavi v prvih treh mesecih življenja v blagi, samoomejujoči obliki in v večini primerov spontano izzveni do prvega leta starosti (4, 5). Kandidamicetični dermatitis pod plenico Kandidiaza je oportunistična okuž- ba povzročena s kvasovkami iz rodu Candida. Poznamo več vrst kandid, najpogostejši povzročitelj pleničnega dermatitisa pa je Candida albicans (6). Dojenčki so v prvih mesecih zelo dov- zetni za kandidamicetični dermatitis pod plenico, ki se kaže z difuzno por- delimi plaki z obrobnim luščenjem in satelitnimi pustulami. V primerjavi z iritativnim dermatitisom so pri kandidi prizadete predvsem oz. tudi gube (2). Diagnozo postavimo glede na tipično klinično sliko, če je mogoče, pa okuž- bo potrdimo z mikološkim pregledom. Impetigo Impetigo je napogostejša okužba kože pri otrocih, starih od 2 do 5 let. Pozna- mo dve vrsti impetiga: nebulozni, ki je pogostejši in se pojavlja v 70 % prime- rov, ter redkejši bulozni (7). Nebulozni impetigo povzroča v Strep- tococcus pyogenes in se kaže z 1 do 2 mm velikimi pustulami, napolnjenimi s serozno tekočino. Ko mehurček poči, nastane na tem mestu erozija, prekrita z medeno krusto. Spremembe pogosto srbijo ali rahlo pečejo. Zaradi praskanja se okužba hitro širi na ostale nepriza- dete dele telesa (7). Bulozni impetigo povzoča Staphylo- coccus aureus. Mehurji so večji kot pri nebuloznem impetigu in so posledica stafilokoknega toksina, ki povzroča lizo keratinocitov v granuloznem delu epidermisa. Na nespremenjeni koži nastane bister mehurček, ki v nekaj urah pomotni zaradi številnih levkoci- tov. Pokrov je debelejši kot pri strepto- konem impetigu. Na dnu mehurčka je gnoj. Ko mehurček poči, nastane erozi- ja, pokrita z motno krusto zeleno-rjave barve (8). Če začnemo zdravljenje takoj, ko nas- tane prva sprememba, večino bolezni pozdravimo že z lokalnimi antibiotič- nimi mazili. Lahko pa pride do hitre širitve bolezni, do povišane telesne temperature, znakov sistemske priza- detosti, lahko celo do zapleta, kot je glomerulonefritis. Zato ti bolniki potre- bujejo sistemsko antibiotično zdravlje- nje in neredko tudi hospitalizacijo (7). garje Garje povzroča pršica Sarcoptes scabiei var. Hominis, človeški para- zit. Je nalezljiva kožna bolezen, ki se kaže z nekaj milimetrov dolgimi, rdeče-rjavimi, nekoliko dvignjeni- mi in zavitimi rovčki. Prisotne so tudi majhne papule, prekrite s krusta- mi ter eksoriacije (9). Za bolezen je značilno močno srbenje, ki se okrepi zlasti ob ležanju v topli postelji (10). Mesta, na katerih največkrat najdemo kožne spremembe, so predeli med prsti rok in nog, upogibna stran zapestij in gležnji, prednji pazdušni gubi, prsne bradavice, predel popka in pasu, stič- na površina gluteusov in stegen ter pri moških spolovilo. Pri dojenčkih se v nasprotju z večjimi otroki in odraslimi spremembe pojavijo tudi na obrazu, na lasišču ter po dlaneh in podplatih. Nekaj tednov po uspešno končanem zdravljenju se lahko pri manjših otro- cih v pazduhah, dimljah ter v predelu pod plenico, predvsem na skrotumu in penisu, pojavijo večje papule ali vozli, imenovani skabični granulomi, ki pred- stavljajo vnetno reakcijo na antigene razpadlih parazitov (11). Okužimo se predvsem s tesnim tele- snim stikom, po dolgotrajnem drža- nju za roke, spanju v isti postelji ali po Slovenska pediatrija 1/2025.indd 31 25/04/2025 12:03 32 | Slovenska pediatrija 2025; 32(1) spolnem stiku. Prenos s priložnostnim dotikom, kot je rokovanje ali objem, običajno ne predstavlja nevarnosti za okužbo (10). luskavica Luskavica je kronična, imunsko posre- dovana vnetna dermatoza. Poleg kože lahko prizadene tudi lasišče, nohte in sklepe. Navadno bolnika spremlja vse življenje (12). Natančen vzrok bolezni ni znan. Zad- nje čase ugotavljajo, da gre najver- jetneje za avtoimunsko bolezen, posredovano s Th 17 limfociti. Velik vpliv na pojav bolezni ima tudi genet- ska predispozicija, dejavniki okolja ter človeški levkocitni antigeni (HLA). Sprožilci so lahko okužbe, stres, alko- hol, kajenje, debelost, hladno vreme, hipokalciemija, mehanične, kemične ali radiacijske poškodbe ali zdravila, kot so na primer antagonisti adrener- gičnih receptorjev beta, litij, antimala- riki in steroidi (12). Luskavica se kaže z ostro omejeni- mi papulami, prekritimi z luskami, ki se združujejo v večje plake. Luske so srebrnkaste barve in se luščijo. Pri struganju plasti na plaku se na kon- cu pokažejo značilne pikčaste krva- vitve – t. i. Auspitzov fenomen. Za bolezen je značilno, da se pojavlja na mestih draženja ali blažje poškod- be kože – t.i. Köbnerjev fenomen (13). Pri otrocih so spremembe sprva bolj pordele, manj zadebeljene ter pogos- to srbijo, sicer pa je bolezen klinično podobna kot pri odraslih. Najpogoste- je so prizadeti lasišče, iztezni deli udov, predvsem koža komolcev in kolen; pso- riatični plaki so tudi po trupu. Otroci imajo pogosteje prizadet obraz, uhlje in pregibe. Pred 2. letom starosti se luska- vica pogosto kaže kot vnetje, rdečina in luščenje pod plenico in v drugih sebo- roičnih predelih (14). Glede na starost bolnikov ob prvem izbruhu luskavice razlikujemo 2 tipa bolezni: • Tip 1 ali zgodnja luskavica se prične pred 40. letom starosti, ima pozitivno družinsko obremenitev ter je poveza- na s HLA antigeni. • Tip 2 ali pozna luskavica se prične po 40. letu starosti, družinska obre- menitev je negativna in tu ni priso- tnih HLA antigenov. Glede na mesta prizadete kože in obli- ko sprememb ločimo več vrst luskavic: • luskavica v plakih: To je najpo- gostejši tip luskavice, ki prizadene 85‒90 % bolnikov z luskavico. Kaže se z ostro omejenimi plaki, simetrič- no razporejenimi po telesu, pred- vsem po lasišču, komolcih in kolenih. • gutatna luskavica: Ta oblika luska- vice se pojavi po streptokokni okužbi v obliki majhnih, okroglih sprememb, ki so razporejene po trupu. Največ- krat prizadene otroke in mlade. • luskavica nohtov: Luskavica se lahko kaže tudi s spremembami na nohtih rok in nog. Lahko se kaže kot drobne vdolbinice v nohtih, olj- ni madeži, hiperkeratoza pod noh- tom, distrofija nohta ali drobne podnohtne krvavitve. • Inverzna ali intertriginozna luska- vica se kaže s prizadetostjo kože v dimljah, aksialno, inframamarno ter glutealno. Pri otrocih se kaže s trdov- ratnim izpuščajem pod plenico in je najbolj pogost pojav luskavice pri dojenčkih in majhnih otrocih (12). • Med redkimi pojavi luskavice v otroštvu pa sta eritrodermična in pustulozna oblika bolezni. Pri naši bolnici je šlo za inverzno luska- vico z zelo močno prizadeto kožo ob spolovilih ter s posameznimi ostro ome- jenimi, eritematoskvamoznimi plaki po udih, trebuhu, hrbtu ter po lasišču. Zdravljenje luskavice Luskavica je kronična bolezen, ki jo s sodobnimi načini zdravljenja zelo učinkovito obvladujemo, vendar je žal še vedno ne moremo ozdraviti. Na voljo so številni načini zdravlje- nja, od fizikalnih metod do zdravlje- nja z lokalnimi in sistemskimi zdravili. Zdravljenje je prilagojeno vsakemu posamezniku in je odvisno od aktiv- nosti bolezni, vpliva bolezni na kako- vosti življenja, pridruženih bolezni ter starosti bolnika (15). Glede na razširjenost sprememb po koži razdelimo luskavico v blago, zmerno hudo in hudo obliko luskavi- ce. Bolnikom z blažjo obliko luskavice zadovoljivo blaži bolezen že lokalno zdravljenje. 20 % bolnikov, ki zboli za zmerno do hudo obliko luskavice, pa poleg lokalnega zdravljenja potrebuje še fototerapijo ali sistemsko zdravlje- nje (16). Zdravljenje luskavice pri otrocih in ado- lescentih je zapleteno, saj imamo v tej starostni skupini omejene možnosti zdravljenja, posebnih evropskih smer- nic za zdravljenje luskavice otrok in mladostnikov pa zaenkrat nimamo (17). Za lokalno zdravljenje otrok uporab- ljamo indiferentna mastna mazila za odstranitev lusk ter oljne kape z meša- nico olivnega in ricinusovega olja ali salicilno kislino v nizki koncentraciji za odstranitev lusk iz lasišča. Po odstra- nitvi lusk predpišemo kortikosteroidne pripravke, za katere izbiramo blage do srednje močne pripravke (14). Poleg lokalnih kortikosteroidov lahko luska- vico uspešno zdravimo tudi z derivati vitamina D, kot je kalcipotriol, za ado- lescente občasno uporabljamo tudi kombinirane pripravke s steroidi in kacipotriolom. Predvsem za obraz in zmerno vneta žarišča v pregibih, peri- analno ali perigenitalno predpisujemo tudi lokalne imunomodulatorje, kot sta pimekrolimus oz. takrolimus, ki pa v Sloveniji nista registrirana za zdravlje- nje luskavice (14, 18). Če lokalna terapija ni dovolj uspešna, lahko v določenih centrih večje otroke in adolescente zdravijo s fototerapijo (UVA ali UVB 311) (17). Pri otrocih in mladostnikih, ki ne odgovorijo zadostno na lokalno in/ Slovenska pediatrija 1/2025.indd 32 25/04/2025 12:03 Slovenska pediatrija 2025 | 33 ali fototerapijo, pričnemo s sistem- skim zdravljenjem. Med sistemskimi možnostmi zdravljenja luskavice je v svetu še vedno najpogosteje predpi- sovan metotreksat, druga možnost je ciklosporin, ki se uporablja za kraj- ša obdobja, ob poslabšanjih bolez- ni. Retinoidi se uporabljajo redkeje in so priporočeni predvsem za zdravlje- nje redkejših oblik bolezni, kot so palmoplantarna eritrodermična ali pustulozna oblika luskavice (17). Ko zmerne do hude oblike luskavice ne uspemo uspešno obvladati ali za konvencionalno zdravljenje obstajajo zadržki oz. kontraindikacije, pa se odlo- čimo za biološko zdravljenje. Trenutno imamo v Sloveniji za zdravljenje luska- vice v otroštvu in adolescenci na voljo 5 različnih bioloških zdravil, ki sodijo v skupine zaviralcev TNF-α, IL-12/IL-23 ali IL-17A (17). Zaključek Vnetje kože pod plenico je najpogoste- je posledica iritativnega kontaktnega dermatitisa. Vendar je treba vedno pomisliti tudi na druge možne vzroke in glede na klinično sliko oceniti, ali gre morda za druge, redkejše vzroke ali bolezni. V prispevku obravnavamo klinični primer otroka z luskavico, ki se je sprva kazala kot dolgotrajno in trdovratno vnetje kože pod plenico. Ko imamo pred seboj otroka z vne- tjem pod plenico, se moramo zaveda- ti, da je za postavitev prave diagnoze in uspešno zdravljenje bolezni potreb- na dobra anamneza, natančen pre- gled kože celotnega telesa ter dobro obvladanje znanja s področja special- ne dermatologije. Pri postavitvi konč- ne diagnoze ter odločitvi o zdravljenju nam v izbranih primerih lahko poma- gajo tudi dodatne laboratorijske prei- skave. Le ob postavitvi prave diagnoze lahko uspešno obvladujemo osnovno bolezen oz. zdravimo vnetje kože pod plenico in preprečujemo morebitne ponovitve. Literatura 1. Benitez Ojeda BA, Mendez DM, Diaper Dermatitis, PubMed 2023. Dosegljivo na:https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/ NBK559067/ 2. Kimberly AH, Moise LL, Jan ED, Rosamaria C. Diaper dermatitis, UpToDate 2024. Dosegljivo na: https://www. uptodate.com/contents/diaper-dermatitis 3. Litchman G, Nair AP, Atwater RA, Bhut SB, Contact Dermatitis, PubMed 2023. Dosegljivo na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/ NBK459230/#article-20379.s2 4. Dragoš V. Vnetje kože pod plenico. Izbrana poglavja iz otroške dermatologije, zbornik tečaja. Dermatoven- erološka klinika, UKC Ljubljana, Združenje slovenskih dermatologov, september 2023: 5-8. 5. Tucker D, Masood S, Seborrheic Dermatitis, PubMed 2024. Dosegljivo na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih. gov/31869171/ 6. Arya NR, Naureen BR, Candidiasis, PubMed 2024. Dosegljivo na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih. gov/32809459/ 7. Hartman AH.,Banvard C, Juckett G., Impetigo: diag- nosis and treatment, PubMed 2014. Dosegljivo na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih. gov/25250996/ 8. Točkova O. Bakterijske okužbe kože. Izbrana poglavja iz otroške dermatologije, zbornik tečaja. Dermatoven- erološka klinika, UKC Ljubljana, Združenje slovenskih dermatologov, september 2023:13-16. 9. Murray LR, Crane SJ, Scabies, PubMed 2023. Dosegljivo na: https://pubmed.ncbi.nlm.nih. gov/31335026/ 10. Dosegljivo na: https://nijz.si/nalezljive-bolezni/ nalezljive-bolezni-od-a-do-z/garje-scabies/ 11. Starbek Zorko M Ektoparazitoze. Izbrana poglavja iz otroške dermatologije, zbornik tečaja. Dermatoven- erološka klinika, UKC Ljubljana, Združenje slovenskih dermatologov, september 2023:13-16. 12. Pragya AN, Talel B., Psoriasis, PubMed 2023. Dosegljivo na : https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/ NBK448194/#article-27961.s3 13. Arzensek J, Miljkovic J. Eritematoskvamozne kožne bolezni. V: Kansky A, Miljović J (ur.). Kožne in spolne bolezni. Ljubljana: Združenje dermatovenerologov, 2009, str. 267-276. 14. Starbek Zorko M. Eritematoskvamozne dermato- ze. Izbrana poglavja iz otroške dermatologije, zbornik tečaja. Dermatovenerološka klinika, UKC Ljublja- na, Združenje slovenskih dermatologov, september 2023:44-48. 15. Trčko K. Zdravljenje luskavice s sistemskimi zdravili. V: Jagarinec KK. Psoriaza, luskavica, Maribor : Društvo psoriatikov Slovenije, 2019: 38-42 16. Ručigaj PT. Lokalno zdravljenje luskavice. V: Jagari- nec KK. Psoriaza, luskavica, Maribor : Društvo psoriatik- ov Slovenije, 2019: 20-30 17. Starbek Zorko M. Sistemsko zdravljenje težkih oblik luskavice in atopijskega dermatitisa. Izbrana poglavja iz otroške dermatologije, zbornik tečaja. Dermatoven- erološka klinika, UKC Ljubljana, Združenje slovenskih dermatologov, september 2023:49-53. 18. Starbek Zorko M. Inverzna luskavica in luskavica genitalnega predela. V: Jagarinec KK. Psoriaza, luskavi- ca, Maribor : Društvo psoriatikov Slovenije, 2019: 64-69. doc. dr. Mateja Starbek Zorko, dr. med., spec. dermatovenerologije* (kontaktna oseba / contact person) Dermatovenerološka klinika, Univerzitetni klinični center Ljubljana, Gradiškova ulica 10, 1000 Ljubljana, Slovenija e-naslov: matejastarbekzorko@gmail. com Živa Prijatelj, dr. med. Zdravstveni dom Ajdovščina, Ajdovščina, Slovenija prispelo / received: 11. 12. 2024 sprejeto / accepted: 11. 2. 2025 Prijatelj Ž, Starbek Zorko M. Vnetje kože pod plenico – prikaz primera. Slov Pediatr 2025; 32(1): 28−33. https:// doi.org/10.38031/slovpediatr-2025-1-05. Slovenska pediatrija 1/2025.indd 33 25/04/2025 12:03