SVOBODNA SLOVENIJA
LETO (ANO) LXI11 (57) • ŠTEV. (N°) 49	ESLOVENIA	LIBRE	BUENOS	AIRES	•	9	de	diciembre	-	9.	decembra	2004
SMO PONOSNI SINOVI ARGENTINE IN SL0VENI|E
Nagovor Hermana Zupana ob prejemu odlikovanja slovenske države
Lepo priznanje, ki-ga danes sprejemam je zame veliko presenečenje. Zato izrekam zahvalo predsedniku Republike dr. Janezu Drnovšku, zunanjemu ministru dr. Ruplu in seveda veleposlaniku mag. Bojanu Grobovšku in soprogi ge. Vesni, za ves trud in delo pri današnji slovesnosti.
Ob tej priložnosti bi rad nekaj povedal. Več kot pol stoletja dela kot podjetnik — od rojstva pa član in sodelavec slovenske skupnosti, lahko mirno trdim, da ni možno nobeno važno delo brez dobrih sodelavcev. Najprej je važna opora družine. Zelo važno je razumevanje in pomoč soproge Julči, ki me že 54 let podpira in spremlja na življenjski poti. Nihče ne more ustvariti ničesar če je sam. Vsako pomembnejše delo pa potrebuje tudi pridnih sodelavcev, ki imajo iste želje, iste sanje in ki radi cenijo iste vrednote.
Tako je med nami Slovenci v Argentini. Imamo mnogo pridnih sodelavcev, s katerimi smo skupno gradili in ustvarjali Slovenijo v svetu. Marsikaj smo v teku desetletij naredili, marsikaj ustvarili, mnogo ohranili, ker smo delali in še delamo skupno.. Skupno smo gradili slovenske domove po Argentini, kjer učitelji učijo naše otroke, v domovih doni slovenska pesem, igramo na naših odrih, tu dorašča v zdravem prostoru mladina. Kultura, proza in pesem, šport in folklora bogatijo našo skupnost, medtem pa Zveza mater in žena lepo skrbi za reveže in onemogle. Vsak sodeluje in pomaga na svoj način.
Takoj po rojstvu Slovenske države leta 1992 po mogočnem kongresu slovenskih podjetnikov sveta, smo se na zunanjem ministrstvu in takoj nato v parlamentu pogovarjali kako najboljše združiti Slovenijo in Argentino. V prijetnem ozračju smo se kmalu lepo dogovorili.
Odprla so se vrata na široko. Tisoče rojakov potuje obojestransko. Koliko ministrov, državnih sekretarjev, parlamentarcev, ekonomistov, gospodarstvenikov, je prišlo v Argentino. Obojestransko - , potujejo pevski zbori, učitelji, profesionalci na različne kongrese, vsako leto naši srednješolci, kulturni delavci, športniki.
Tisoči ur požrtvovalnosti in truda naših rojakov, bogatijo povezavo med nami.
Lep uspeh je in važno priznanje Slovencem v Argentini je veleposlaništvo v Buenos Airesu. Veleposlanik mag. Grobovšek lepo predstavlja Slovenijo v Argentini in drugih državah Južne Amerike. To je lep uspeh slov. diplomacije in tudi velika odgovornost. Z odličnimi sodelavci se trudi pri izboljšanju različnih potreb slovenskih rojakov pri dokumentih, državljanstvu, potnih listih, itd. povezuje ministrstva z različnimi potrebami naše skupnosti, posebno pri kulturi, šolstvu, gospodarstvu in seveda tudi finančno, kolikor je to mogoče.
Mnogo je narejenega — toda zavedam se - v tem sva si z g. veleposlanikom enotna, da je še mnogo nestorjene-ga, posebno v trgovsko gospodarski povezavi. Globalizacija sveta, odprte meje, azijski tigri, Kitajska, Indija, argentinska kriza, padec dolarja, rast Eura, vse to otežkoča naše delo. Tudi to se bo pomirilo.
Bodoči veleposlaniki in idealisti za lepšo bodočnost Argentine in Slovenije bodo nadaljevali naša skupna dela kajti v gospodarstvu Slovenija in Luka Koper — morata postati odskočna deska za obojestransko trgovsko izmenjavo.
Dragi rojaki, ko smo letos v juniju zamejski Slovenci in Slovenci v svetu obiskali predsednika Slovenije, dr. Drnovška smo se pogovarjali o našem delu, o naših uspehih in težavah. Ko smo odhajali mi je podal roko in rekel: Vi ste pa res lahko ponosni na vaše uspehe.
Tako je, smo ponosni sinovi Argentine in Slovenije v svetu, ponosni na Slovenijo, ki je uresničila sanje naših pradedov in dedov, ustvarila lastno državo ter nas srečno pripeljala v Evropsko Unijo. Danes smo torej argentinski in slovenski državljani, in s tem tudi državljani Evropske Unije.
V mnogih rečeh smo si rojaki različni a ko gre za ugled Slovenije med nami ni razlik. Ko sprejemam to odlikovanje se zavedam, tla je namenjeno vsem Slovencem v Argentini in se v imenu vseh zanj tudi prisrčno zahvaljujem.
Vlada je že nastopila
Državni zbor je natanko dva meseca po parlamentarnih volitvah z imenovanjem 15-članskega ministrskega kabineta pretekli petek, 3. decembra imenoval novo vlado premiera janeza Janše. Od 88 navzočih poslank in poslancev jih je 51 glasovalo za in 37 proti novi vladi.
Kot je po izvolitvi ministrske ekipe napovedal predsednik vlade janez lanša, novo vlado po ustanovni seji najprej čakajo nekatere mednarodne obveznosti, nato se bo lotila ,,vrste konkretnih nerešenih stvari", ki so se nakopičile v zadnjih tednih, ko Slovenija ni imela vlade s polnimi pooblastili. Dodal je, da si bo vlada v prvem obdobju vzela nekaj časa za oceno stanja v državi, za tem pa je možno, da bo ,,revidirala tudi nekatere zapise v koalicijski pogodbi".
SDS ima v novi vladi osem ministrov (Andrej Bručan, Marija Lukačič, Dragutin Mate, Dimitrij Rupel, Vaško Simoniti, Gregor Virant, Andrej Vizjak in Milan Zver), NSi štiri (Andrej Bajuk, Janez Drobnič, Lovro Šturm in Jure Zupan)', SLS dva (Janez Podobnik in Janez Božič) ter DeSUS enega (Karl Erjavec). Manjka še minister brez listnice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, potem ko je Darinka Mravljak (SLS) odstopila od kandidature za omenjeni resor. Stranka bo v prihodnjih desetih dneh predlagala novega kandidata, o čemer se je predsednik stranke Janez Podobnik že posvetoval tudi z lanšo. To je bila prva kriza v novem vladnem zboru.
Po pričakovanjih so novo vladno moštvo podprli poslanci koalicijskega "četverčka" iz vrst SDS, NSi, SLS in DeSUS, pa tudi poslanca madžarske in italijanske skupnosti, Maria Pozsonec in Roberto Battelli. Proti imenovanju ministrov osme slovenske vlade in prve
vlade Janeza Janše so se izrekli v opozicijskih LDS, ZLSD in SNS.
Vsak od novoimenovanih ministrov je pred parlamentarnim zborom podal ustavno prisego, s katero se je zavezal, da bo spoštoval ustavni red, ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Vsak od ministrov pa je še pred petkovim imenovanjem podpisal t.i. etični kodeks, s katerim je Janša pogojeval njihovo kandidaturo.
Janša je v uvodnem nagovoru ob začetku izrednega zasedanja državnega zbora obljubil, da bo vlada delovala za blaginjo Slovenije, prizadevala si bo za doseganje maastrichtskih kriterijev za vstop v evropsko monetarno unijo, za decentralizacijo države s poudarkom za izboljšanju položajev občin ter za spodbujanje skladnejšega regionalnega razvoja. Vlada se bo potrudila za stabilen sistem pokojninskega in zdravstvenega varstva, za izboljšanje pogojev za oblikovanje in razvoj družin ter povečanje rodnosti, za varno, prijazno in zdravo življenjsko okolje ter za boljše delovanje države in višjo pravno varnost, napoveduje Janša.
Premier obljublja tudi učinkovit boj proti klientelizmu in korupciji v javnem sektorju ter kakovostno, učinkovito in pošteno upravljanje z državo po načelu, da država in vse institucije javnega sektorja služijo državljanom in podjetjem, s ciljem ustvarjanje blaginje in celovite kakovosti življenja. Pri načrtovanju proračunov bo vlada
izhajala iz omenjenih strateških ciljev, pri čemer bo okvir vseh javnih politik določen z doslednim upoštevanjem nominalnih konvergenčnih kriterijev za vstop v evropsko monetarno unijo. Temu cilju naj bi bila podrejena tudi realizacija vseh programskih točk iz koalicijske pogodbe, ki imajo finančne posledice.
Janša je svojo predstavitev sklenil z besedami, da je pripravljenost državljanov, da presežejo stare delitve, zelo pomembna. Zelo pomembna pa je tudi pripravljenost politike, da temu cilju sledi. Ker se danes predstavljena ekipa tega dejstva zaveda, bo v ospredje postavljala „vse tisto, kar nas v Sloveniji združuje in povezuje, ter zagovarjala sodelovanje na podlagi pripravljenosti delati za skupno dobro".
Takoj v petek je vlada imela konstitutivno sejo in isti dan zvečer sta primopredajo poslov opravila prejšnji in novi predsednik vlade, Anton Rop in Janez Janša. V ponedeljek, 6. decembra, na Miklavževo, pa je posle od predhodnikov prevzela večina novih ministrov. Vlada je nastopila, upanje je
živo!
Slovesna umestitev novega ljubljanskega nadškofa
Trdna skala vere in vesel pričevalec upanja. To so v nedeljo, 5. decembra 2004, zaželeli na pot novemu ljubljanskemu nadškofu in metropolitu dr. Alojzu Uranu, ki je bil ta dan slovesno umeščen. Ker je bil že pred imenovanjem škof, ni bilo potrebno škofovsko posvečenje, ampak samo formalen prevzem nadškofije v posest.
Slovesnost je vodil apostolski nuncij v Sloveniji nadškof Santos Abril y Castello. Slovesnosti sta se udeležila dva kardinala: iz Toronta kardinal Alojzij Ambrožič in iz Zagreba kardinal Josip Bozaniž. Prišel je tudi prefekt kongregacije za ustanove posvečenega življenja in družbe apostolskega življenja nadškof Franc Rode in še 7 drugih nadškofov in 15 škofov iz domovine in iz sosednjih držav, stiški opat Anton Nadrah ter okrog 200 duhovnikov. Navzoča sta bila tudi pravoslavni vladika Lav-rentije Trifunoviž in evangeličanski škof Geza Erniša.
Pela sta stolni zbor in zbor Anton Forster pod vodstvom prof. Jožeta Trošta. Solista sta bila Matjaž Robavs in
Marko Fink.
Res da je bilo veliko povabljenih pomembnih gostov, vendar je lepoto
dala množica vernikov, ki je do zadnjega kotička napolnila ljubljansko stolnico. S strani vlade je bil prisoten njen predsednik Janez Janša in ministri: za delo Janez Drobnič, finančni minister Andrej Bajuk, notranji minister Dragutin Mate, okoljski minister Janez Podobnik, ravosodni minister Lovro turm, minister za zdravje Andrej Bručan in obrambni minister Karl Erjavec, ljubljanska županja Danica Simšič, evropski poslanec Lojze Peterle in rektor ljubljanske univerze Jože Mencinger ter drugi predstavniki kulturnega, javnega, gospodarskega in političnega življenja.
Nad. na 4. str.
ST V«*
"Vrt rut-
	/c (? LJUBLJANA I)	
SPOPAD CIVILIZACIJ V UKRAJINI		H, iJ ODMEVI OB OBISKU 	2 NADŠKOFA URANA		4
HERMAN ZUPAN: ZLATI RED SREČKO KOSOVEL RS ZA ZASLUGE	3 NA INTERNETU 			4
Deset let radia Ognjišče
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI
Nedelja, 28. novembra 2004, je pomemben praznik za Radio Ognjišče. Ta dan, pred desetimi leti, je pričel s svojimi oddajami, torej letos praznuje 10. obletnico svojega delovanja.
Osrednja slovesnost se je razvijala v ljubljanski stolnici, kjer je bila sveta maša, ki jo je daroval upokojeni beograjski nadškof dr. Franc Perko. Z njim so somaševali direktor radia msgr. Franc Bole, glavni in odgovorni urednik Franci Trstenjak ter 11 drugih duhovnikov, posebej tistih, ki delajo pri katoliških medijih.
Ljubljanska stolnica je bila že pol ure pred začetkom zahvalnega bogoslužja polna prijateljev te radijske postaje, ki so se želeli skupaj Bogu zahvaliti za prehojeno pot in prositi blagoslova za nadaljnjo pot. S petjem je pri maši sodeloval komorni zbor Ave pod vodstvom Andraža Hauptmana, na orgle pa je igral Tone Potočnik.
V začetku bogoslužja je vse pozdravil tudi direktor radia Ognjišče msgr.
Franc Bole, Nagovor med slovesnim bogoslužjem je imel nadškof Perko. Najprej se je zahvalil direktorju Francu Boletu in vsem sodelavcem in sodelavkam, ki omogočajo, da radio dobro deluje. Opozoril je na to, kolikšen vpliv imajo sredstva obveščanja danes na mišljenje in ravnanje človeka. Naglasil je tudi, da je Radio Ognjišče odigral važno vlogo v Cerkvi na Slovenskem in v slovenskem prostoru.
Nadškof Perko je tudi spomnil na ,,čas enoumja, ko se Bog ni smel omenjati v sredstvih obveščanja" in ko so to besedo brisali tudi iz ljudskih pesmi. „To je bilo duhovno nasilje, ki se je izvajalo nad slovenskim narodom; posledice pa so še danes vidne". Radio Ognjišče je bil zato pravi preobrat. Važno je, da je slovenski kristjan dobil preko tega radia zanesljivo informacijo o dogajanjih v Cerkvi na Slovenskem in v svetu in nov pogled na dogajanja v svetu. ,,Pravilna informa-
cija je veliko vredna; kdor z njo manipulira, je gospodar družbe in mišljenja ljudi," je zatrdil nadškof.
Nadškof Perko je nagovor končal s povabilom k zahvali Bogu za to radijsko postajo, pa tudi vsem sodelavcem, ki so „z veliko mero vztrajnosti in trmo dosegli, da je Radio Ognjišče pomembno sredstvo obveščanja v našem prostoru".
Pri darovanju so radijski sodelavci prinesli na oltar simbolne darove radia in radijske dejavnosti: mikrofon, mešalno mizo, del antene - s tem pa tudi svojo voljo, da bi še naprej delali dobro, zavzeto in vztrajno.
Ob koncu bogoslužja se je vsem zahvalil glavni urednik Franci Trstenjak.
Potem so zapeli zahvalno pesem.
Praznovanje se je nadaljevalo v Gallusovi dvorani Cankarjeva doma z gala koncertom „Tu smo doma".
Radiu Ognjišče, s katerim aktivno soledujemo, čestita tudi naš tednik.
TOME MIZERIT
V Ukrajini - spopad • • | •	• • civilizacij?
DRAGO K. OCVIRK
Naj je človek še tako kritičen do teze o spopadu civilizacij, so dogodki v Ukrajini sveža voda na njen mlin. Seveda ne gre le za tak spopad, kajti v ognju je več želez. V igri so tako geopolitični in gospodarski interesi Rusije, kot boj med avtoritarnim in demokratičnim konceptom oblasti v Ukrajini. Nič od tega ni zanemarljivo, nasprotno, vendar pa dejstva, da se v Ukrajini srečujeta krščanski vzhod in zahod, ni mogoče prezreti. Prav to tisočletno dejstvo je globoko zaznamovalo ukrajinsko ljudstvo in njegove sosede.
Od davnine poteka od Baltika do Črnega morja trgovska pot, po kateri potujejo v prvem tisočletju Skandinavci proti jugu, Bizantinci in islamski Arabci pa proti severu. Kneževina Rus ob Dnestru je versko in geopolitično zelo pomembna, saj je vrata proti se poganskemu severu Evrope. Menih Nestor piše, da leta 986 muslimani navdušujejo kijevskega kneza Vladimirja za islam. Knez jih zavrne, ker ga moti obreza, pa tudi nad prepovedjo uživanja vina in svinjine ni navdušen. Dve leti kasneje prisluhne krščanskim misijonarjem iz Bizanca, ki ga poučijo, da človeka ne omadežuje to, kar poje in popije, ampak to, kar prihaja iz njegovega srca. Vladimir sprejme krščanstvo, Kijev pa postane srce in duša ruskega krščanstva, ki dolgo niha med prvim Rimom in drugim (Carigradom). Ko se začne z Moskvo razumevati kot tretji Rim, se ruska pravoslavna Cerkev širi z ruskim imperijem in mu je trdna opora.
Čeprav Sovjeti krvavo zatirajo krščanstvo, obnovijo moskovski patriarhat in ga zlorabljajo za svoje imperialne nakane. Po razpadu Sovjetske zveze je Ruska pravoslavna cerkev edina preživela ustanova imperija v novih državah in se tako tudi obnaša. Patriarhat je npr. nasprotoval papeževemu obisku v Kazahstanu in Azerbejdzanu in protestiral proti njemu v Ukrajini junija 2001. Čeprav so to suverene države, jih moskovski patriarhat obravnava kot svoja ozemlja. Ruske oblasti bi rade gostile papeža, a ne morejo, ker obisku nasprotuje patriarh. Izgovor je hudo banalen. Katoliško cerkev obtožuje prozelitizma, t. j. pridobivanja vernikov na njegovih ozemljih, ker je spet vzpostavila cerkveno strukturo, podobno kot jo ima Ruska cerkev po Zahodu. A če so katoličani razsejani po vsej Ruski federaciji, so zaradi carskih in Stalinovih preseljevanj ljudi in ljudstev, ne pa zaradi misijonske dejavnosti Katoliške cerkve. Dejanski razlog patriarhovega zavračanja dialoga z Rimom tiči v strahu, da ne bi „člani" Ruske cerkve v diaspori tega razumeli napačno in popustili v svoji ruski identiteti.
Za izvedenca v geopolitiki F. Thuala je pravoslavje ustvarilo svojstven tip nacionalne kulture, ki ne bo kmalu propadla. Nasprotno! ,,Pravoslavje je kot sistem referenc na nacionalnem področju poklicano, da še naprej deluje in to ne glede na stopnjo laicizacije družb. Gotovo, težko si zamišljamo, da bi Cerkve obvladovale družbe, ki se - kljub nadaljevanju laicizacije - še naprej sklicujejo bolj ali manj zavestno na nacionalne mitologije, ki so nastale na verskem področju. Toda laicizacija družb in vračanje ljudi k veri nista protislovna, kajti laicizacija se tiče ravnanja držav, vračanje k veri pa odnosa posameznikov do religije kot navdiha v političnem vedenju. Misliti smemo, da bodo pravoslavne dežele nadaljevale s svojo politiko nezaupanja, celo sovražnosti do islama in katoliškega sveta. Ekumenske dobre namere so konec koncev precej površne v
primerjavi s politično ognjevitostjo teh ljudstev. Zaradi vzajemnega prepletanja nacionalizma in pravoslavja lahko mislimo, da bodo pravoslavne Cerkve v večini primerov odločilni dejavniki geopolitične podobe pravoslavnih ljudstev bodisi kot vir navdiha bodisi kot dejavnik legitimiranja."
Za časa poljsko-litovske nadvlade nad Ukrajino se del ukrajinske Cerkve leta 1596 pridruži Rimu, drugi del pa vztraja pri samostojnosti. Tako nastaneta dve Cerkvi: grško-pravoslavna, ki si jo Moskva kmalu podredi, in grško-katoliška ali uniati, ki se vključi v zahodno krščanstvo, a ob tem ohrani svoje posebnosti. Proti ruskemu gospostvu in rusifikaciji prav grko-katoliki branijo in gojijo ukrajinsko kulturno zavest in jezik. Zato cesarska pravoslavna Moskva njihovo Cerkev ves čas zatira, dokler je Stalin ne ukine, njene člane in dobrine pa preda moskovskemu patriarhu, da bi dokončal asimilacijo. Ta namera se ne uresniči, saj ob nastanku samostojne Ukrajine ta Cerkev še enkrat vstane iz pepela in s svojim verskim poslanstvom nadaljuje še nacionalnega. Ob neodvisnosti Ukrajine (1991) se tudi pravoslavni razdelijo v dvoje: na Samostojno ukrajinsko Cerkev, ki ne priznava moskovske nadvlade, in drugo, ki jo priznava. Predstavniki Moskvi zveste Cerkve so bojkotirali papeža, ko je obiskal Ukrajino. Ta je v nagovoru predstavnikom verskih skupnosti poudaril, da je krščanstvo neločljiv del ukrajinske državne, kulturne in verske identitete. Prav zato je kristjane pozval, naj zaradi teh skupnih korenin presežejo spore in delajo za večje medsebojno razumevanje v okviru demokratičnih ustanov in pravne države.
V zavesti, kako usodno utegne biti, če bi se v razpolovljeni Ukrajini razplamtele še versko-kulturne razprtije, so vse Cerkve pozvale svoje člane k molitvi za mir in k sodelovanju. V sedanjih razmerah je pomembno tudi to, da kardinal Husar, voditelj grško-katoliške Cerkve, vidi vzroke krize in njeno rešitev v politiki. Državo je v krizo pripeljalo upravljanje države po popravljenem totalitarnem vzorcu, zato je tudi rešitev politična, t. j. vzpostavitev pravne države in demokracije. V državi, ki je versko in kulturno razdeljena približno na pol in taki so tudi volilni rezultati, je mogoče vse te različnosti integrirati le z učinkovito demokracijo. Kajti le takšna država bo mogla pravično reševati vedno nove versko-kulturne zaplete in dajati občutek sprejetosti in varnosti verskim in kulturnim skupnostim v njej. V tem primeru jo bodo državljani vzeli za svojo in se v njej prepoznali. Od uspešnosti razrešitve ukrajinske krize se bo pokazalo vsaj dvoje. Na notranjem področju to, ali je mogoče ali ne z demokracijo spremeniti „spopad civilizacij" v sožitje in sodelovanje civilizacij v isti državi. Na zunanjem področju pa, ali je Rusija sposobna prerasti svoje imperialistične težnje in podrediti mogočno pravoslavno Cerkev demokratični politiki.
Peterle prejel evropsko nagrado
Slovenski poslanec Evropskega parlamenta Alojz Peterle je v torek v Berlinu prejel mednarodno nagrado Merite Europeen in Gold, ki jo za zasluge v procesu evropskega združevanja podeljuje luksemburška fundacija Merite Europeen.
Prestižno nagrado so
pred Peterletom prejeli številni evropski politiki, med njimi nekdanja avstrijska zunanja ministrica Beinta Ferrero-VValdner, nekdanji vodja nemške diplomacije Hans-Dietrich Genscher in nekdanji predsednik Evropske komisije jacques Santer.
Zanimivo a zaskrbljujoče je, kako se zgodovina ponavlja tudi v argentinski politiki. Včasih lahko to opazimo v majhnih detal-jih, včasih v grobih potezah in smereh. Vedno pa je seveda negativno zdrav razvoj družbe.
Alternativa. Če gledamo položaj globalno, lahko vidimo, da se danes ponavlja podobno kot za časa predsednika Menema. Močna predsednikova osebnost, ki polni ves politični oder in ima velik ljudski ugled. A če nekoliko pobrskamo in pogledamo pod zunanjo skorjo vidimo, da je to le posledica dejstva, da na vsem političnem prostoru ni vredne alternative. Ni alternative pe-ronizmu in ni alternative predsednikovi osebi. In tako se znova srečamo z ugotovitvijo, da v državi ni močnega političnega kadra, ki bi lahko nastopal državniško in nudil izbiro napram trenutni vladni ekipi. Ker pa je splošna vzgoja grobo pomanjkljiva in dejansko ni politične vzgoje, bomo verjetno to stanje trpeli še kar nekaj časa.
Prepiri. Kadar je na predsedniškem mestu močna osebnost in je gospodarski minister vsaj delno uspešen, pa tudi doživljamo prizore raznih prepirov. Se še spomnite satiričnih prizorov prerekanja med Menem-om in Cavallom? Zadnje čase se to podobno ponavlja med Kirchnerjem in Lava-gno. Vzrok ni važen; včeraj je bilo lahko vprašanje vodstva Centralne banke, danes je domnevni spodrsljaj okoli zamenjave zunanjega dolga. Predsednik je moral kar trikrat v enem tednu zatrditi, da med njim in gospodarskim ministrom ni nasprotja niti nesporazumov. Ta predsednikova izjava je bila potrebna, ker je notranje tržišče zelo negativno reagiralo na različne govorice. Se bolj kočljiva pa je bila zunanja fronta. Kako naj minister vodi ključna pogajanja, ki naj v dveh mesecih uredijo problem argentinskega zunanjega dolga, če mu napovedujejo komaj še mesec dni na ministrskem mestu?
Opozicija. Tudi tukaj je dogajanje ciklično. Če je na vladi stranka, ki ni pero-nističnega izvora, je ves pe-ronizem združen v opoziciji in prej ali slej vlada pade. V zadnjih desetletjih je to primer Alfonsina in De la Rue. Če pa je na vladi pe-ronizem, dejansko nima opozicije, ali pa je ta tako razbita, da nima nobenega učinka. To je bila tipično za vsa leta Menemove vlade. To je stanje dandanes. Radikali se še vedno kregajo med seboj, kdo je kriv njihove nesreče, ko so bili na vladi. Desnica, ali domnevna desnica pa ne more najti stične točke. Dokaz je, da sta pretekli teden Macri in Lopez Murphy organizirala vsak svoj politični shod
isti dan, ob isti uri pa seveda na različnih krajih. Patri-cia Bulrich, ki naj bi tudi spadala v isti Žakelj, pa niha med samostojnim nastopom ali kako utopično povezavo. Na levi pa Lilita Carrio obtožuje in grozi, a ne najde pravega odmeva, ker ves politični prostor zavzema hiperaktiven predsednik.
Dolg. Potem, ko je prvi poizkus ureditve zunanjega dolga žalostno propadel, je vlada bolj stvarno začrtala naslednje korake. Začetek celotne operacije je postavila sredi januarja. Vendar sedaj mnogi dvomijo tudi o tem datumu, ker še sedaj ni izbrana, določena in potrjena banka, ki naj celoten postopek izpelje. Mesec marec, ko naj bi bil ves ta problem že zaključen, tudi postaja dvomljiv. To pa ogroža vladne politične načrte. Predsednik je mislil začeti volilno kampanjo za nadomestne parlamentarne volitve z močnim adutom urejenega zunanjega dolga.
Stavke. Da je mera običajnih problemov polna, smo bili zadnje dni priče povratku sindikalnih protestov. Gremializem je že dolgo časa miroval in tudi iskal svoj prostor na političnem odru. Vendar okoliščine so se počasi spreminjale. Danes je kar nekaj dejavnosti, ki uspešno obratujejo. To in pa dejstvo, da je socialno stanje prebivalstva še vedno težko, je pripeljalo do ponovnih zahtev po zvišanju plač. Ne bomo tukaj izvajali socioloških študij, navedimo le nekaj ugotovitev. Isti uradni institut za statistike, ki je zabeležil, da meseca novembra ni bilo inflacije, trdi da vsaj polovica ljudi zasluži komaj 435 pesov mesečno. To pomeni, da se polovica prebivalstva nahaja v stanju revščine. Ti podatki so argument, s katerim sindikalisti sedaj množično oklicujejo stavke. Učitelji, železničarji, delavci podzemskih železnic, učitelji, telefonski uslužbenci ... Stavke se množijo in so prekrile celo problem pi-keterov, ki je doslej najbolj padal v oči. In dejansko vlada tudi do tega vprašanja še nima stvarnega pristopa.
Zanimivo. Je to primer, ki zgovorno prikaže delo naših vodilnih mož. V senatu so potrdili zakon o državni podpori za obnovo rodovitne zemlje. Temu naj bi namenili 20% davka na izvoz. Ko je bil osnutek že izglasovan je nekdo naredil račun in ugotovil, da to predstavlja letno 1.200 milijonov pesov. Po kratki polemiki so hitro ponovno glasovali in napako popravili. Mnenje, da bi bilo stvarno kvečjemu 2%, so pustili ob strani in zapisali, na višino podpore določi vlada. A dogodek je jasno pokazal, da naši predstavniki volijo zakone, katerih besedil niti ne preberejo. Kolikokrat se to dogaja?
SLOVENCI V ARGENTINI
Herman Zupan odlikovan z Zlatim redom
Kdo med nami ne pozna gospoda Hermana Zupana. Slovi po svojem nenehnem delu v skupnosti, po svojih izrednih podjetniških uspehih, po prizadevanju za čim boljše stike med Argentino in Slovenijo in — ne na zadnjem mestu — po nenehni pripravljenosti pomagati, kjer je to potrebno. Nedvomno torej spada med najbolj zaslužne rojake ne samo v Argentini temveč tudi po svetu.
To je razumela tudi rodna Republika Slovenija, ki mu je za osemdeseto življenjsko obletnico pripravila posebno presenečenje. Predsednik države ga je odlikoval s Zlatim redom za zasluge.
Za priložnost podelitve je veleposlanik RS v Buenos Airesu, magister Bojan Grobovšek z gospo Vesno sklical posebno srečanje v svoji rezidenci. Tja je povabil visoke funkcionarje argentinskega ministrstva za Zunanje zadeve, predstavnike vlade prestolnega mesta, zastopnike slovenske skupnosti v Argentini in seveda člane družine odlikovanca, z gospodom Hermanom in njegovo soprogo gospo Julko na čelu.
Slavnost se je odvila v večernih urah sobote 4. decembra. Kmalu po sprejemu so se gostje zbrali v velikem pritličnem prostoru rezidence. Tam je mešani oktet, pod vodstvom prof. Andrejke Selan Vombergar, najprej zapel slovensko državno himno. Za tem je priložnostne besede na vse prisotne namenil veleposlanik Grobovšek. Takole je spregovoril:
„Spoštovane gospe in gospodje,
občasno se zberemo v večjem ali manjšem krogu. Proti koncu leta je to tudi prilika, da se ozremo nekoliko nazaj in da prijateljsko snujemo, kar bomo skušali storiti v letu, ki prihaja.
Toda glavni in osrednji povod za današnje srečanje je svečan in državniške narave, podelitev odličja tu prisotnemu in vsem poznanemu gospodu Hermanu Zupanu.
Herman Zupan osebno in njegova družina so delili usodo številnih Slovencev, ki sta jih usoda in zgodovina pripeljala v Argentino.
Njegova življenjska pot je odraz izredne vitalnosti in sposobnosti, obenem pa tudi uspešnosti. O tem zelo konkretno povedo številna podjetja in številna delovna mesta, ki jih je ustvaril, pa tudi številna tudi mednarodna strokovna priznanja in njegovo članstvo v mednarodnih strokovnih gospodarskih gremijih.
Herman Zupan je oseba, ki vedno poudarja svojo hvaležnost Argentini, svoji drugi domovini. Obenem v nobenem trenutku ni pozabil svoje prve domovine Slovenije. Vedno je s ponosom povedal in pove, kje so njegove korenine. Vedno je bil tvorni del slovenske skupnosti in obenem njej v pomoč. Na sto argentinskih Slovencev ali pač slovenskih Argentincev je bilo in je zaposlenih v podjetjih, ki jih je ustvaril Herman Zupan, ki pa vedno glasno doda, da so bili njegovi uspehi mogoči tudi in
Herman Zupan je prejel zlati red iz rok veleposlanika Grobovška
predvsem zaradi delovne predanosti njegovih sodelavcev in ob podpori njegove družine, v prvi vrsti njegove soproge.
Po nastanku države Slovenije je Herman Zupan postal tudi vez med obema državama, med Slovenijo in Argentino. Formalno s tem, da je postal častni konzul Republike Slovenije v provinci Buenos Aires.Postal je tudi predsednik latinskoameriško-slovenske gospodarske zbornice. Vedno je bil pripravljen in je pripravljen, da tistim, ki navezujejo stike in odnose med obema državama pomaga z nesebično gostoljubnostjo, nasveti na temelju svojih bogatih izkušenj, pa tudi materialno. Na koncu vendarle nenazadnje velja poudariti pomoč in oporo, ki jo je Herman Zupan tudi zelo konkretno nudil in nudi Veleposlaništvu Republike Slovenije v Argentini.
Slovenija ni pozabila in ne sme pozabiti Slovencev in potomcev Slovencev izven meja Slovenije. Za vse tisto, kar so v Argentini storili za dobrobit Slovenije in slovenstva se skuša vsaj delno oddolžiti na razne načine. Mednje sodijo javna priznanja posameznim organizacijam in posameznikom.
Zato me je Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek pooblastil, da Vam g. Herman Zupan v njegovem imenu vročim slovensko državno odlikovanje Zlati red za zasluge. Imam tudi čast, da Vam ob Tej priložnosti posredujem njegove čestitke in najlepše pozdrave."
Nato je bil prebran poseben dekret odlikovanja, ki glasi:
„Z ukazom št. 996-01-17/2004 z dne 03. 11. 2004, PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE
odlikuje Hermana Zupana z Zlatim redom za zasluge na diplomatsko mednarodnem področju, ob 80-letnici kot častnemu konzulu Republike Slovenije za zaslužno delo in delovanje v dobro Republiki Sloveniji in Slovencem v Argentini, njihovemu povezovanju in ohranjevanju stikov z matično domovino ter razvoju slovensko — argentinskega sodelovanja.
V Ljubljani, 03. 11. 2004
Janez Drnovšek PREDSEDNIK"
ZENA	IN	N
Slovenska žena v sliki in likovnem ustvarjanju Adriana Omahna
Adriana Omahna je bila rojena junija meseca leta 1962 v Buenos Airesu. V šolo je hodila ves čas v Buenos Airesu. Po končani srednji šoli in do leta 1985 je študirala na umetniški šoli Escuela Nacional de Bellas Artes Manuel Belgrano. Leta 1988 je diplomirala na višji umetniški šoli Escuela Nacional de Bellas Artes Prilidiano Pueyrredon. Dopolnila je pedagoško šolo likovne umetnosti na Instituta Municipal de educacion por el Arte (IMEPA) in si pridobila naziv profesorice. Preživlja se s poučevanjem likovne umetnosti na raznih šolah in kulturnih centrih. Je samostojna umetnica. Še vedno se izpopolnjuje v slikarstvu na buenosaireški univerzi Instituta Universitario de Artes.
Adriana razstavlja že od leta 1993 naprej. Tega leta je začela sodelovati pri skupinskih razstavah in sicer v Buenos Airesu, Quilmesu in med Mladimi umetniki pri SKA v Slovenski Hiši. Leta 1997 ima drugo skupinsko razstavo v okviru SKA „Štiri mlade slovenske slikarke". Pri tej drugi skupinski razstavi smo imeli možnost primerjanja razvoja njenega dela, ki je še v klasični tradiciji modernega slikarstva. Nato sodeluje v prihodnjih letih z „Osmimi slovenskimi slikarji"
v Kulturnem centru v San Carlos de Bariloche in pri razstavi ,,Devetih slovenskih slikarjev" v Slovenski Hiši.
V letu 2001 sodeluje v skupinski razstavi v Mestni Galeriji v Ljubljani in Slikarski Galeriji v Mariboru.
Do današnjih dni je sodelovala še pri raznih razstavah v Tucumanu, La Plati, Moronu in Buenos Airesu.
Med našo skupnostjo in v Sloveniji je imela sledeče samostojne razstave. V Slovenski Hiši v Buenos Airesu in v Galeriji Družina v Ljubljani leta 1996. Nekaj let kasneje razstavlja v Frančiškanskem Atriju v Ljubljani.
V Argentini, za argentinsko javnost je razstavljala v Buenos Airesu v Kulturnem Centru San Martin, v drugih galerijah, Moronu in Hurling-hamu.
Adriana Omahna piše tudi članke o umetnosti:
Espacio estetica y comunicacion
— Cuando el Arte ve como la Ciencia
— Representacion visual de la violen-cia (htpp//www. grupodocente.com) Revista on line. Educacion Basica, Educacion Artfstica. Editorial Oceano. Napisala je tudi strokovni članek o razstavi Ivana Bukovca.
O njenem delu je pisala umetnostna zgodovinarka Vesna Velkavrh Bu-kilica. Iz njenih misli o slikarki Adri-
ani povzemam sledeče:
Na ozadju nedoločenega, hote zastrtega prostora se oko pomudi pri dobro znanem — kolesu, napisih, ostankih človekove navzočnosti — ravno toliko, da zapopade v njem možnost nepredvidljive epifanije pomena. A nemudoma že uide nazaj, proti prostoru brezčasnosti — ali polnosti časov? —, slutenem v prebliskih svetlobe, ki se ponujajo kot vrata iz teme, anarhične, nedoumljive gošče življenja.
To so po svoje res „Slike o sliki", to je slikarski zapisi o slikarstvu kot razgaljanju najočitnejšega — videza — in upodabljanju tistega prostora, kamor oko ne seže. Toda njihov pravi predmet — in s tem se Adriana Omahna vpisuje v najplemenitejšo tradicijo slikarstva 20 stoletja — je latentni človek: Človek. In svetloba v njih — tudi soj, ki poseva iz lepote same forme — prevzema funkcijo prebliska, ki v najgostejši, najbanalnejši vsakdanjosti nepričakovano oznanja njegovo zastrto navzočnost.
Vsi ki Adriano poznamo ji želimo še mnogo uspehov pri njenem ustvarjalnem delu!
Polona Makek
Zatem je mag. Grobovšek podal gospodu Zupanu odličje, in mu Zlati red za zasluge tudi pripel na prsi, medtem ko so vsi zbrani z močnim aplavzom čestitali nagrajencu ob tej izredni priložnosti. Naš odlikovanec se je nato z občutnimi besedami zahvalil za priznanje. Njegov nagovor prinašamo na uvodnem mestu.
S čašami penine v rokah so nato vsi navzoči nazdravili g. Zupanu še za njegov življenjski jubilej, in skupaj z oktetom zapeli staro slovensko napitnico: „Kol'kor kapljic, tol'ko let".
Srečanje se je nadaljevalo v prijetni družabnosti. Gostje so se še naprej približevali slavljencu in mu ponovno čestitali. Razvili so se prijetni pogovori. Že pozno v noč pa se je razlegla slovenska pesem. Oktet je vodil, vsi ostali so poprijeli in stare narodne melodije so občutno odmevale pod zvezdami južnega neba.
Čestitkam gospodu Zupanu se pridružuje tudi Svobodna Slovenija, iz srca in s hvaležnostjo, za vso njegovo podporo in pomoč. Gospod Zupan, Bog vas živi!
Iz življenja slovenskih mater in žena
38. občni zbor
Že več mesecev je gospa predsednica Pavlina Dobovšek opozarjala odbornice in zastopnice okrajnih Domov, na volitve v novembru, da se poročila pripravijo pravočasno, kakor tudi lista za prihodnjo kandidatinjo z novim odborom. Umirjeno je potekalo to naše predzadnje srečanje v letu, tudi kot analiza splošnega delovanja Zveze, le lista je ostala ustmena v ponovni izvolitvi dosedanje! Tako naj bi ga. Pavlina Dobovšek uspešno nadaljevala novo dveletno dobo, saj smo vse njene pomisleke dokazljivo ovrgle, z aplavzom pozdravile in zaželele vsestranskega zdravja za naprej. Bog daj!
Bog daj tudi možnosti, da bomo lahko nadaljevale delo po pravilniku, zlasti na socialnem področju. V vednost vsem, da ne bo nejasnosti, so tukaj številke knji-govodkinje: od novembra 2003 do novembra 2004 je Zveza razdelila med naše pomoči potrebne rojake 44.035 pesov, prejela pa je 44.627. pesov; saldo je 529. pesov. Sredstva je prejemala od darov naših dobrotnikov ter s prodajo voščilnic in srečk za srečo-lov dvakrat na leto. V tem času je razdelila tudi 140 paketov s prehrano (dar družine Zupan). V Slogi je naloženo 5.193. USA dolarjev in 3.697 pesov.
Vedno znova se zahvaljujemo našemu duhovnemu asistentu, msgr. Dr.
Juriju Rodetu, ki nam že 38 let plemeniti duha za življenje tu in tam ... J. Rode je zaključil novembrski sestanek z besedami, ki nagovorijo vsako izmed nas k novemu razmišljanju za boljše odnose med seboj in z Bogom. Izjemno za nas je maševal ob 18. uri po namenih Zveze in za vse pokojne žene in matere, dobrotnike in prijatelje.
Na tem mestu velja tudi zahvala vsem do sedaj sodelujočim v odboru in izven njega! Novi odbor je naslednji:
Upravni odbor: predsednica, Pavlina Dobovšek; podpredsednica, Metka Mi-zerit; tajnica, Martina Lavrič; blagajničarka, Tončka Rožanec; socialna referentka, Metka Mizerit; kulturna referentka, Irena Fajdiga; arhivarka, Ančka Podržaj; gospodinja, Pavla Škraba; spletna strank, Martina Lavrič, Lučka Oblak.
Širši odbor: Marija Ei-letz, Lojzka Dimnik, Marjeta Stariha, Kristina Jerovšek, Mirjanka Voršič, Marija Grbec, Saša Omahna, Marta Golob, Metka Tomazin, Irena Poglajen, Nežka Kržišnik, Marjeta Boltežar, Polona Makek, Marija Slabe, Helena Loboda.
Nadzorni odbor: Pavla Kremžar, Julijana Zupan, Pavči Eiletz.
Duhovni asistent: delegat prelat dr. Jure Rode.
V prihodnjih številkah bodo sledila poročila krajevnih odborov.
PREŠERNOVA NAGRAJENCA
Letošnja Prešernova nagrajenca sta flavtistka Irena Grafenauer za vrhunsko poustvarjalnost na področju glasbene umetnosti ter slikar in grafik Bogdan Borčič za življenjski opus. Za nagrado Prešernovega sklada v letu 2005 pa so na Prešernov rojstni dan 3. decembra nominirali arhitekta Matija Bevk in Vasa Perovič (skupna nominacija), kipar Mirko Bratuša, plesalec in koreograf Edvvard Clug, pesnik Aleš Čar, slikar Andrej Brumen Čop, mezzosopranistka Mirjam Kalin, režiserka Ema Kugler, skladatelj Milko Lazar, igralka Nataša Matjašec, pesnik Iztok Osojnik, skladatelj Peter Šavli in pesnik Milan Vincetič. Nagrade bodo dobitnikom izročili na proslavi pred smrtnim dnevom Franceta Prešerna 7. februarja leta 2005 v Cankarjevem domu.
ODMEVI NADPASTIRJEVEGA OBISKA
V SAN MARTIN
Tudi sanmartinska srenja je imela to srečo, da jo je v soboto 20 septembra obiskal nadškof Alojzij Uran. Ob somaševanju našega dušnega pastirja, dr. Jureta Rodeta, je najprej daroval sv. mašo pri kateri je sodeloval tudi naš domači pevski zbor. Nato pa se je podal v slovenski Dom, kjer ga je pričakala lepa skupina rojakov, mladine in šolskih otrok. Najprej ga je pozdravil naš predsednik Tone Kastelic, nakar mu je kulturni referent Viktor Leber na kratko opisal delovanje številnih organizacij ki imajo svoj prostor v Domu.
Gospod nadškof nas je prisrčno nagovoril in takoj vspostavil prijetno in domače vzdušje. Po nastopu sanmar-tinskega pevskega zbora je sledila zakuska.
V prijateljskem in veselem razpoloženju smo preživeli še nekaj ur z gospodom nadškofom. Seveda ni manjkalo prepevanja, saj pesem je vendar naš značilni slovenski pečat. Pesem je tista ki nas druži in povezuje, in to zelo dobro razume naš Pastir.
Nasvidenje gospod nadškof Uran; spominjajte se nas v svojih molitvah in se zopet kmalu vrnite med nas!
V SAN JUSTU
V četrtek 25. novembra je g. nadškof in metropolit msgr. Alojz Uran obiskal našo sanjuško skupnost v okviru dušnopastirskega obiska.
Zbrali smo se pri maši ob 20. uri v sanjuški stolnici. Najprej je Franci Draksler izrekel dobrodošlico g. nadškofu v imenu farnega odbora in vse farne skupnosti. Nadškof je daroval sv. mašo, z njim sta konce-lebrirala dr. Jure Rode in naš župnik g. Toni Bidovec.
Med pridigo je g. nadškof povedal, da se je srečal s krajevnim škofom Bal-domerom Martinijem in se mu zahvalil za gostoljubnost, ker imamo v stolnici že toliko let sv. mašo v slovenskem jeziku. Na te besede, je škof Martini odgovoril, da njega to zelo veseli, ker rad posluša ob zgodnji uri naše molitve in petje.
Med mašo je pel Mešani pevski zbor San Justo pod vodstvom prof. An-
drejke Selan-Vombergar. Ob koncu, se je g. nadškof slikal pred oltarjem s šolskimi otroci v narodnih nošah. Med tem smo vsi skupaj zapeli pesem Marija skoz življenje.
Potem smo šli v Naš dom kjer smo se zbrali v zgornji dvorani. Ob vhodu sta dva otroka izrekla pozdrav g. nadškofu in mu podarila slovenski šopek. Nato je sledila akademija. Oder je bil okrašen z nadškofovskim grbom ter lepo spletenim vencem, delo g. Toneta Oblaka in pridnih domovskih žena. Program je povezovala Ivana Tekavec. Predsednica sanjuškega doma ga. Mici Malavašič Casullo je predstavila delo in organizacije krajevnega doma. Omenila je slovensko osnovno šolo, mladinske organizacije, mešani pevski zbor San Justo, krajevno zvezo mater in
zena,
m
organizacijo upokojencev, igralsko družino, ter zbiranje mladine in odraslih ob petkih in drugih dnevih za nogomet, razne športe ter mnogo drugih dejavnosti. Povdarila je, da uspeh vsega truda sloni na prostovoljnem delu, na smislu za požrtvovalnost in na ljubezni do slovenskega jezika in do naroda.
Nato je zbor osnovne šole Franceta Balantiča zapel dve pesmi: "V
Kosovel v spominu in na internetu
Virtualni spomenik Srečku Kosovelu je od 30. novembra v obliki integralnega portala kot vrhunca projekta Vizionarji, s katerim je družba Mobitel obeležila 100. obletnico pesnikovega rojstva, dosegljiv na spletnem naslovu
www.kosovel.org.
Gre za najobsežnejšo bazo podatkov in interpretacij Kosovelovega življenja in dela.
Portal je avtorska stvaritev, glede na vsebine pa lahko služi tudi kot didaktično orodje za spoznavanje pesnika in umetniškega ter družbenega konteksta njegovega dela, je sporočila Urša Manček iz Mobitelove službe za odnose z javnostmi.
Portal www.kosovel.org z ilustracijami in s komentarji umesti Kosovela v širše dogajanje v času, ko je živel, pa vse do danes. V rubriki Enciklopedija se obiskovalec spletnih strani lahko poduči o literarnem pomenu Kosovela ter o umetnostnih
in literarnih smereh, s katerimi je povezan. V rubriki Poezija so podatki o Kosovelovih pesmih in esejih. Rubrika Vizionarji objavlja podatke o projektu Vizionarji in vsebine spomenika Kosovelu. Med njimi je kinetični vmesnik - na algoritmih temelječa računalniška animacija, ki tematizira pesnika in njegovo ustvarjalno okolje. V Mehaniki obiskovalci portala soustvarjajo portret Kosovela, se seznanijo z elektronsko poezijo in jo generirajo tudi sami ter uporabijo posebej izdelane e-razglednice in ozadja. Portal bodo avtorji posodabljali in nadga-jevali.
Mobitel se je 100. obletnici pesnikovega rojstva posvečal od decembra 2003 in v projektu Vizionarji omogočil ponatis Brumnove izdaje Kosovelovih Integralov, izid Integralov v angleščini, ti so bili ob pridružitvi Slovenije Evropski uniji podarjeni vsem evroposlancem, reinterpretacijo Integralov skozi oblikovanje študentov Akademije za likovno umetnost, njihovo razstavo v Moderni galeriji in na velikih javnih oglasnih površinah ter natis le-teh v obliki brezplačnih razglednic. Mobitel je prispeval sredstva za restavriranje Kosovelovih rokopisov, ki jih hrani NUK.
dolinci prijetni" in "Pesem je zdravilo za strah" pod vodstvom ge. Marije Krajnik Štrubelj in ge. Kristine Skvarča Šenk. Sledila je recitacija Gregorčičeve pesmi "Sam" v režiji gdč. Ivane Tekavec. Zatem je na odru zaplesala na novo ustanovljena otroška folklorna skupina pod vodstvom ge. Mirjam Mehle Javoršek, gdc. Lučke Groznik in gdč. Bernarde Juhant. Otrok je bilo toliko, da je bil oder kar premajhen. G. nadškof je vse te lepo pohvalil in jim rekel, da v Sloveniji ni še videl tako velike skupine otrok v narodni noši.
Po akademiji je ga. predsednica izročila našemu dragemu gostu knjigo z argentinskimi pokrajinami ter video kaseto igre "Slehernik", katera je bila odigrana za 48. obletnico Našega doma.
Sledil je pozdrav g. nadškofa kateri se je tudi prijazno zahvalil za sprejeto darilo. Ker je na odru visel nadškofov grb je tudi sam iskoristil priložnost, da je razlozil njegov pomen. V nagovoru je tudi prosil naj molimo za njega, kajti samo molitev mu bo v oporo v novi in odgovorni službi, ki ga čaka. Nato smo vsi skupaj zapeli pesem Angelček varuh moj in slovensko himno. Po proslavi smo se vsi pomaknili na dvorišče kjer smo se udeležili skrbno in okusne pripravljene zakuske, delo naših zavzetih mater in žena. G. nadškof je imel vesel nasmeti in prijazno besedo za vsakega, ki se mu je približal. Do pozno smo pokramljali, se navžili dobrot ter še kakšno zapeli z g. nadškofom.
Odšli smo veseli na svoje domove, z občutkom, da nas je obiskal ljubeznivi Oče, ki je pripravljen delati zavzeto in veselo ter skrbeti za vse svoje ovce po svetu.
N.D.
V SLOMSKOVEM DOMU
V nedeljo 28. novembra je na svoji apostolski poti v Argentini obiskal rojake v Slomškovem domu novoimenovani ljubljanski nadškof in slovenski metropolit msgr. Alojz Uran, tokrat sicer se v svojstvu odgovornega pri Slovenski škofovski konferenci za dušno pastirstvo med zdomci.
Obisk je soupadel z zaključkom šolskega leta v Slomškovi šoli, zato je visoki gosi daroval šolsko sveto mašo ob množični udeležbi šolarjev, učiteljstva in vsega božjega ljudstva iz okoliša Slomškovega doma. Ob prihodu mu je izrekel prisrčno dobrodošlico predsednik Doma cont. Gregor Hribar, pozdravil krajevni dušni pastir župnik Franc Cukjati, v imenu šole pa sta izročila šopek letošnja osmošolca in birmanca Maja Podržaj in Pavel Oblak.
Ker je bila maša slovesen začetek proslave ob sklepu šolskega leta so šolarji tudi dejavno sodelovali pri sveti maši z branjem beril in prošenj, vsi otroci pa s petjem, ki je ob živahni spremljavi se posebej izstopalo. Petje je učinkovito vodil Marcel Brula. V mašnem nagovoru je nadškof Uran navduševal za življenje po veri kot najboljšo pot tudi do časne sreče, zvestobo slovenskim izročilom pa kot najlepšo doto, ki smo jo prejeli od naših prednikov, da jo vgradimo v naše osebnosti. Zaključni nastop učencev Slomškove šole pod vodstvom Helene Rode, je nudil nadškofu vpogled v delo naših šol, navdušenemu petju šolarjev pa se je se sam z veseljem pridružil.
Po maši je bila v gostinskih prostorih pogostitev za vse navzoče, med katero je nadškof tudi podpisal spominsko knjigo, predvsem pa je bilo omogočeno, katerim so to želeli, pozdraviti nadškofa in razviti vzajemno družabnost. Dobrodušna osebnost msgr. Urana je osvojila vse in razšli smo se s skupno željo, da bi se še kdaj srečali pri nas ali v Sloveniji.
JT.
SREČANJE Z MLADIMI
V soboto 27. novembra popoldne smo se mladi zbrali v Slovenski hiši na srečanje z g. nadškofom Alojzem Uranom. Danijel Kocmur je v imenu prisotne mladine pozdravil gosta in mu na kratko predstavil in opisal delovanje Slovenskih mladinskih organizacij v Argentini. Sledila so pripravljena vprašanja mladine gospodu nadškofu o njegovi življenjski poti. Tako smo zvedeli, kako je spoznal božji klic in mu sledil. Povedal nam je mnogo anekdot in dogodkov ko je bil predsednik komisije za organizacijo Papeževega obiska. Ko je bil vprašan če si je kdaj predstavljal da bo postal nadškof, je preprosto odgovoril da ne, vendar da mu je sedaj Bog naložil še to nalogo in da zvest svojemu škofovskemu geslu ,,Da, Oče!" sprejema novi križ in odgovornosti.
Nadškof je na srečanju izrazil svoje občudovanje in čestitke mladini, ki se trudi da bi ohranila slovenstvo izven meja domovine. Pozval nas je, da bi
ostali zvesti Sloveniji, ki nas potrebuje; in Bogu, ki nas kliče k zvestobi in izpolnitvi našega poslanstva na svetu.
Da bi bilo srečanje bolj pestro so glasbene skupine Charlies-T s sodelovanjem Luka Hrovata, EQE in Bratranci s sodelovanjem Magdalena Jerman, igrale razne cerkvene pesmi.
Po tem kratkem srečanju, ki se je vršilo v dvorani škofa Rozmana, je sledila sv. maša, katero je daroval nadškof Alojz Uran. Pri pridigi nas je pozval naj ne bi prehitevali življenjskih obdobij, temveč da bi vsako stvar preizkusili ob pravem času, in da se ne bi pustili zapeljati za lahko dosegljivo „srečo", ki se na razne načine nudi v današnjem svetu. Poudaril nam je, da se lahko srečo najde le v Jezusu Kristusu, zato naj bomo Njemu zvesti in o njem pričali svetu kot luč in sol zemlje.
Po končani daritvi je bila organizirana zakuska, potem pa smo se počasi razšli po domovih. )R
Slovesna umestitev...
Nad. s 1. str.
Obred umestitve je na začetku svete maše, potem pa se evharistična daritev nadaljuje kot to poznamo in jo vodi nadškof. Apostolski nuncij je najprej kratko pozdravil v slovenščini, nato pa je v latinščini prebral bulo o imenovanju Alojza Urana za nadškofa. V slovenščini jo je prebral stolni župnik. Apostolski nuncij je potem izročil novemu nadškofu škofovsko palico, kot znamenje oblasti in ga pospremil do trona. Nato je nadškofa pozdravil škof Uran, potem pa še s poljubom miru ostali škofje ter zastopniki ar-hidiakonov, dekanov, kanonikov in vseh duhovnikov, rektor semenišča, dekan Teološke fakultete, nadškofijski kancler, predsednica in podpredsednik KORUS-a v imenu redovni-
kov, predstavnik laikov ter rodni sestri. Po teh pozdravih se je bogoslužje nadaljevalo s petjem Slave. Nadškof Uran je po evangeliju imel nagovor. Besede novega nadškofa je množica pozdravila z dolgim ploskanjem. Potem pa je nadškof začel moliti vero, in sicer s petjem besed: „Sve-ta vera bodi vam luč...", ki jih je ponovila vsa cerkev. Besede veroizpovedi je pel solist. Sledili so pozdravi novemu ljubljanskemu nadškofu in metropolitu msgr. Alojzu Uranu. Besede zahvale je ob koncu izrekel tudi nadškof Uran, potem pa začel peti zahvalno pesem, ki je ob petju zbrano množice in dveh zborov res mogočno odmevala v stolnici. Sklepna pesem pa je bila - kot je to postalo že skoraj nepisano pravi lo - pesem Marija, skoz' življenje. Ob prihodu v stolnico in ob odhodu je množica nadškofa pospremila s ploskanjem.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
EVROPSKE JASLICE
Lani je bila v cerkvi sv. Jožefa razstava Jaslice vsega sveta. Medtem pa so pripravili že razstavo Evropske jaslice, ki je od letošnjega adventa odprta v Ljubljani v isti cerkvi. V njej so razstavljeni eksponati iz 25 držav Evropske zveze. Iz Slovenije je več jaslic, med njimi tudi papirnate, natiskane v letih 1920..
SLOVENIJA NA 16. MESTU
Eurostat je objavil revidirane podatke o bruto domačem proizvodu (BDP) članic EZ za leto 2003 in dokončne podatke za leto 2002. Z daleč najvišjim BDP se lahko pohvali Luksemburg (215 odstotkov povprečja). Sledi mu Irska (133 %); Avstrija je četrta (122 %), Italija pa dvanajsta (108 odstotkov). Slovenija se po podatkih Eurostata uvršča na 16. mesto.
FILMSKI FESTIVAL LIFFE
Zmagovalec 15. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala (LIFFe) in s tem dobitnik Mobitelove nagrade vodomec je avstralski film Popolni preobrat, celovečerni prvenec Cate Shortland. Nagrado mednarodne kritike (FIPRESCI) so dobile Češke sanje dveh režiserjev - Vita Klusaka in Filipa Remunda. Dobitnika vodomca je strokovna žirija izbrala izmed 17 filmov sekcije Perspektive, pa tudi izbranec kritike je bil predstavljen v tem programu. Občinstvo se je odločilo, da z zlatim kolutom nagradi film Zboristi v režiji Christopha Barratiera, prikazan v programu Obzorja.
PO SVETU
NOVE PREISKAVE O KATYNU
Poljska je začela lastno preiskavo o pokolu v Katinskem gozdu, v katerem je leta 1940 sovjetska tajna policija ubila več kot 21.000 poljskih častnikov, razumnikov in duhovnikov. Vodja Poljskega inštituta nacionalnega spomina Leon Kieres je na časnikarski konferenci povedal, da bo 16 tožilcev za vojne zločine inštituta skušalo izpopolniti seznam imen sovjetskih častnikov in agentov tajne policije, ki so ukazali ali izvedli poboje poljskih zapornikov.	Namen
inštituta je sicer iskanje storilcev zločinov proti Poljakom v času nacizma in komunizma in njihova privedba pred sodišče. — V Sloveniji se (zaenkrat) še ni mogoče pohvaliti s takimi uspehi.
NOV DOKAZ O PAPEŽEVEM NAPORU ZA ZDRUŽENJE KRISTJANOV
Papež Janez Pavel II. je na slovesnosti v baziliki Svetega Petra v Vatikanu carigrajskemu ekumenskemu patriarhu Bartolomeju I. predal relikvije Svetega Gregorja Nacianskega in episkopa Janeza Krizostoma. Papež je ob začetku obreda dejal, da je predaja relikvij dobra priložnost za nadaljevanje molitve za poenotenje kristjanov. „Nikoli se ne bom utrudil pri iskanja načina za poenotenje vseh, ki sledijo Jezusu Kristusu," je rekel papež. Bartolomej I. je predajo relikvij označil kot „zgodo-vinsko in bratsko dejanje" in dodal, da „v Kristusovi cerkvi ne obstajajo nepremostljive težave, ko se srečajo ljubezen, pravica in mir."
RUDARSKA NESREČA NA KITAJSKEM
Eksplozija v rudniki Chenjiashan je odjeknila okoli 8000 metrov stran od vhoda v rudnik in presenetila 293 rudarjev. 127 ru-
darjev se je uspelo rešiti, 43 rudarjev je bilo ranjenih, od tega 11 huje. Ni več upanja, da bi še našli preživele, pa je povedal lokalni predstavnik kitajske Komunistične stranke. — Vendar nekatere ljudi bolj potare novica, da je pred južnoav-stralsko poginilo 123 kitov in delfinov ki so nasedli na obalah Kings Island med Tasmanijo in Avstralijo in Maria Island na jugovzhodu Tasmanije, kljub naporom mnogih prosotovoljnih reševalcev.
ZDRUŽENI NARODI SE MORAJO SPREMENITI
V dolgo pričakovanem poročilu je mednarodno delovno telo objavilo 101 priporočilo za najbolj obsežno reformo ZN od njegove ustanovitve leta 1945. Med priporočili je tudi povečanje števila članic Varnostnega sveta ZN s sedanjih 15 na 24, vendar brez sprememb glede pravice veta. Generalni sekretar ZN Kofi Annan je pred letom dni zadolžil 16-člansko mednarodno delovno telo za preučitev predlogov reform, s katerimi naj bi se Združeni narodi bolje pripravili na soočanje z "nevarnostmi, izzivi in spremembami" novega tisočletja. Po pričakovanjih naj bi poročilo podprl, tako da bi ga Generalna skupščina ZN sprejela septembra 2005, ob 60. obletnici Združenih narodov.
CASTRO IZPUSTIL NEKAJ ZAPORNIKOV
Kubanske oblasti so iz zapora izpustile najbolj znanega kubanskega oporečnika, neodvisnega časnikarja, pisatelja in pesnika Raula Rivera, ki so ga lani obsodile na 20 let zapora. Rivero je na svojem domu v FJavani dejal, da je njegova in ponedeljkova izpustitev nekaj drugih oporečnikov izraz želje vlade, da bi omilila napetosti.
SLOVENSKI PEVSKI ZBOR "GALLUS"
je v proslavo in za zaključek Marijinega leta priredil 5. decembra t.l. ob 18. uri v baziliki sv. Frančiška koncert Marijinih pesmi.
Kot solisti so nastopili gg. Rode, Lipušček, B. Fink, ga. Marija Fink-Geržiničeva in gdč. Roza Golobova. Zbor je odpel dovršeno ves program pod vodstvom dirigenta g. dr. Julija Savellija ter ob orgeljski spremljavi g. prof. Lojzeta Geržiniča. Nedeljski koncert pevskega zbora „Gallus'' spada gotovo med najboljše njegove koncertne nastope.
PRVO SV. OBHAJILO SLOV. OTROK
Bilo je tudi letos v župni cerkvi v Ramos Mejia. K jutranji sveti maši je prihitelo s svojimi starši 33 slovenskih otrok, ki so nato pristopili prvikrat v svojem življenju k mizi Gospodovi. Sv. mašo je imel poddirektor slov. dušnih pastirjev v Argentini g. Jože Jurak, ki je imel tudi lep cerkveni nagovor. Po sv. maši in prvem sv. obhajilu slov. otrok je bila zanje pripravljena v župnijskih prostorih pogostitev. Sledila je razdelitev spominskih prvoobhajilskih slik in slikanje.
SPOMINSKA RAZSTAVA MARIJANA KORITNIKA
Slovenska kulturna akcija je priredila v prostorih Društva Slovencev na Victor Martinez 50 v Bs. Airesu v soboto 4. in 5. decembra spominsko razstavo 40 umetniških del lani umrlega
mladega slovenskega slikarja Marijana Koritnika. Razstavo je organiziral in pripravil tajnik SKA umetnostni zgodovinar Marjan Marolt. Pri tem sta mu nudila največjo pomoč in sodelovanje akad. kipar Franc Ahčin in Nikolaj Jeločnik.
Svobodna Slovenija, št. 48, 9. decembra 1954
V Severno Ameriko je odpotovala v soboto 11. dec. t.l. z letalom ga. Antonija Krajnik iz San Justa. Odšla je na obisk k svoji hčerki Martini, por. Beznik v Milvvaukee, VVisconsin.
Mladinski odsek Društva Slovencev bo priredil v nedeljo 19. dec. izlet vseh otrok, ki so obiskovali slov. tečaje, v Platanos, eno postajo dalje od Beraza-tegui-ja proti mestu Eva Peron. Za vse udeležence izleta bo zjutraj ob osmi uri maša v cerkvi pri postaji Constitucion. Odhod vlaka je ob 8.50.
Družinska sreča. V družini g. Janka Zakrajška in njegove žene ge. Marije Škedelj v San lusto se je rodila hčerka, ki je dobila pri krstu ime Magdalena Silvija. Sinček g. Jožeta Repovža in njegove ge. Majde, roj. Kavčič je pri krstu 4. dec. t.l. dobil ime Jože Marjan. Srečnim staršem naše čestitke.
Svobodna Slovenija, št. 49, 16. decembra 1954
ESLOVENIA, Ml TIERRA
OSEBNE NOVICE
Krst
V nedeljo, 31. oktobra je bil krščen v moronski stolnici Avgust Oblak. Mamica je Lorena Klemenčič, očka pa Gabrijel Oblak. Botra sta bila Danica Oblak in Matija Klemenčič; krstil pa je dr. Alojzij Kukoviča D).
Srečnim staršem iskreno čestitamo!
DAROVALI SO Zveza slovenskih mater in žena se toplo zahvaljuje vsem, ki so darovali v dobrodelni sklad: g. in ga. Rebozov 50,- pesov; družina Pipp 50.- pesov; v spomin ge. Marte Jeločnik N.N. 400,- ameriških dolarjev. Vsem dobrotnikom Bog povrni!
Zveza slovenskih mater in žena se iskreno zahvaljuje družini FJermana Zupana, ki nam je omogočila dar božičnih paketov s prehrano za pomoč potrebne rojake. Bog plačaj!
LOS CHETNIKS DE ESTIRIA
Zmagoslav - Jože Melaher fue el que comenzo a convocarlos. Estaban armados principalmente con el arma-mento que les habfan confiscado a los alemanes. Tuvieron varios enfrentamientos con los alemanes. Los que integra-ban estas fuerzas eran, en su mayorfa, los que desertaban del bando aleman. Mas tarde los alemanes dejaron de combatir con ellos. Sin embargo no tuvieron respiro, ya que los partisanos no les daban tregua.
EN GORENJSKA
Respondiendo a la movilizacion por la fuerza por parte de los partisanos, se crearon en esta region los domobranci. Algunos que desertaron de los alemanes tambien se les unieron. Ademas llego gente desde Ljubljana. A rafz de las matanzas de los partisanos, los alemanes permitieron a fines del ano 1943 destacamentos de los domobranci en Poljanska dolina, en los Polhojgrajski Dolomiti, en Škofja Loka y en Kranj. En la region habia alrededor de 20 destacamentos con aproximadamente 10.000 hombres. En noviembre de 1944 los domobranci de Gorenjska les presentaron a los alemanes una serie de condiciones. En parte tuvieron una respuesta favorable. Se trataba de lo siguiente: que los eslovenos de Gorenjska pudieran aban-donar las filas alemanas, que el idioma esloveno se diera en las escuelas, que los sacerdotes pudieran regresar a sus parroquias, que se acabaran las ejecuciones de los rehe-nes. Donde hubo mayor cantidad de problemas fue en el area del idioma, de los soldados y de los religiosos.
Sin embargo los alemanes nunca llegaron a confiarles del todo a los domobranci. Sabian muy bien que lo unico que teman en comun era la lucha contra los partisanos y que en el fondo no sentfan ninguna simpatia por ellos. Entendian que estarfan con ellos solamente hasta la llegada de las fuerzas aliadas.
SLOVENCI IN ŠPORT
ROKOMETAŠI CELJA — PRVI!
Rokometaši Celja Pivovarne Laško so se uvrstili v veliki finale evropskega klubskega superpokala, potem ko so v drugi polfinalni tekmi v Ciudad Realu premagali domačo ekipo s 35:31. V nedeljskem finalu pa so premagali nemški Kiel s 30:29.
USPEŠNI V VODI
Na plavalnem mitingu na Dunaju sta zmagi Sloveniji priplavala llirijan Peter Mankoč in Triglavanka Urša Mohorič. Mankoč je na 200 m mešano z 1:58,15 postavil tudi rekord mitinga, Mohoričeva pa je bila najboljša na 100 m hrbtno z 1:05,74. Na stopničke so se uvrstili še Aleš Aberšek kot tretji na 50 m delfin (25,25), Blaž Medvešek kot 2. na 100 m prosto (50,13) in Lavra Babič kot 2. na 800 m prosto (8:59,94). Slovenija je imela še osem finalistov. -Naslednji dan so dosegli še štiri zmage. Matjaž Markič je bil najhitrejši na 50 m prsno (27,97), Aleš Aberšek na 200 m delfin (1:58,67) in Peter Mankoč na 100 m mešano (53,37), vsi trije z rekordom mitinga, Mankoč pa je dodal še zmago na 50 m prosto (22,45). Na stopničke sta se uvrstili še Vita Sonjak, ki je bila tretja na 50 m prsno (34,34) in Lavra Babič, ki je osvojila tretje mesto na 400 m prosto (4:22,31).
PETKOVŠEK ŠE TRETJIČ!
Slovenski telovadec Mitja Petkovšek je na 22. pokalu nemške zveze (DTB), dosegel svoj prvi "hat-trick" v karieri. Še tretjič zapored se je namreč na tekmah svetovnega pokala (po Glasgovvu in Gentu) povzpel na najvišjo stopničko. Po tretji oceni kvalifikacij sta se v superfinale najboljših dveh uvrstila s Francozom Yannom Cucheratom (oba po 9,712 točke), Petkovšek pa je s svojo tretjo predstavo v mercedesovem mestu opravil odlično, "zali-mal" še seskok in zmagal z oceno kariere (9,825). Več smole je imel Aljaž Pegan na drogu, ki si je finale pritelovadil s prvo oceno kvalifikacij, nato pa napravil napako pri kombinaciji, znižal izhodiščno oceno sestave na 9,70 točke in končal na šestem mestu (9,375). Tretji slovenski predstavnik v Nemčiji Sašo Bertoncelj je na konju z ročaji ponovil napako z zadnje tekme v Gentu in z 18. oceno (8,600) tekmovanje sklenil že v kvalifikacijah.
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOŠ STARE / Director: Valentin B. Debeljak / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj / Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 -C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0B41 / 4636-2421 (fax) / e-mail: esloveniaucosinectis.com.ar Glavni urednik: Tine Debeljak ml. / Za Društvo ZS: Alojzij Rezelj / Sodelovali so še: Tone Mizerit, Gregor Batagelj, Miriam Jereb Batagelj, Irena Fajdiga, Polona Makek, Jernej Tomazin, Nuška Draksler, Marjeta Smersu Boltežar, Jožko Rožanec, Milena Ahčin, Marko Vombergar. Mediji: STA, Radio Ognjišče.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 70, pri pošiljanju po pošti pa $ 95; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za pošiljanje z letalsko pošto. Z navadno pošto 85 USA dol. za vse države.
Čeke: v Argentini na ime „Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime Antonio Mizerit’'.
Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. / Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info©vilko.com.ar
O
8 -I ^
o s y
U E? in <
FRANQUEO PACADO Cuenta N° 7211
R. Nac. de la Propiedad Inteleclual N° 881153
MALI O
TURIZEM
Letalske karte, rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti posvetu H. Yrigoyen 2742 - San justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splošna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ra-mos Mejfa - Tel.: 4464-0474 ADVOKATI Dr. Vital Ašič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks:	4798-5153. e-mail:
estudioasic®cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados odvetniki. Zapuščinske zadeve. Somellera 5507,	(1439)
Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek®hotmail.com dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1148	-	15-4088-5844-
mpoznic@sfanet.com.ar dr. Lilijana Kožar, odvetnica; Av. Co-rrientes 1250, 5° F, Capital. Torek in četrtek od 16. do 19. Tel.: 4382-9216
Otroška počitniška kolonija
Zedinjena Slovenija tudi letos organizira šolsko kolonijo v počitniškem domu dr. Rudolfa Hanželiča v kordobskih hribih. Kolonijo bosta vodila prof. Karel Groznik in Andrejka Puntar s sodelavci.
Otroci odpotujejo v nedeljo, 2. januarja zvečer in se vrnejo v soboto, 15. januarja zjutraj. Cena za vožnjo in celotno oskrbo je 520,- pesov. Starše opozarjamo, naj pohitijo z vpisom otrok v to lepo dejavnost, ker bo število udeležencev omejeno. Prijave v društveni pisarni.
Srečanje staršev z voditelji kolonije bo v nedeljo, 26. decembra, ob 10.30 uri v Slovenski hiši.
Društvo Zedinjena Slovenija
Skupno srečanje mladcev in mladenk s starši na Pristavi
V NEDELJO 19. DECEMBRA 2004
9.30: sveta maša 11.00: igre
13.00: kosilo (a la canasta - vsak prinese s sabo) 15.00: karaoke 17.00: ples
Prinesite s sabo športno obleko in veliko dobre volje!
Za najmlajše (od vrtca dalje) bo poskrbljeno
Že je v prodaji
Podporni bon (rifa) Zedinjene Slovenije
Hočete vedeti, kaj boste lahko zadeli?
tek: dvodnevno potovanje, s prenočiščem in hrano, v Colonia, Uruguay. tek: umetniško sliko Andrejke Dolinar tek: en dan na estanciji
tek: Zbornik Zedinjene Slovenije (v trdo vezan) tek: Zbornik Zedinjene Slovenije (broširan) tek: zastava (na izbiro slovenska ali argentinska) tek: enoletna naročnina Svobodne Slovenije tek: košara božičnih dobrot
tek: tri knjige založbe Zedinjene Slovenije (na izbiro)
10. dobitek: ena knjiga založbe Zedinjene Slovenije (na izbiro)
1. dob
2. dob
3. dob
4. dob
5. dob
6. dob
7. dob
8. dob
9. dob
Vsak bon stane samo deset pesov
Pri vseh poverjenikih našega tiska!
"X	>	v
SLOVENSKA FOLKLORNA SKUPINA PRISTAVA
> \	VAS VABI NA
C V '	1	k
XV. VESELICO NARODNIH
/
Samo še en teden imate časa!
Podjetniki, trgovci, profesionalci in rojaki na sploh
Svobodna Slovenija bo tudi letos izdala
izredno božično številko
kjer je prostor za božična voščila.
Ne zamudite te izredne priložnost in z naših strani pozdravite svoje odjemalce, prijatelje in znance.
Dostavite nam svoje voščilo ali oglas osebno, po faxu (4636-2420) ali po elektrosnki pošti (esloveniau@sinectis.com.ar) najkasneje do petka, 17. t. m.
Uprava Svobodne Slovenije
I
PLESOV
S
\ v,
V SOBOTO 11. DECEMBRA OB 20,30 URI VSTOPNINA $5 - DO 12. LETA BREZPLAČNO SLOVENSKA PRISTAVA REPUBLICA DE ESLOVENIA 1851 CASTELAR (
' / 1
V
\
OBVESTILA
Društvo argentinskih likovnih umetnikov - SAAP (Sociedad Arg. De Artistas Plasticos), vabi na"f eria Artistas Argentinos 2004"
v Palais de Glace, Posadas 1725 - Capital,
Od 16. do 26. decembra.
Razstavljalo bo več kot štiristo argentinskih slikarjev med njimi,
Helena Klemenc, Veronika Šparhakl in Andrejka Dolinar.
Odprtje 16. decembra ob 19. uri Vstopnina: $5; upokojenci: $2; mlajši do 16. leta: zastonj.
(Ker je to umetniški sejem, bodo na razpolago dela umetnikov po zelo ugodnih cenah)
ČETRTEK, 9. decembra:
Seja upravnega odbora Zedinjene Slovenije, ob 20. uri
v Slovenski hiši.
Sestanek Zveze slovenskih mater in žena. Razgovor z g. Mihom Gaserjem: „Slovenija po 60 letih", v Slovenski hiši ob 16.30 uri.
SOBOTA, 11. decembra:
Veselica narodnih plesov na Slovenski Pristavi. Srečanje za vse člane, simpatizerje in prijatelje Slovenske demokratske stranke (Janševe stranke), ob 16. uri v mali dvorani Slovenke hiše.
ČETRTEK, 16. decembra:
Zveza slovenskih mater in žena iz San Martina vabi na "božičnico" v pesmi in besedi blaženega škofa Antona Martina Slomška, ob 16. uri v domu.
NEDELJA, 19. decembra:
Zaključno srečanje mladcev in mladenk s starši, na
Pristavi v Castelarju.
Duhovna priprava na božič v Miramaru bo v nedeljo, 19. decembra. Ob 17. uri sv. maša v župnijski cerkvi. Pred mašo priložnost za spoved SREDA, 22. decembra:
Božični koncert v Moronski stolnici ob 20.30 uri. Izvajajo med drugimi Cvetka Kopač, Ani Rode, Andrejka Zupanc, Luka Debevec in Matija Debevec.
PETEK, 24. decembra:
Božična polnočnica, ob 21. uri v Slovenski cerkvi Marije Pomagaj. Pol ure pred začetkom koncert božičnih pesmi v izvedbi pevskega zbora iz San Martina.
VODORAVNO: 1. hasek, korist; 4. osebni zaimek; 6. pretrgana trebušna mrena; 9. severozahodni del Slovenije; 11. sedma stopnja v glasbeni lestvici; 13. reka, ki teče ob Gornji Radgoni; 14. igralna karta najvišje vrednosti; 16. kanon; 18. veznik; 19. rimska številka štiri; 20 polmer kroga; 21. ruska reka; 23. zagorelo, prižgano; 26. veznik; 27. Abrahamova domovina; 28. poljska rastlina, se pripravi tudi kisla; 30. sto kvadratnih metrov; 32, svinjski zob-podočnik; 35. vprašalnica; 36. harmonično nihanje zraka; 38. stalna, utrjena pot strojnih vozil; 40. oblika pomožnega glagola; 41. obljubljam; 42. prebivalec dežele okrog Rige.
NAVPIČNO: 1. vzdržek pri jedi; 2. naselje južno od Ljubljane; 3. stalno prebivališče; 4. religija; 5. števnik;
6.	krstno ime pisatelja Meška; 7. ime tuje črke; 8. šesta stopnja glasbene lestvice; 10. ime našega kulturnika Jurčeca; 12. električno nabit najmanjši delec snovi; 15. predlog; 17. mojster v pekarni; 19. veznikfžO. kaj delajo roparji; 22. mestni del Ljubljane; 23. zveza glave s trupom; 24. apetit; 25. potem; 27. učenje; 29. tako bodi!; 31. meja ploskve; 33. prva žena; 34. egiptovska reka; 37. nikalnica; 39. druga stopnja glasbene lestvice.
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
7.	decembra 2004
1 EVRO 239,78SIT 1 U$S dolar 178,50SIT
1		2	3		4	5		6	7	8	
		9		10							
11	12		13					14			15
16		17		IH			19			20	
	21		22			23			24		
25		26			27			28			29
30	31		32	33			34		35		
36		37				38		39		40	
41							42