KRALJEVINA JUGO S LAVI JA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 49. kos. V LJUBLJANI, dne 20. junija 1934. Letnik V. VSEBINA: 987. Zakon o zatiranju spolnili bolezni. 388. Pojasnilo k S 30. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni. 389. Carinski postopek v zračnem prometu. 390. Izpremeniba pravilnika o zavarovanju učencev za nezgode. 391. Jzpremembe in dopolnitve pravilnika za srednje kmetijske šole glede izpitnih predmetov. 392. Pravilnik o izpremembi pravilnika o službeni obleki za uradnike v resortu ministrstva za notranje posle. 393. Odločba o podpori uslužbencem finančne kontrole za nabavo službene obleke. 394. Izpremeniba imena otoka »Sv. Marino« v »Petrovac«. 395. Telefonski promet. 390. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. 397. Razne objave iz »Službenih novin«. Zakoni in kraljevske uredbe. 387. Mi ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, objavljamo vsem in vsakomur, da sta narodna skupščina kraljevine Jugoslavije, sklicana z. ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji X. redni seji, ki jo je imela dne 5. februarja 1934 v Beogradu, in senat kraljevine Jugoslavije, sklican z ukazom z dne 19. oktobra 1933 na redno zasedanje za dan 20. oktobra 1933, v svoji IX. redni seji, ki jo je imel dne 13. februarja 1934 v Beogradu, sklenila in da smo Mi potrdili ter proglašamo zakon o zatiranju spolnih bolezni,* ki se glasi: § 1- Spolne bolezni v smislu tega zakona so: sifilida, gonoreja in mehki šanker v vseh oblikah. § 2. Vsakdo, ki oboli za spolno boleznijo, se mora takoj zdraviti. § 3. Vsakdo, ki oboli ali posumnja, da je obolel za spolno boleznijo, ima pravico do brezplačnega pregleda in brez- * »Službene novine kraljevino Jugoslavije« z dne 31. maja 1934s št. 122/XXXI/307. plačnega zdravljenja, če je takega stanja, da ne more trpeti stroškov zdravljenja: a) v vseh državnih in samoupravnih zdravstvenih ustanovah (bolnicah, vseučitišfnih klinikah, ambulatorijih in temu pod.); in b) pri sreskih in občinskih zdravnikih. , Izvzemajo se osebe, zavarovane po zakonu o zavarovanju delavcev (iz 1. 1922.), ki se zdravijo v svojih zdravstvenih ustanovah. Minister za socialno politiko in narodno zdravje predpiše pravilnik o plačevanju stroškov smiselno s pravilnikom o izterjavi bolničnih stroškov. § 4. Vsak zdravnik, ki zdravi bolnika od spolne bolezni, je dolžan: 1. poučiti bolnika o prenosnosti njegove nalezljive bolezni, o njegovem obveznem zdravljenju in o zakonski odgovornosti, če koga okuži; odvračati bolnika od tega, da bi stopil v zakon, če ga hoče skleniti, do popolne ozdravitve; izročiti bolniku tiskano navodilo, ki ga izda ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje; 2. poizvedovati pri bolniku o izvoru okužbe in samb, če dobi zanesljive podatke, naznaniti to pristojnim oblastveni radi preizkusa in odreditve potrebnih ukrepov; 3. obzirno voditi evidenco o bolnikih, ki jih zdravi, in dajati na zahtevo pristojnega oblastva potrebne podatke, brez navedbe imen; in 4. opomniti bolnika, če bi prekinil zdravljenje ali prihajal k zdravljenju neredno. Če bolnik tudi po opominu ne nadaljuje zdravljenja ali ne poda dokaza, da so zdravi pri drugem zdravniku ali drugi ustanovi, omenjeni v § 3. tega zakona, mora zdravnik to pristojnemu oblastvu pismeno naznaniti, ne-glede na točko 3. tega paragrafa. § 5. Kdor dft zdravniku lažno, zlonamerno Izvestilo o izvoru okužbe (§ 4.), se kaznuje po določbah tega zakona. § 6. Če je nevarnost, da prenese okužena oseba s svojim načinom življenja ali z nebrižnostjo v zdravljenju svojo bolezen na okolico ali na osebe, s katerimi prihaja v stik, odda pristojno oblastvo tako osebo na osnovi zdravniškega mnenja v javno bolnico na zdravljenje, dokler ne prestane bili drugim nevarna. Ta oddaja se izvrši s kar največjo obzirnostjo. § 7. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje odreja: 1. v zvezi s pristojnimi civilnimi in vojaškimi ob-lastvi vse ukrepe, da se s široko propagando poučujejo najširši sloji prebivalstva, odrasla mladina, šolska mladina in vojska o nevarnostih po spolnih boleznih. Mladino, začenši s 15tim letom starosti, poučujejo strokovnjaki na primeren način o spolnem življenju, resnosti in nesrečah, ki jih morejo spolne bolezni povzročiti. Za to propagando se ukoriščajo vsa sredstva, kakor: predavanja, gledališča, filmi, publikacije, slike, letaki itd. Sefi in zdravniki ambulatorijev za kožne in venerične bolezni so zavezani, biti v tem pogledu posebno delavni; in 2. otvoritev novih ambulatorijev za kožne in venerične bolezni. Šefi ambulatorijev za kožne in venerične bolezni skrbe za otvoritev in vzdrževanje profilaktičnih postaj pri ambulatorijih. § 8. Vsaka prostitucija in vzdrževanje javne hiše sta prepovedana in kaznivo dejanje po predpisih XXIV. poglavja kazenskega zakonika. § 9- Moški, ki stopa v zakon, mora izročiti za poroko pristojnemu oblastvu zdravniško potrdilo, iz katerega jo razvidno, da ne boluje za nobeno izmed bolezni, navedenih v § 1. tega zakona. Državni in samoupravni zdravniki izdajajo ta potrdila siromašnim osebam brezplačno. Zenska, ki ve, da je okužena, ali pa more po okol-nostih to domnevati, pa vendar sklene zakon, se kaznuje po § 256. kazenskega zakonika. Izdaja lažnega potrdila se kaznuje po veljavnih zakonskih predpisih. Če verski predstavnik ali predstavnik pristojnega civilnega oblastva ne dobi takega potrdila od moškega, ki hoče stopiti v zakon, pa ga vendar poroči, se kaznuje po določbi prvega odstavka § 399. kazenskega zakonika. Izvzet je primer poroke na smrtni postelji. Če takšen moški ozdravi, se mora dati v mesecu dni pregledati. § 10. Prepoveduje se zdravljenje spolne bolezni brez osebnega pregleda bolnika, pismeno ali po naročilu ali s pošiljanjem zdravil. Prepoveduje se vsaka reklama zdravil za zdravljenje spolnih bolezni, najsi se to godi ustno ali s tiskom, objavami, letaki in temu pod. § H- Kdor brezvestno bodisi s spolnim razmerjem ali kakorkoli drugače prenese spolno bolezen na drugega, kdor vzame glede sifilide zdravo dojiljo k otroku, ki boluje za sifilido, žnska, ki boluje za sifilido, a gre za dojiljo k otroku, ki ni za to boleznijo bolan, kdor da otroka, ki boluje za sifilido, koinu za svojega ali v oskrbo ali vzgojo, a ga o otrokovi bolezni ne izvesti, se kaznuje po določbah kazenskega zakonika. § 12. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje preizkusi socialne vzroke, ki ustvarjajo in vzdržujejo prostitucijo, da se odrede potrebni ukrepi, ki se določijo s posebno uredbo. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje ustanovi v vseh večjih mestih domove za začasno nastanitev žen in deklet, ki prihajajo v ta mesta, da si poiščejo zaslužka, kakor tudi za tiste, ki ostanejo brez zaslužka. Ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje osnuje in vzdržuje v. zvezi z drugimi državnimi in strokovnimi oblastvi in zasebnimi organizacijami, zlasti pa z ženskimi združbami in z društvi za pobijanje spolnih bolezni, posebne ustanove, kamor spravlja: a) moralno ogroženo in padlo žensko mladino; in b) ženske, kaznovane zaradi prostitucije, da se usposobijo za pridobivanje. § 13. Če se ugotovi, da ogražajo razmere, v katerih živi maloletnik, njegov moralni razvoj v sredini, kjer biva, ukrenejo dotične kralj, banske uprave, odnosno uprava mesta Beograda, česar je treba, da odvzame za malo-letnike pristojno oblastvo reditelju, odnosno varuhu (skrbniku) očetovsko oblast in se odda maloletnik v kakšno drugo rodbino ali ustanovo, označeno v prednjem paragrafu. § 14. Kdor se pregreši zoper predpise tega zakona, se kaznuje, če ni dejanje kaznivo po predpisih kazenskega zakonika, z zaporom do 6 mesecev ali v denarju do 5.000 dinarjev. § 15- Poizvedovanje o kaznivih dejanjih po tem zakonu se vrši na prijavo zasebnikov, če je oškodovan zasebni interes, ali pa na vlogo pristojnega javnega ali samoupravnega organa, če je oškodovan javni interes. § 16. Za poizvedovanje in sojenje kaznivih dejanj po tem zakonu so pristojna sodišča po zakonu o kazenskem sodnem postopku, ki velja v dotičnem sodnem območju. Razprava je tajna. § 17. Vse denarne kazni, izrečene po tem zakonu ali v zvezi z njim po kazenskem zakoniku, se stekajo v sklad za osnavljanje in vzdrževanje ustanov, označenih v §§ 12* in 13. tega zakona. Sklad upravlja minister za socialno Politiko in narodno zdravje; sklad jo plodonosno naložen pri Državni hipotekarni banki. § 18. Vse policijske in administrativne odredbe, ki so doslej urejale nadzor nad prostitutkami, se ukinjajo. § 19- Izvajanje tega zakona se poverja ministru za socialno politiko in narodno zdravje, ki izda potrebni pravilnik za izvrševanje tega zakona. § 20. Ta zakon stopi v veljavo, ko ga kralj podpiše in se razglasi v »Službenih novinalK, obvezno moč pa dobi 80 dni po razglasitvi, ko prestanejo veljati predpisi, ki mu nasprotujejo. Našemu ministru pravde priporočamo, naj razglasi ta zakon, vsem Našim ministrom, naj skrbe za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, naj po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, naj se mu pokoravajo. V. Beogradu, dne 28. marca 1934. Aleksander s. r. Minister za socialno politiko in narodno zdravje Ivan Pucelj s. r. Videl in pritisnil državni pečat čuvar državnega pečata, minister pravde Bož. Ž. Maksimovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih gospodov ministrov.) Uredbe osrednje vlade. 388. Pojasnilo k § 26. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni.* Ker se § 26. zakona o zatiranju nalezljivih bolezni** različno tolmači, dajem tol o pojasnilo: Prvi stavek § 26. zakona' o zatiranju nalezljivih bolezni, ki se glasi: »Občine s preko 10.000 prebivalci morajo urediti v petih letih in po ureditvi vzdrževati bolniške oddelke za akutne nalezljive bolezni, in sicer z najmanj 10 posteljami na vsakih 10.000 prebivalcev«, se nanaša na občine, kjer takšnih oddelkov ni, in te jih morajo ustanoviti v petih letih. Drugi stavek, ki se glasi; »če tuki oddelki ali posebne bolnice za nalezljive bolezni že obstoje, mora skrbeti občina za njihovo vzdrževanje ali pa jih materialno podpirati«, se nanaša na tiste občine, kjer taki oddelki * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. junija 1934, št. 125/XXXIII/330. ** »Uradni lisk št. 137/31 iz 1. 1929./1930. in bolnice že obstoje, in morajo te občine takoj po uveljavitvi tega zakona skrbeti za njihovo vzdrževanje in jih materialno podpirati. V Beogradu, dne 18. maja 1934; K. s. br. 9108. Minister za socialno politike in narodno zdravje Pran Novak s. r. 389. Na osnovi čl. 57. zakona o zrakoplovstvu in čl. 273. carinskega zakona ter po zaslišanju carinskega sveta predpisujem carinski postopek v zračnem prometu* Člen 1. Vsak poveljnik zrakoplova se mora pri odhodu, prihodu ali prehodu kraljevine Jugoslavije povsem ravnati po določbah, predpisanih za zračni promet. Člen 2. Zrakoplovi smejo odhajati v inozemstvo samo s carinsko-zrakoplovnih pristanišč. Iz inozemstva prihajajoči zrakoplovi se spuščajo na ista pristanišča. Odhod in prihod zrakoplovov se opravi lahko tudi na drugih zrakoplovnih pristaniščih, če to zahteva ministrstvo za vojsko in mornarico, ako je o tem obveščena najbližja carinarnica, da utegne odrediti carinskega orgarta, da opravi carinski postopek ob odhodu, odnosno ob prihodu zrakoplova. Člen 3. Na carinsko-zrakoplovnih pristaniščih se opravlja pregled zrakoplova, letalskega osebja, potnikov, prtljage in se ocarinja uvozno in izvozno blago. Blago se ocari-nja po službeni dolžnosti in po deklaracijah za uradno poslovanje ter po pristojnosti, ki je določena carinarnici, v katere območju leži carinsko-zrakoplovno pristanišče. Člen 4. Na poslovanje carinsko-zrakoplovnih pristanišč, ki ni uravnano s postopkom, se uporabljajo občni predpisi; predpisi, ki se nanašajo na carinske razdelke, se uporabljajo v tem primeru tudi na carinsko-zrakoplovna pristanišča. Člen 5. Na zrakoplovnih pristaniščih v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skoplju se ustanavljajo carinsko-zrakoplovna pristanišča, ki poslujejo pod tem nazivom. Člen 6. Podjetja, ki opravljajo zračno plovbo, morajo dajati carinskim organom na carinsko-zrakoplovnih pristaniščih brezplačno na razpolago potrebne prostore za opravljanje carinske službe. Podjetja morajo prostore tako * »Službene uovine kraljevine Jugoslavije« z dne 30. marca 1934, št. 74/XIX/183. — Zakon o zrakoplovstvu gl. »Uradni list« štev, 83/29 iz 1. 1928. in štev. 127/29 iz 1. 1929./30. Predsednik ministrskega sveta Nikola Uzunovie s. r. urediti, da so zavarovani interesi carinske službe; prav tako morajo podjetja prostore snažiti, ogrevati in razsvetljevati, in to brez kakršnegakoli povračila. Podjetja morajo brezplačno prevažati carinske uslužbence, ki sta jim poverjeni nadzorstvo in opravljanje poslov na carinsko-zrakoplovnih pristaniščih. Clen 7. Vozni red zrakoplovov mora biti tako prirejen, da je dovolj časa; da se opravijo carinske obličnosti. Člen 8. Carinski organi morajo pregledati pri odhodu in prihodu vsak zrakoplov in njegov tovor. Glede zrakoplovov, ki letijo čez kraljevino Jugoslavijo brez spuščanja, velja pravilo, da zrakoplovi in njih tovor niso zavezani carinskemu pregledu, če se drže pri letenju določenega pota; če dobe poveljniki takšnih zrakoplovov z določenimi signali ukaz, naj se spuste zaradi občnili policijskih razlogov, se morajo spustiti in v takem primeru se opravi carinski pregled. Člen 9. Na zrakoplove, ki prihajajo iz inozemstva in ne opravljajo rednega ali turističnega prometa, se pobirajo vse davščine. Temu plačilu so zavezani tudi rezervni deli in oprema. Zrakoplovi, ki prihajajo iz inozemstva zato, da jih pokažejo lastniki zainteresiranim napravam zaradi nakupa, se puste prosti carine, če se vrnejo v določenem roku. Davščine se kreditirajo, zavarujejo jili pa z osebnim jamstvom naprave, na katerih zahtevo je zrakoplov prišel. Člen 10. Zrakoplovi, ki odhajajo v inozemstvo, in zrakoplovi, ki prihajajo v kraljevino Jugoslavijo, morajo leteti čez carinsko črto na določenih mestih. Pot od carinsko-zrakoplovncga pristanišča, s katerega se odleta zaradi odhoda v inozemstvo, do carinike črte kakor tudi pot od carinsko črte do carinsko-zrako-plovnega pristanišča morajo preleteti poveljniki zrakoplovov, ne da bi se spustili. Člen 11. Če je zrakoplov, o katerem je govora v predhodnem členu, primoran, da se spusti zbog višje silo, mora postopati poveljnik zrakoplova po členu 56. zakona o zračni plovltvi. Ko se Obrne poveljnik do oblastva, označenega v členu 56. zakona o zračni plovitvi, mora to sestaviti zapisnik o višji sili. Če so na zrakoplovu tovor in tudi živila za potrebe posadke in potnikov, primerja oblastvo tovor z manifestom, ki so mu priložene deklaracije, in živila z listo živil in overi, če ugotovi pravilnost stanja, manifest in listo v tem smislu; drugače pa vpiše ugotovljene nepravilnosti v zapisnik. Zapisnik o višji sili se sestavi v treh izvodih: en izvod se izroči poveljniku zrakoplova, drugi izvod obdrži oblastvo, ki ga jo sestavilo, tretji izvod se pošlje carinsko-zrakoplovnemu pristanišču, s katerega je zrakoplov odšel, odnosno če je prišel iz inozemstva, na katero bi se bil moral spustiti. Če zrakoplov ne more nadaljevati letenja na nameravani cilj, mu določi oblastvo najbližje carinsko-zrako-plovno pristanišče, kjer se naj spusti, če pa niti do tega pristanišča ne more leteti, se pošljejo tovor in živila s tistim prevoznim sredstvom, ki ga predlaga poveljnik zrakoplova, do najbližjega ali do nameravanega zrako-plovno-carinskega pristanišča; po možnosti spremlja tovor in živila spremljevalec. V potno knjižico poveljnika zrakoplova vpiše oblastveni organ, ki je zapisnik sestavil, pripombo, da se je potovanje prekinilo. Člen 12. Pred odhodom v inozemstvo mora predložiti poveljnik zrakoplova carinskemu oblastvu svojo potno knjižico; če se prenašajo z zrakoplovom blago ali živila za posadko zrakoplova in potnike, predloži tudi odhodni manifest, odnosno listo živil. Manifestu morajo biti priložene pripadajoče deklaracije, ki se skladajo z obrazcem 2, predpisanim z zakonom o konvenciji, s katero se ureja zračni promet, iz leta 1927. Carinski organi morajo primerjati ta manifest z deklaracijami in tovorki, prav tako pa tudi listo živil z živili. Tovorke, ki so namenjeni za inozemstvo, kakor tudi tovorke z inozemskim blagom, ki se pošiljajo z enega carinsko-zrakoplovnega pristanišča na drugo, je treba plombirati. Po opravljenem plombiranju se dovoli vtovoritev. Odhodni manifest se predloži v treh izvodih; predložiti se mora posebej za tovorke, ki odhajajo v inozemstvo, kakor tudi za tovorke z inozemskim blagom, ki se prenašajo z enega carinsko-zrakoplovnega pristanišča na dirugo. Za tovorke, ki odhajajo v inozemstvo, se sestavi manifest za prvi inozemski zrakoplovni center, na katerega sc naj zrakoplov spusti. Ko se ugotovi z opravljeno natovoritvijo pravilno stanje, se vpiše manifest v zapisnik odhodnih manifestov; nato se overi s pečatom carinsko-zrakoplovnega pristanišča in s podpisom organa, ki je opravil vpis. En izvod takšnega manifesta so izroči poveljniku zrakoplova, ki ga izroči z blagom vred carinsko-zrakoplovnemu pristanišču, odnosno prvemu inozemskemu zrakoplovnemu centru; drugi izvod se pošlje neposredno prvi, odnosno drugi ustanovi; tretji izvod pa obdrži carinsko-zrakoplevno pristanišče. Carin-sko-zrakoplovno pristanišče, ki se mu je blago poslalo, odnosno prvi inozemski zrakoplovni center obdrži izvod manifesta, ki mu je bil neposredno poslan; izvod pa, izročen po poveljniku zrakoplova, se pošlje s potrdilom o, prejemu blaga carinsko-zrakoplovnemu pristanišču, ki je blago poslalo. S tako pribavljenim potrdilom sc razbremeni zapisnik odhodnih manifestov. Če inozemski zrakoplovni center o odhodnem manifestu ne pošlje potrdila o prejemu blaga, se razbremeni zapisnik odhodnih manifestov z ugotovitvijo carinskega organa, ki je prisostvoval natovoritvi blaga v zrakoplov, da se je blago iz manifesta poslalo določenega dne inozemskemu zrako-plovncmu centru. V potni knjižici mora overiti organ carinsko-zrakoplovnega pristanišča poveljniku zrakoplova čas odhoda. Overitev mora biti opremljena s podpisom organa in pečatom njegove ustanove. Lista živil mora biti opremljena z istovetno overitvijo iz predhodnega odstavka. Člen 13. Če se prenaša z blagom iz predhodnega člena tudi domače blago z enega carinsko-zrakoplovnega pristanišča na drugo, se to domače blago ne vpiše v manifest; marveč se predloži zanj sprevodnica iz člena 17. carinskega postopka za odpravljanje in držanje blaga pod carinskim nadzorstvom. člen 14. Pri prihodu iz inozemstva mora predložiti poveljnik zrakoplova carinsko-zrakoplovnemu pristaniškemu organu svojo potno knjižico; če se pa prenašajo z zrakoplovom blago ali živila za posadko in potnike, mora predložiti prijavo — dohodni manifest — s priloženimi deklaracijami vred, ki jih izstavi pošiljatelj, kakor tudi listo živil. Po prejemu manifesta in liste živil so carinski organi dolžni opravili primerjavo, ki je predpisana v Členu 12. postopka. Glede blaga, ki se ocarinja na carinsko-zrakoplovnem pristanišču, je zrakoplovna družba nato dolžna, predložiti uvozno prijavo, in se potem ravnati po občnih predpisih, kolikor ni kaj drugače s postopkom predpisano. Z blagom, ki se odpremlja naprej, je ravnati na način iz tretjega odstavka člena 12. postopka. Dohodni manifest iz tega člena kakor tudi prispeli manifest iz člena 12., s katerim se je poslalo inozemsko blago carinsko-zrakoplovnemu pristanišču z drugega carinsko-zrakoplovnega pristanišča, se vknjiži v zapisnik dohodnih manifestov, nato overi s pečatom carinsko-zrakoplovnega pristanišča in podpisom organa, ki je vknjižbo opravil. Člen 15. Na poštne pošiljke, ki se prenašajo z zrakoplovom, se uporabljajo povsem določbe carinsko-pošt nega pravilnika, in to pri uvozu od trenutka, ko izroči voznik po predloženi prijavi — manifestu pakete poštnim organom, pri izvozu pa do trenutka predaje vozniku. Člen IG. Carinski pregled zrakoplova, njegove posadke, potnikov in prtljage se opravi ob odhodu v inozemstvo na tistem carinsko-zrakoplovnem pristanišču, s katerega zrakoplov prvič odleti, odnosno pri dohodu iz inozemstva na tistem carinsko-zrakoplovnem pristanišču, na katero se prvič spusti. Pri opravljanju carinskega pregleda pri zrakoplovih sinejo biti prisotni tudi organi zrakoplovne družbe, ki opravljajo potrebne posle (nato-voritev, raztovoritev itd.). Po. opravljenem pregledu prtljage se izda o tem potniku potrdilo; tovorki prtljage se označijo z listkom »Pregledano«. Tako pregledana prtljaga se pregleda na drugem carinsko-zrakoplovnem pristanišču iznova lahko samo zaradi opravičenih razlogov. Potrdilo o pregledani prtljagi se daje tranzitnim potnikom glede vse prtljage, ostalim pa samo glede ročne prtljage in ta ni zavezana nobeni taksi. Obsezati more naslednje podatke: priimek in ime potnika, število tovorkov, njihovo težo, pečat carinsko-zrakoplovnega pristanišča, na katerem se je pregled opravil, podpis carinskega organa, ki je pregled opravil. Glede prtljage ostalih potnikov, ki se izroči v prevoz s tovornim listom, se izda potrdilo po mali beležnici. Prtljaga, glede katere se iz kakršnihkoli razlogov ne more opraviti pregled iz tega člena, se odpravi na namenjeno carinsko-arakoplovno pristanišče tako, kakor je predpisano v členu 12. postopka. Člen 17. Če dobi zrakoplovna družba od stranke nalog, naj opravi nadaljnjo odpremo blaga z drugim prevoznim sredstvom (železnico, parnikom), se izvrši odprema takšnega blaga po občnih carinskih predpisih. Člen 18. Manifest mora biti v skladu z obrazcem, ki je predpisan z zakonom o konvenciji, s katero se Ureja zračn! promet, iz leta 1927. Člen 19. Zapisnik odhodnih in dohodnih manifestov ima bremenski list in imovinski list. Bremenski list pri teh zapisnikih obseza: zaporedno številko, dan, ko se manifest vpiše, število, znak, številko, obliko, vsebino in težo tovorkov, naziv carinsko-zrakoplovnega pristanišča ali inozemskega zrako-plovnega centra, na katerega se blago odpremlja, odtnosno ki blago pošilja. Imovinski list zapisnika odhodnih manifestov obseza: dan, ko se je potrdilo prejelo, številko potrdila in njegov datum. Imovinski list zapisnika dohodnih manifestov obšeza: številko listine, po kateri se vrši razbremenitev (odpis), njen naslov (razkladnica, odhodni manifest), število, znak, številko, obliko, vsebino in težo tovorkov, carin-sko-zrakoplovno pristanišče, odnosno inozemski zrakoplovu! center, kateremu se blago naprej pošilja. Člen 20. Za porabo namenjeno gorivo in mazivo, ki Je na zrakoplovu, je oproščeno plačila davščin, če prihaja zrakoplov iz inozemstva in če ne preseza dejansko potrebne količine za opravo potovanja, označenega v potni knjigi. Člen 21. Ta postopek dobi obvezno moč dne 1. aprila 1934. V Beogradu, dne 28. marca 1934, št. 8317/1 V. Minister za finance dr. Mil. 11. Dordevič s. r. 390. Izprememba pravilnika o zavarovanju učencev za nezgode.* Na osnovi § 19. zakona o srednjih tehniških in moških obrtnih šolah, § 10. pravilnika o zavarovanju učencev za nezgode in sporazumno z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje o 'd 1 o č a m : Točke 1., 3. in 4. § 7. pravilnika o zavarovanju učencev za nezgode’1'* se izpreminjajo, in to: V točki 1. se določeni znesek 50.000 dinarjev znižuje na 25.000 dinarjev. V točki 3. se vriva pred vsoto 3.000 dinarjev besedica »do«, na koncu besedila te točke pa se dodaja: * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. junija 1934, št. l33/XXXV/343. ** »Službeni list« št. 662/103 iz 1. 1933. »prehodna nesposobnost pa sme trajati največ 15 tednov«. V točki 4. so namesto vsoto 50.000 dinarjev postavlja 25.000 dinarjev, namesto vsote 5.000 dinarjev pa 2.500 dinarjev. V Beogradu, dne 31. marca 1934; I br. 2907/N. Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič s. r. 391. Izpremembe in dopolnitve pravilnika za srednje kmetijske šole št. 15.724/11 z dne 13. aprila 1926.* Minister za kmetijstvo je odredil z odločbo štev. 36.140/V z dne 31. maja 1934 takole: Člen 26. pravilnika za srednjo kmetijske šole štev. 15.724/11 z dne 13. aprila 1925** so dopolnjuje za prvim odstavkom z naslednjim besedilom: »Izpiti se no opravljajo iz naslednjih predmetov: 1. iz vseh občnih predmetov (člen 5., pod A., pravilnika) ; 2. v skupini pripravljalnih predmetov (člen 'o-, pod B., pravilnika) iz matematike in risanja; 3. v skupini strokovnih predmetov (člen 5., pod C., pravilnika) so ne opravljajo izpiti iz kmetijskega knjigovodstva, kmetijskega prava in zakonodajstva in kmetijske statistike; in 4. iz vseh neobveznih predmetov (člen 5., pod Č., pravilnika). Iz teh predmetov veljajo za prestop v višji razred letne ocene. Samo tisti učenci, ki imajo po letnem uspehu iz navedenih predmetov slabo oceno, opravljajo izpit iz dotičnega predmeta konec leta in je dalje postopati po členu 28. pravilnika.« Te izpremembe stopijo v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 31. maja 1934; št. 36.140/V. Minister za kmetijstvo dr. Drag. S. Ivojič s. r. 392. Na osnovi člena 119. zaki na o notranji upravi predpisujem pravilnik o izpremembi pravilnik? o službeni obleki za uradnike v resortu miristrstva za notranje posle.*** § 1 V § 7. se dodajajo na kontni točke 1. besede: »sreski načelniki, upravniki policije, šefi oddelkov uprave mesta Beograda in starešine mestnih okrajev«, v točki 2. pa se črtajo besede: »sreski načelniki, upravniki policije, šefi * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 13. junija 1934, št. 133/XXXV/344. ** »Uradni list« št. 264/62 iz 1. 1926. *** »Službene novine kraljevino Jugoslavije« z dne 25. maja 1934, št. 118/XXX/300. — Pravilnik gl. »Uradni list« št. 261/54 iz 1. 1929./1930.' oddelkov uprave mesta Beograda, člani mestnih okrajev«. §2. Ta pravilnik stoipi v veljavo, ko se razglasi v »Slu?-benik novinah«. V Beogradu, dno 15. maja 1934; III št. 12.759. Minister za notranje posle Živ. A. Lazič s. r 393. Podpora uslužbencem finančne kontrole za nabavo službene obleke.* Na osnovi § 1. pravilnika o dajanju podpore uslužbencem finančne kontrole za nabavo službene obleke št. 58.103/111 z dne 3. julija 1933 (»Službene novine« št. 152/XL1I z dne 8. julija 1933)** odločam, naj se izplača podpora za nabavo službene obleke za proračunsko leto 1934./1935. uslužbencem finančne kontrole v denarju, in sicer vsakemu v znesku 972 dinarjev. Ta podpora se izplačuje vnaprej v mesečnih obrokih obenem z drugimi mesečnimi prejemki po plačilnem spisku izza dne 1. aprila 1934 do dne 31. marca 1935. Izplačilo obremenja partijo 391, poz. 1, in 400, poz. 8, proračuna razhodkov za leto 1934./1935. V Beogradu, dne 11. maja 1934. Minister za finance dr. Mil. R. Dordevič s r. S to odločbo se je izrekla soglasno glavna kontrola z odločbo št. 43.094 z dne 1. maja 1934. ^ mm 391. Izprememba imena otoka »Sv. Marino« v »Petrovac«.*** Gospod minister za notranje posle jo odredil z odločbo z dno 20. marca 1934, III št. 9587, na osnovi člena 1. zakona o imenih krajev in ulic in o oznamenovanju hiš's številkami z dno 18. februarja 1930, da se izpremeni dosedanje ime otoka »Sv. Marino« v novljanski občini, novskega sreza, Savske banovine, v »Petrovac«. Iz pisarne upravnega oddelka ministrstva za notranje posle v Beogradu; III št. 9587. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. maja 1934, št. 118/XXX/305. ** »Službeni list« št. 411/64 iz 1. 1933. *** »Službene novine kraljevine Jugoslavijo« z dne 4. maja 1934, št. 102/XXVI/254. 395. Telefonski promet.* Upostavljen je telefonski promet: I. Celje —vsi kraji v Angliji, izza dne 1. marca 1934; taksna enota 3-00 zl. fr. v korist jugo-slovanske uprave, ostale takse pa po kraju v Angliji; 2. Ljubljana —Divača (Italija), izza dne 1.marca 1934; taksna enota 1-50 zl. fr.; 3. Celje —Milano, izza dne 1. marca 1934; taksna enota 3-15 zl. fr.; 4. L jubljana —Torr enova, izza dne 5. aprila 1934; taksna enota 1-50 zl. fr.; 5. Maribor — Salcano (v Italiji), izza dne 5.aprila 1934; taksna enota 2-10 zl. fr.; 6. Celje — vsi kraji v Rumuniji, izza dne 5. maja 1934; taksna enota 5-40 zl. fr. v korist jugoslovanske uprave, rumunska pa po kraju v Rumuniji; 7. Kočevje —Catania, Genova in Venezia (Italija), izza dne 1. aprila 1934; taksna enota: Catania — 4-80 zl. fr., Genova — 3-75 zl. fr. in Venezia 2-55 zl.fr.; 8. Konjice—K itzbiihel (Avstrija), izza dne 10. aprila 1934; taksna enota 3-90 zl. fr.; 9. Rogaška Slatina — St. Veidt a. d. Glan (Koroška), izza dne 1. maja 1934; taksna enota 2-70zl.fr.; 10. Maribor — St. Anton am Arlberg in Kitz-biihel (Avstrija), izza dne 1. maja 1934; taksna enota: St. Anton am Arlberg — 4-35 zl. fr., Kitzbiihel — 3-90 zl. fr.; II. Jezersko, Kokra, Mengeš in Škofja Loka— Klagenfurt (Avstrija), izza dne 20. aprila 1934; taksna enota za Jezersko in Kokro — 1-50 zl. fr., za Mengeš in Škofjo Loko — 2-70 zl. fr. Banove uredbe. 396. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1934. II. No. 7930/2. Občina Črnomelj v srezu črnomeljskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 150-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 150—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 25—, e) od goveda pod 1 letom Din 15—, f) od prašičev Din 15-—, g) od drobnice Din 5-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. junija 1934. * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 2. n.arca 1934, št. 50/XIII/125 (ad 1.), z dne 8. marca 1934, št. 55/XV/143 (ad 2. in 3.), z dne 14. apri- la 1934, št. 85. XXII/215 (ad 4. in 5.), 7. dne 10. maja 1934, št. 107/XXVII/2G5 (ad 6. do 10.), z dne 16. maja 1934, št. 112/XXIX/298 (ud 11.)., II. No. 11353/1. Občina Kočevje-okoliea v srezu kočevskem po pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mOšta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 50-—, č) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 15'—, e) od goveda pod 1 letom Din 10-—, f) od prašičev Din 10-—, g) od drobnice Din 10-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseli vrst Din 25—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 25. maja 1934. II. No. 14.282/1. Občina Kočevska Reka v srezu kočevskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100—, fo) od 100 1 piva Din 50-—, c), od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, č) od goveda nad 1 letom Din 25—, d) od goveda pod 1 letom Din 15-—, e) od prašičev Din 15-—, f) od drobnice Din 15-—, g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 50-—, Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. junija 1934. II. No. 8923/1. Občina Lesce v srezu radovljiškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100-—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100-—, c) od 100 1 piva Din 60-—, e) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom. Din 25-—, e) od goveda pod 1 letom Din 15-—, f) od prašičev Din 15—, g) od drobnice Din 5-—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh' vrst Din 20—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. junija 1934. II. No. 14.634/1. * Občina Muta v srezu dravograjskem b'o pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 150-—, b) od 100 1 piva Din 100-—, c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, č) od goveda nad 1 letom Din 25-—, d) od goveda pod 1 letom Din 15-—, e) od prašičev Din 15-—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. junija 1934, II. No. 13173/1. . Občina škocijan v srezu krškem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 75-—, b) od 100 1 vinskega mosta Din 75’—, c) od 100 1 piva Din 30-—, e) od lil stopnjo alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5-—, d) od goveda nad 1 letom Din 15'—, e) od goveda pod 1 letom Din 5-—, f) od prašičev Din 5—, g) od drobnice Din 5—. Kraljevska hunska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 4. junija 1934. II. No. 9810/2. Občina žusem v srezu šmarskem bo pobirala od dneva razglasitve dalje naslednje občinske trošarine: a) od 100 1 vina Din 100'—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 100—, c) od lil stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. junija 1934. 397. Razne objave iz „Slnžbenih novin“. Številka 90 z dne 20. aprila 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. marca 1934 so napredovali pri direkciji drž. žel. v Ljubljani: za kontrolorje VII. polož. skup. Ježovnik Ivanin Janovski Ivan, tehn. uradu. Vlil. polož. skup.; Zupanec Mihael, Štajner Franc, Šifrer Štefan, Pot Bogomil, Dermelj Jožef, Seljak Ani., Erker Janez, G e r 1 Frančišek, Sluga Anton, Ručigaj Jožef, Proft Ana, Mikoš Martin, Ferjančič Frančišek, Makoter Franc, Forbah Josip, Eržen Anton, Tikvič Alojzij, Gračner Karl, Dominko Frančišek, Tominec Vladimir, Par Ivan. Milob noja Teobald in Sedej Ladislav, administrativni uradniki VIII. položajne skupine; za višje prometnike VIL položajne skupine Rihar Janez in Čotar Viktor, prometnika Vlil. položajne skupine; za višjega nadzornika proge VIJ* položajne skupine Vlah Josip, nadzornik proge Vlil. položajne skupine in za višjega nadzornika mostov VII. položajne skupine Lenščak Ivan, nadzornik mostov VIII. položajne skupine. Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 1. aprila 1934 je bil postavljen za višjega poverjenika finančne kontrole VIII. položajne skupine Toš Franjo, poverjenik finančne kontrole IX. položajne skupine pri glavnem oddelku v Murski Soboli. Številka 93 z dne 24. aprila 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 24. marca 1934, III. štev. 11.738, so bili postavljeni: za sireskega podnačelnika VI. položajne skupine sreza logaškega D eu B o go m i r , grešiti, podnaČolnik VII. položajne skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika VI. položajne skupine sreza litijskega Vidmar Vinko, sreskii podnačelnik VII. položajne skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika VI. položajne skupine sreza kočevskega Grabrijan Miloš, sreski podnačelnik VIL skupine istega sreza; za sreskega podnačelnika VI. položajne skupine sreza Maribor levi breg Modrijan Boris, sreski podnačelnik VII. položajne skupine istega sreza;, za polilično-upravuega sekretarja VI. položajne skupine kraljevske banske uprave Dravske banovine Čer mak Franjo, polilr no-upravni sekretar VII. položajne skupino isto banske uprave; za poli-tično-upravnega sekretarja VT. položajne skupine pri sre-skem načelstvu sreza radovljiškega Bizjak Andrej, pclitično-upravrhi sekretar VIL položajne skupine pri istem sreskein načelslvu, in za policijskega komisarja VI. položajne skupine komisariata železniške in obmejne policije na Jesenicah Wohlnz Milan, policijski komisar VIL položajne skupine istega komisariata. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 28. marca 1934, III. štev. 12.061, ,ie bil postavljen za policijskega komisarja VI položajne skupine uprave policije v Ljubljanii d r. F a k i n Josip, pristav VIII. položajne skupine iste uprave. Prepoved uvažanja in razširjanja. Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 16 aprila 1934, I. štev. 13.782, jo prepovedano uvažali v našo državo in v njej razširjati brošuro "Boj za osvoboditev in združitev slovenskega naroda«. Z odlokom istega ministrstva z dne 16. aprila 1934, I štev. 13.781, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo :K ra sni j Napoleon. (Rdeči Napoleon), izdano v Bigi od Flojda Riboosa. Številka 94 z dme 25. aprila 1934. Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 9. aprila 1934 je bil odlikovan na predlog ministra za notranje posle z rodom Jugoslovanske krone IV. stopnje Kožuh Josip,. profesor v pok. v Celju. Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo z odlok cin z dne 17. aprila 11)34. I. štev. 13.952, uvažati v našo državo in v njej razširjali knjigo . M a g y a r s a g N e p r a j za«, izdano v Budimpešti. , Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odtokom z dne 20. aprila 1934, štev. Kus 616/1934, na osnovi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3, zakona o izpromembah in dopolnitvah tega zakona razširjanje in predajanje kujlge z naslovom »Andreas Szylagyi, Selo Domet rov o«, natisnjene I. 1934. v Zagrebu, in z odlokom z dne 20. aprila 1934, štev. Kns 713/1934, razširjanje in prodajanje knjige z naslovom Na zelenem otoku«, potopis iz Irske od dr. Andrica Josipa, natisnjene v Zagrebu. ladaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga; Tiskarna Merkur d. ... 7% na vrednostne papirje 8% * 965/1—84. ■ 1459—2—1 Dražba lesa in lovov. Začasna državna uprava razlaščenih veleposestniških gozdov v Ljubljani, Stari trg 34/11., odda potem pismene ofertne licitacije dne 7. julija 1934: 1. Iz razlaščenih gozdov v Kočevju: a) Revir Grčarice A hlodovino na panju od 158(1 buk. dreves (ca 2090 m3) in od 700 jelovih dreves (ca 1800 ms). b) Revir Travnik hlodovino na panju od 875 buk. dreves (ca 1100 m3) in 1270 jelovih dreves (ea 3200 m3). 2. Iz razlaščenih gozdov veleposestva Turjak v Medvediei, Mačkovcu in Mo-kricu. a) ca 900 m3 posekanega iglastega lesa za hlode in trame, b) ca 200 m3 bukove hlodovine na panju, c) ca 350 prin bukovih drv na panju. 3. Saniolastno lovišče v revirjih Log in Žetale pri Rogatcu razlaščenih od veleposestva doktorja Alfreda Windisch-graetza v izmeri 1544 ha za dobo petih let. Ponudbe na predpisanih vzorcih, ki so na razpolago pri gornji upravi, je vložiti pri gornji upravi. Dražbeni pogoji in vse informacije so na razpolago pri gornji upravi v Ljubljani. * T. No. 831/160. 1392-3-3 Razglas o drugi ustni licitaciji za dobavo gramoza na progi km 105—110 državne ceste št. 50. Sresko načelstvo v Celju razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani. V No. 38/30 od 7. VI. 1934, drugo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na progi km 105—110 državne ceste štev. 50 v skrajšanem roku na dan 30. junija 1934 ob 11. urj v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju. Podrobnosti o dražbenih in dobavnih pogojih so razvidne iz popolnega razglasa, ki je bil objavljen v »Službenem listu« z dne 14., 17. in 28. marca 1934, kos 22., 23. in 25. Dobavilo se bo 380 m3 gramoza po Din 91-40 za 1 m3, skupaj za znesek Din 34.732-—. Sresko načelstvo v Celju, dne 9. junija 1934. $ No. 1167/34. 1458 Razpis. Uprava občine Senarska, srez Maribor levi breg, razpisuje službeno mesto pogodbenega uslužbenca (delovodje) s prejemki po uredbi o občinskih uslužbencih za občine II, krajevnega razreda. Prošnje s predpisanimi in priporočljivimi prilogami je nasloviti na predsednika občine Senarske do 20. julija 1934. Uprava občine Senarska, dne 17. junija 1934. * štev. 1221/34. 1420-3-2 Razpis nabave. Za nabavo vseli vrst mesa in slanine za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in na Studencu v razdobju od dne I. julija do 31. decembra 1934 se razpisuje v smislu rešenja g. ministra za socialno politiko in narodno zdravje O. br. II.850 z dne 4. junija 1934 tretja ustna licitacija, ki se bo vršila po določilih čl. 89. v zvezi s čl. 82. ter ostalih predpisov zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njegovo izvrševanje dne 26. junija 1934 ob 11. uri v upravni pisarni bolnice za duševne bolezni v Ljubljani. Pogoji, kakor tudi druga navodila z navedbo višine potrebne kavcije za udeležbo pri licitaciji se dobe pri upravi bolnice. Uprava državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec. V Ljubljani, dne 13. junija 1934. * No. 299/6. 1379—3—3 Licitacija. V soboto, dne 14. julija 1931 ob 9. uri se bo vršila na sejmišču v Brežicah prodaja banovinskega žrebca težke pasme. Uprava banovinske žrebčarne Selo pri Ljubljani, dne 8. junija 1934. Razne objave 1451—3—1 Poziv upnikom. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga r. z. z o. z. v Bogojini je prešla v likvidacijo in poziva vse upnike, da prijavijo likvidacijski firmi svoje terjatve. Kmetijska nabavna in prodajna zadruga registrovana zadruga z omejeno zavezo v Bogojini v likvidaciji, dne 12. junija 1934. Likvidatorji. * 1441—3—1 Poziv upnikom. Gospodarsko društvo »Ljudski dom« reg. zadruga z omejeno zavezo v Mariboru je prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve na naslov firme do 31. julija Likvidatorji. * 1452 . Vabilo na XI. redni občni zbor tovarne ogledal in brušenega stekla »Kristal« d. d. v Mariboru, ki se bo vršil dne 7. julija 1934 ob 11. uri dopoldne v prostorih Zadružne gospodarske banke d. d., podružnice v Mariboru, z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo upravnega sveta o poslovanju in predložitev bilance za poslovno leto 1933. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev bilance za leto 1933. m podelitev absolutorija upravnemu svetu. 4. Slučajnosti. Občnega zbora se smejo udeležiti v smislu čl. 14. družbenih pravil oni delničarji, ki predložijo 6 dni pred zborovanjem pri Zadružni gospodarski banki d. d. v Ljubljani ali pri njeni podružnici v Mariboru vsaj 25 delnic z nezapadlimi kuponi. Upravni svet. »H 1449 Strojne tovarne in livarne d. d. Ljubljana. Račun bilance dne 31. decembra 1933. Aktiva: Blagajna Din 85.257-38, vrednostni papirji Din 95.856-—, menice v reeskontu Diln 11.000-—, dolžniki Din 3,036.905"77, bilančne prehodne postavke Din 82.972-07, nepremičnine Din 5,551.052-18, premičnine 4 milijoni 999.872-43, blago v konsignaciji Din 123.923-96, blago na skladišču Din 6,847.995-91, skupno Din 20,834.805-30. Pasiva: Glavnica Din 5,000.000-—, rezervni fond Din 1,914.587-40, od tega redni rezervni fond Din 266.736-54, specialni rezervni fond Din 1,647.850-86, upniki Din 13,808.823-39, reeskont Din 11.000-—, blago v komisiji dinarjev 97.566-51, neizplačana dividenda dinarjev 2.828-—, skupaj: Din 20,834.805-30. Račun izgube in dobička na dan 31. decembra 1933. Izdatki: Administrativni stroški, obresti, plače, zavarovanja dinarjev 3,082.148-20, izguba Din 21.895-96, izdatki nepremičnin Din 2.076'85, odpisi dubiozmih terjatev Din 335.074-32, skupno Din 3,441.195-33. Dohodki : Uporaba rezervnega rednega fonda Din 3,441.195-33. Upravni svet. * 1450 Objava. Vozno dopustilo št. 2 U ex 1934, iz* dano od mestne policije v Mariboru, glaseče se na ime Ule Matija, šofer V Mariboru, je bilo dne 3- maja t. I. ukradeno. Proglaša se za neveljavno. Matija Ule s. r., šofer Nabavljalne 'zadruge v Mariboru. * 144o Objava. Izgubil sem indeks juridične fakultete univerze v Ljubljani na ime: Verbič židar. Proglašam ga za neveljavnega. Verbič Božidar s. r. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Rnbert v Ljubljani. Tiska In zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mibalek v Ljubljani.