SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA
A408
PRIROČNIK
ZA VODSTVO MARIJINIH VRTCEV
PRIROČNIK
ZA VODSTVO MARIJINIH VRTCEV
1944
VERLAG - IZDALO IN ZALOŽILO VODSTVO MARIJINIH DRUŽB V LJUBLJANI
A 40$
Nihil obstat.
V Ljubljani, dne 12. julija 1944.
Dr. Alojzij Odar,
škofijski cenzor.
Imprimatur!
Škofijski ordinariat v Ljubljani, dne 13. julija 1944.
Ignacij Nadrah,
gen. vikar.
-7 ?</</. 3rfr
Druck - Natisnila Zadružna tiskarna (Maks Blejec) v Ljubljani

I.	Marijini vrtci v ljubljanski škofiji
(Kratek zgodovinski pregled)
L. 1911. se je med našimi duhovniki sprožila misel, da bi se podobno kot drugod tudi pri nas ustanovile posebne Marijine kongregacije za otroke.
Leta 1912. je v ljubljanskem Škofijskem listu (str. 48) pokojni škof dr. Ant. Bon. Jeglič naslovil na duhovnike v novoletnem pismu med drugim tele besede:
». . . Nekateri gospodje so se prepričali, da je prepozno, ako se z Marijino družbo prične šele s 14. letom. Skušnja jih je učila, da se mora s sistematičnim razvojem čed-nostnega življenja začeti bolj zgodaj. Lani in predlanskim so začeli dopisi prihajati v tem smislu na ordinariat. Polagoma so se razvili Marijini vrtci kot priprava Marijine družbe in kot sredstvo, da se vzgoje fantiči in deklice, sposobni za to družbo, žalostnega srca se je opažalo, da ta družba nima naraščaja, posebno pa fantiči zanjo
ne marajo. To čudno razpoloženje pač da sklepati na zelo pomanjkljivo domačo vzgojo in moralno slabo javno mnenje v dotičnih župnijah. Tudi tukaj je treba pomagati! Hvala Bogu, da ste duhovniki že začeli z Vrtci in da je Bogoljub lansko leto že večkrat pisal ö njih (Bogoljub 1911, str. 109, 200, 241, 361, 361 Synod. I. pag. 19 in naslednje). Da, prinesel je celo pravila za take vrtce ...«
Pastoralne instrukcije iz 1. 1915. pa že določajo:
»Marijini vrtci so bili v prejšnjih časih nepoznani. Sedaj pa je v njih zbranih veliko število šolskih otrok. Priklicala jih je v življenje potreba po krščanski vzgoji pod varstvom Matere božje, še preden izpolni otrok svoje štirinajsto leto. Ko namreč zapustijo otroci šolo, postane marsikateri otrok po svojem dvanajstem letu sam sebi prepuščen in je odmaknjen neposredni oskrbi svojega dušnega pastirja. Tudi je že pri tem in onem otroku pred štirinajstim letom, preden so se pripustili v Marijino družbo, zamrla ljubezen do Kristusa, dočim so strasti v njem postale večje; od tod pride, da otrok že v tej dobi lahko zaide v velike pregrehe. Nič čudnega torej, da so redka dekleta in da skoraj ni nobenega fanta, ki bi ga bila volja pristopiti v kongregacijo.
Potreba, da se odpomore temu zlu, je vedno bolj rasla. Kateheti kakor župniki so skrbno iskali po primernem sredstvu.
In hvala Bogu! Ne zaman! Marijin vrtec namreč, ki so ga kateheti vpeljali z namenom, da se sprejemajo otroci takoj po prvem svetem obhajilu in vzgajajo v njem toliko časa, dokler niso sprejeti v Marijino družbo, se sedaj že vsestransko priznava kot najboljši pripomoček zoper zgoraj našteto zlo.
Prav zato ukazujem, da kateheti vpeljejo na vseh šolah Marijin vrtec in ga oskrbujejo. Povabijo pa naj se otroci za vstop v Marijin vrtec takoj po prvem svetem obhajilu. Tedaj so namreč še bolj dovzetni in pripravljeni za vsako dobro delo.
Prav posebno potrpežljivi in goreči oskrbi in ljubezni priporočam zlasti še dečke, ki so v mnogih župnijah za pobožno življenje manj sprejemljivi in dostikrat tako mrzli, da jih ni mogoče pridobiti niti za Marijin vrtec in kaj šele za kongregacijo. Toda stanovitna molitev katehetova in prisrčna ljubezen do mladine bo znala odstraniti tudi te ovire.«
Sklepi tretje ljubljanske sinode v Ljubljani 1924, str. 120, naročajo:
»Za krščansko življenje so prevažne Marijine družbe, namenjene za pravo vzgajanje. posameznih slojev.
Priprava za Marijino družbo je Marijin vrtec. Katehetom sinoda nujno naroča, da ga vpeljejo v šolskih letih za fantiče in dekliče. V znak ljubezni do Marije naj nosi znak, to je Marijino svetinjico. Moli naj Mariji na čast vsak dan enkrat Ceščena
Marija. Vsak drugi mesec naj se zbero vsi pred oltarjem Matere božje; katehet naj moli z njimi in par izpodbudnih besedi spregovori. Ne bi bilo napančno, ako za ta vrtec priredi duhovnik včasih kak izlet k bližnji podružnici, bližnji božji poti. Tam se opravi kratka molitev in se poskrbi otrokom kako nedolžno razvedrilo. Močno naj pristopajo k svetim zakramentom.«
Tudi sedanji škof, prevzvišeni gospod dr. Gregorij Rožman, je v Škofijskem listu (24. januarja 1931) priporočil duhovnikom Marijine vrtce, rekoč:
»V zadnjem času se je med dušnimi pastirji začelo razveseljivo zanimanje za Marijine vrtce in Marijine družbe. Marsikje obe organizaciji prav lepo prospevata. In prav je tako! že prav zgodaj se mora mladina navezati na božjo Mater, že prav zgodaj se mora hraniti z božjim kruhom, da v hudi življenjski borbi ne bo omagala. Marijini vrtci vzgajajo v mladih otroških srcih ljubezen do Brezmadežne, jih navajajo k pogostemu svetemu obhajilu ter tako postavljajo trdne temelje poštenemu krščanskemu življenju. Zato tudi onim gospodom, ki so doslej stali ob strani, toplo priporočam, da bi se za prevažno delo v Marijinih vrtcih ogreli, vrtce ustanovili in jih z vso ljubeznijo vodili...«
Naročilo obeh imenovanih škofov povzemajo Pastoralne instrukcije za
ljubljansko škofijo na strani 187. takole:
»Marijin vrtec za šolske otroke je močno priporočljiv po vseh župnijah. Sestanki Marijinega vrtca naj bodo vsak teden ali vsaj na štirinajst dni. Ce je sestanek le mesečen, ne more imeti Marijin vrtec pravega uspeha. Dušni pastir naj si pridobi laičnega pomočnika ali pomočnico, ki mu bosta pomagala voditi sestanke Marijinega vrtca. Tak sestanek mora biti vedno versko vzgojen, a živahen.«
Leta 1941. je škof dr. Gr. Rožman določil, naj se na konferencah Sod. Ss. C. J. sestavi vzgojni načrt za delo v Marijinih vrtcih. Isto že naročajo Past. instrukcije (stran 187): »Vodstvo Marijinih družb naj izdela poseben vzgojni načrt za delo v Marijinih vrtcih.«
II.	Namen Marijinega vrtca
Namen Marijinega vrtca je:
1.	otroke versko-nravno vzgajati, zlasti še tiste, ki doma verske vzgoje pogrešajo;
2.	otrokom ustvarjati versko okolje in dobro druščino;
3.	otroke navajati na popolnejše notranje življenje;
4.	otroke pripravljati na vstop v Marijino družbo.
III.	Marijini vrtci v sklopu katoliških organizacij
Po zakoniku ljubljanske škofije čl. 267 in Pastoralnih, instrukcijah str. 186 štejemo Marijine vrtce med »verska društva, ki se priporočajo«. Odnos Marijinega vrtca do drugih verskih društev je opredeljen po njegovem namenu. Dobro vzgojeni člani Marijinih vrtcev ustvarjajo podlago vsemu katoliškemu društvenemu življenju, zlasti versko-cerkvenim družbam in Katoliški akciji.
Z Marijinim vrtcem otroke že v najzgodnejši mladosti odtegnemo kvarnemu organizatoričnemu vplivu verskih nasprotnikov ter jim utiramo pot v katoliške organizacije. Pod tem vidikom je Marijin vrtec osnovne važnosti za vsa verska in katoliška društva. Brez dobrih Marijinih vrtcev ne bomo imeli dobrih organizacij. Če se nam pa posreči, da v rani mla-
dosti prepojimo večino slovenskih otrok z Marijinim duhom, jih kar najtesneje navežemo na pogostno in vredno prejemanje sv. obhajila in jih potem še srečno pripeljemo iz Marijinega vrtca v kongregacijo, smo svojemu narodu rešili vero, kajti ti otroci bodo najbolj zdravo jedro katoliške mladine, delavni člani društev, zlasti Marijine družbe in stebri Katoliške akcije, sčasoma pa številna armada katoliško zavednih staršev.
IV.	Kdo more biti član Marijinega vrtca
Člani Marijinega vrtca morejo postati vsi katoliško krščeni in moralno nepokvarjeni otroci do 14. leta.
Deli se Marijin vrtec v naslednje štiri skupine:
1.	nižja skupina za dečke od 7. do izpolnjenega 10. leta,
2.	nižja skupina za deklice od 7. do izpolnjenega 10. leta,
3.	višja skupina za dečke od 11. do 14. leta in
4.	višja skupina za deklice od 11. do 14. leta.
V. Komu koristi vrtec?
Marijin vrtec koristi:
1.	Cerkvi,
2.	staršem,
3.	otrokom.
1.	Cerkvi:
Marijini vrtci so velikega pomena za Cerkev zato, ker vzgajajo otroke, da žive in čutijo s Cerkvijo. Prav tako pripravljajo člane za organizirano življenje v Marijini družbi in v Katoliški akciji.
2.	Staršem:
Starši imajo veliko koristi od Marijinih vrtcev, ker Vrtci podpirajo in dostikrat tudi nadomeščajo vzgojno delo v družini.
3.	Otrokom:
Največjo korist od Marijinih vrtcev pa imajo otroci. Škof Slomšek je dejal: »Kadar mlado drevje sadiš, glej, da korenine globoko v zemljo posadiš, da bo drevo čvrsto raslo in ga vihar izkoreninil ne bo. In če mu kako vejo odlomi, se ne posuši drevo, ki korenine globoko požene.«
Podobno je z Marijinim vrtcem. V Vrtcu dobe otroci vtise, ki jim neizbrisno ostanejo v spominu vse življenje. Ob ljubeči voditeljevi skrbi se navzamejo pravih, načel in dobrih navad, ki so — kakor vemo iz skušnje — za človeka dostikrat odločilnega pomena. Mogoče je, da se bodo v poznejših letih nekateri v svetu zgubili, vendar je verjetno, da bo seme iz Marijinega vrtca le še tiho klilo v njihovih dušah in bo mogoče vprav spomin na Marijin vrtec tista rešilna vrv, ki jih bo dvignila iz prepada.
Velike važnosti je, da se otroci v Vrtcu še prav posebno posvete Mariji. V njenem materinskem varstvu najbolj gotovo lepo preživijo mladost, saj imajo v Mariji mater, ki jih bo z ljubečo skrbjo spremljala v vseh nevarnostih in jih z zgledom lastnega življenja učila vsega lepega in dobrega.
Dalje vidijo otroci v Vrtcu veliko lepih zgledov svojih tovarišev in se vsi čutijo kot bratci in sestrice med seboj, ki se medsebojno podpirajo z molitvijo in zgledom.
Tudi duhovne dobrote prejemajo
otroci v Vrtcu. Vrtec kot tak ni obdarjen z odpustki. Pač pa dobijo otroci pri sprejemu z odpustki obla-godarjeno čudodelno svetinjo, ki jo nosijo vedno pri sebi kot Vrtčev znak.
Končno nudi Vrtec otrokom obilo naravnega veselja in razvedrila, če ga le voditelj pravilno in spretno vodi.
VI.	Dolžnosti članov Marijinega vrtca
Član Marijinega vrtca mora:
1.	opraviti vsak dan jutranjo molitev:
a)	Oče naš,
b)	Zdrava Marija,
c)	O Gospa moja,
č) Čast bodi;
2.	opraviti vsak dan večerno molitev:
a)	Oče naš,
b)	Zdrava Marija za Cerkev in domovino,
c)	izpraševanje vesti,
č) kesanje,
d)	Sveti angel varuh moj,
e)	Čast bodi;
3.	ljubiti Marijo ter ob Marijinem zvonjenju moliti angelsko eeščenje;
4.	biti vsako nedeljo in zapovedan praznik pri sv. maši in pridigi in če le mogoče tudi pri krščanskem nauku;
5.	iti vsaj dvakrat na mesec k sv. spovedi in pogosto k sv. obhajilu;
6.	po možnosti tudi ob delavnikih hoditi k sv. maši in prejemati zakramente ali vsaj obiskati v cerkvi Jezusa v tabernaklju;
7.	redno prihajati k tedenskim sestankom Marijinega vrtca;
8.	s primernim pozdravom izražati spoštovanje do cerkve, znamenj in pokopališč;
9.	ubogati starše in vzgojitelje, ker so božji namestniki;
10.	biti do vsakogar prijazen in vljuden;
11.	se skrbno varovati preklinjanja, grdega govorjenja, kajenja in opojnih pijač;
12.	vestno spolnjevati stanovske dolžnosti doma in v šoli ter apostolsko pridobivati svoje prijatelje za Marijin vrtec.
VII.	Priprava za sprejem v Marijin vrtec
Kdor želi biti sprejet v Marijin vrtec, se mora na sprejem dobro pripraviti. Priprava na sprejem v Marijin vrtec je notranja in zunanja.
1.	Za zunanjo pripravo je potrebna priglasitev pri voditelju Marijinega vrtca. Če ta otroka še ne pozna, naj najprej pozve o njem, če je za Marijin vrtec. Voditelj naj otroku tudi naroči, da dobi za vstop v Vrtec dovoljenje od svojih staršev.
2.	K notranji pripravi spada iskrena volja postati dober član Marijinega vrtca.
Pred sprejemom v Marijin vrtec naj se opravi po možnosti v cerkvi skupna devetdnevnica na čast Materi božji. Kjer ni mogoča skupna devetdnevnica, naj jo otroci opravljajo zasebno. Primerne pobožne vaje za de-vetdnevnico naj izbere voditelj. Prav tako naj ima voditelj za tiste, ki bodo sprejeti v Marijin vrtec, posebne sestanke, na katerih naj jim razlaga zahteve in pravila Marijinega vrtca. Nato se naj izvrši slovesni sprejem.
Otroka, ki je neopravičeno izostal od devetdnevnice in posebnih sestankov ter ni pokazal iskrene volje postati dober član Marijinega vrtca, naj voditelj pred sprejemom odslovi.
VIII.	Sprejem v Marijin vrtec
Sprejem v Marijin vrtec naj se izvrši v cerkvi kar najbolj slovesno. K sprejemu naj se povabijo starši, vzgojitelji, krstni in birmanski botri sprejetih otrok ter vsi člani Marijinega vrtca. Povabijo naj se pa tudi člani Marijinih družb. Sprejem v Marijin vrtec je skupna farna zadeva. Za vabljenje naj se porabijo zlasti otroci sami.
Sprejem naj se vrši takole:
1.	Pesem: Še gori ljubezen ali Lepa si, roža Marija.
Pojejo naj otroci in vsi drugi, ki se udeleže sprejema.
2.	Nagovor voditelja.
3.	Sprejemni obred se izvrši takole: voditelj vpraša otroke in ti odgovore glasno in odločno :
a)	»Ali želite biti sprejeti v Marijin vrtec?« — »Želimo.«
b)	»Ali hočete živeti lepo, kakor se v Marijinem vrtcu zahteva?« — »Hočemo.«
c)	»Ah se hočete vedno varovati greha?« — »Hočemo.«
č) »Ali hočete spolnjevati dolžnosti, ki jih nalaga Marijin vrtec svojim članom?« — »Hočemo.«
»Dolžnosti članov Marijinega vrtca pa so te-le...« (Voditelj prebere IV. poglavje tega Priročnika.) »Ker ste izjavili, da želite vstopiti v Marijin vrtec in ste obljubili, da boste spolnjevali dolžnosti, vas sprejmem za člane Marijinega vrtca naše župnije. Da boste to zmogli, vam bo Marija pomagala. Zato se ji posvetite z velikim zaupanjem. Mohte z menoj: O Gospa moja...«
4.	Blagoslov* in razdelitev svetinjic ter sprejemnih knjižic.
5.	Pesem: »Marija, mati ljubljena«. Litanije Matere božje in Marijina pesem.
* Blagoslov naj se Izvrši po Rimskem obredniku str. 646, za kar je treba pooblastila od predstojništva Misijonske družbe v Ljubljani (Tabor 12).
IX.	Kdo naj skrbi za Marijin vrtec?
Za Marijin vrtec skrbe diihovnik-voditelj, laični pomočniki, vzgojitelji in vsa župnija.
1. Duhovnik-voditelj.
Dolžnost duhovnikovega sodelovanja v Marijinem vrtcu je utemeljena v dušnopastirski skrbi za mladino. Mladina je naš up. Marijin vrtec pa je najboljše sredstvo pravilne. vzgoje in pravilnega usmerjanja za vse naše versko življenje v farnem občestvu.
Duhovnik-voditelj mora biti v Marijinem vrtcu tista osrednja osebnost, na katero se morajo otroci tako navezati, da bo on združeval vse delo, pa naj bo že v cerkvi ali izven cerkve, doma ah na prireditvah v drugi župniji. Pri vsem tem mora imeti pred očmi samo ta cilj: otroka ohraniti za Boga ter mu kazati pot k Njemu.
Voditelj naj ohrani stik z otroki tudi izven Vrtca. Zato naj bo z otroki ljubezniv in potrpežljiv. Ogovori naj jih prilično tudi na cesti in se zanima zanje. Tudi okolica močno vpliva na otrokovo dušo. Zato je treba budno
paziti na vse, kar bi moglo na otroka kvarno vplivati.
Voditelj naj bo pozoren na družine, iz katerih prihajajo otroci v Vrtec. Posebno je to važno po mestih, kjer premnogi starši sami ne spolnjujejo verskih dolžnosti, zato pa tudi nimajo pravega smisla, da bi otroka navajali k cerkvenemu in verskemu življenju! Jasno je torej, da naj bo duhovnik-voditelj Marijinega vrtca v kar največjem stiku z družinami otrok. Najboljši pripomoček za to so hišni obiski, ki jih tako nujno naročajo naše Pastoralne instrukcije: »...S temi obiski stopi dušni pastir v zvezo s starši in po njih z otroki; nasprotno pa morejo otroci duhovniku pripraviti pot v družine. Na ta način bo olajšana vzgoja otrok . . . Obiski so dolžnost župnika in njegovih pomočnikov: kaplanov in katehetov. Po medsebojnem dogovoru si razdele župnijo in hiše za te obiske. Katehet bo predvsem obiskoval družine svojih učencev . . .« (Str. 108—116.)
Duhovnik-voditelj naj se živo zaveda, da je brez milosti božje tudi v
tej stvari vse delo brez koristi. Zato naj vklepa Vrtec v svoje molitve.
Voditelja naj ne oplaše niti morebitni neuspehi. Saj uspehov ne moremo tehtati. Sadovi se mnogokrat pokažejo šele čez leta in jih bo požel kdo drugi. A nič za to. Delo v Vrtcu je tako kot. vsako vzgojno delo. Na prvi pogled je malo uspešno, a vendar bo brez tega osnovnega intenzivnega dela prej ali slej shiralo vse naše cerkveno in izvencerkveno društveno življenje.
2. Laični pomočniki.
Pastoralne instrukcije za ljubljansko škofijo naročajo: ». . . Dušni pastir naj si pridobi laičnega pomočnika ali pomočnico, ki mu bosta pomagala voditi sestanke Marijinega vrtca ...« (Str. 187.)
Da so laični pomočniki in pomočnice v Vrtcu res potrebni, potrjujejo sledeči razlogi:
a)	Voditelji Marijinih vrtcev, večinoma kaplani in katehetje, so večkrat službeno zadržani. V takem primeru navadno pošljejo k sestanku koga drugega, v katerem pa otroci vidijo
in čutijo le tujca, kar nanje neugodno vpliva. Največkrat pa sestanek sploh odpade, kar povzroča nered, ki ima vedno slabe posledice. Zato potrebuje sleherni voditelj v svojem Vrtcu stalnega pomočnika ali pomočnico, ki ga v odsotnosti tako nadomestuje, da otroci ne čutijo nikake, ne zunanje ne notranje bistvene spremembe, najmanj pa nereda.
b)	Marijin vrtec tem lepše uspeva, čim več dela, skrbi in truda mu kdo posveča. Voditelji pa so mnogokrat z delom že preobloženi in se zato ne morejo Vrtcu dovolj posvetiti. Potrebujejo torej nekoga, ki bi izvršil njihove načrte in uresničil njihove ideje. In to stori laični pomočnik ali pomočnica.
c)	V Vrtcih, kjer je veliko otrok, je težko vzdržati red in disciplino. Laični pomočnik je tudi iz tega razloga nujno potreben.
Voditelj naj skrbi, da bo imel zadostno število laičnih pomočnikov. Večje število le-teh je potrebno tudi zato, da odpomorejo pomanjkanju duhovnikov.
Kakšni naj bodo laični pomočniki?
Pastoralne instrukcije določajo v točki 5 o laičnih pomočnikih sledeče:
»Po možnosti naj bodo to osebe, stare nad 20 let, pedagoško zmožne in polne krščanske ljubezni za širjenje Kristusovega kraljestva na zemlji.« — Ker naj bi bil laični pomočnik voditeljeva desna roka, ki ga podpira v njegovem delu, prizadevanju in hotenju ter ga po potrebi tudi zastopa in nadomešča, so za to službo primerni le zreli, resni in sami že vzgojeni ljudje, česar pred dvajsetim letom skoraj ne moremo pričakovati. Iz istega razloga se zahtevajo od njih pedagoške sposobnosti, ki jih imajo običajno največ osebe učiteljskega stanu in so zato učitelji in učiteljice za to mesto najbolj priporočljivi. Možno pa je, da najde voditelj tudi med drugimi osebe z odličnimi vzgojiteljskimi sposobnostmi. Ker naj nam Marijini vrtci dajo boljšo mladino ter jo pripravijo za člane Marijinih kongregacij in vodilne borce svete Cerkve, je razumljivo, da se
zahteva od laičnih pomočnikov in pomočnic, da so polni krščanske ljubezni za širjenje Kristusovega kraljestva na zemlji. To pa morejo biti le moralno in versko trdni ljudje, ki vzgajajo ne le z besedo, temveč tudi z zgledom. Ne trst, ki ga veter maje, temveč krepki, izklesani, neupogljivi značaji: neomajno zvesti sv. Cerkvi, papežu in duhovnikom.
Laični pomočniki naj bodo iskreno pobožni, prejemajo naj pogosto svete zakramente, veliko molijo, goje notranje življenje in se trudijo za čim globljo in popolnejšo versko izobrazbo, ki jo morajo svojim malim v Vrtcu posredovati. Naj žive s Cerkvijo in faro, kateri pripadajo, tako da prihajajo v svojo farno cerkev ne samo k maši, temveč se tudi vseh ostalih pobožnosti tam udeležujejo. Pri tem naj se otresejo vseh predsodkov in osvobode osebnih simpatij oziroma antipatij. Pomagajo naj pri Marijinem vrtcu svoje župnije, ne tuje. Le tako bodo mogli z besedo in zgledom vplivati, da se otroci navežejo na svojo farno cerkev, kar je važno za njihovo poznejše versko življenje.
Ker vzgajajo naraščaj za Marijino kongregacijo, naj bodo tudi sami člani Marijine družbe, če le mogoče pri svoji fari, ker tako s svojim zgledom mnogo več store, kot pa bi to mogli samo z besedo.
Laični pomočniki naj bodo vestni in zanesljivi, natančni in redni, da se more voditelj vedno in povsod zanesti nanje. Poleg krščanskih kreposti morajo imeti še tudi določene naravne sposobnosti in darove. Predvsem morajo biti vesele narave, živahni, polni dobre volje, da so pri otrocih priljubljeni. Imeti morajo vpliv na otroke, da jih ti tudi nehote poslušajo in ubogajo, pa tudi moč, da vzdržujejo red in disciplino. Imeti morajo dar pripovedovanja, petja, igranja. V vsem pa morajo biti iznajdljivi, da nudijo otrokom vedno kaj novega, kar jim budi pozornost in jih priteguje.
Predvsem pa mora biti laični pomočnik neutrudljiv v žrtvah, kajti Marijin vrtec, kakor vsako delo za duše in božje kraljestvo, stavi velike zahteve. To so osebne žrtve, žrtve časa in denarja.
Odnos laičnega pomoenika-pomoč-nice do voditelja Marijinega vrtca naj vedno izraža spoštovanje in vdanost cerkvenemu predstojniku. Laični pomočnik naj ničesar važnega ne odreja in ne ukrepa na svojo roko. Vse načrte naj predloži v odobritev voditelju, tudi takrat, če ima morda sam za to delo več naravne darovitosti. Po zgledu Marijinem, ki se je imenovala dekla Gospodova, čeprav je bila kraljica nebes in zemlje, naj služijo v ponižni vdanosti, dasi je njihova služba prostovoljna.
Za dosego lepega vzajemnega delovanja med voditeljem in pomočnikom Marijinega vrtca so potrebne večkratne seje, h katerim naj se pritegujejo tudi kot daljni sodelavci v Vrtcu kateheti, po potrebi župnik itd.
Za Marijine vrtce z mnogimi otroki se zelo priporoča, da imajo več laičnih pomočnikov oz. pomočnic, ki so zlasti potrebni za izredne prilike (igre, izlete, cerkvene slovesnosti, procesije itd.). Sem je dobro pritegniti tudi mlajše osebe, ki se ob starejšem, stalnem, izkušenem pomočniku vzgajajo in vadijo. Vse prej
omenjene lastnosti laičnega pomočnika veljajo tudi zanje. Če jih še nimajo, naj si jih skušajo pridobiti.
Med laičnimi pomočniki naj vlada prijateljsko razmerje, drug drugega naj v delu podpirajo, naj ne iščejo sebe, ampak delajo edinole za božjo in Marijino slavo ter za duše izročenih jim otrok.
Odnosi laičnega pomočnika oz. pomočnice do otrok naj bodo čim bolj iskrem in prisrčni, podobno, kot so doma v družini med starši in otroki. Otroci dobro čutijo, kdo jih ima rad, in vračajo ljubezen za ljubezen. Vrtec jim postane drugi dom. Z veseljem prihajajo vanj, pripravljeni so storiti vse, kar se jim tu priporoča in naroča. Kakor vsak dober vzgojitelj naj se laični pomočnik skrbno varuje delati med otroki razlike, vse naj obdaja z enako ljubeznijo, potrpežljivostjo in prizanesljivostjo. Siromašnim, zapuščenim, vzgojno zanemarjenim naj pa velja njegova dvojna skrb, da jih, če le mogoče, ohrani v Vrtcu in s tem na dobri poti.
Dober laični pomočnik je v resnici voditeljeva desnica, tako rekoč duša Vrtca: živi in čuti z Vrtcem, se zavzema in skrbi zanj nič manj kot voditelj sam. Njegovo oko bedi nad vsem, njegova roka pomaga povsod, njegovo srce objema s skrbjo in ljubeznijo vse. Ne čaka, da ga šele pokličejo in naprosijo. Nepozvan in ne-naprošen stori, kar ve, da je prav, potrebno in v skladu s cilji Marijinega vrtca, in ne nasprotuje voditeljevim idejam in načrtom.
3.	Starši in vzgojitelji.
Voditelj Marijinega vrtca naj pritegne k sodelovanju v Marijinem vrtcu tudi starše in učitelje, ki so naklonjeni. Že ko bo ustanavljal Marijin vrtec, naj obišče starše in jim razloži pomen Marijinega vrtca. Po ustanovitvi naj jih vabi k predstavam in posebnim roditeljskim sestankom, na katerih naj jim poroča o delovanju Vrtca in naj se pogovori z njimi o načrtu za bodoče delo. Pripravne osebe, predvsem matere in učiteljice, naj skuša pridobiti za laične pomočnice. Z njimi naj se pogovori, katere otro-
ke bi kazalo še pridobiti za Marijin vrtec, in se posvetuje, kako napraviti, da bo delo v Vrtcu še bolj uspešno. Pretresajo naj morebitne napake v Vrtcu in pri otrocih ter naj jih sporazumno skušajo odpraviti.
X.	Vodstvo Marijinega vrtca
Za vse štiri skupine Marijinega vrtca skupaj naj bo posebno vodstvo, v katerem naj bodo voditelj, katehet (če ta ni že hkrati voditelj Marijinega vrtca), župnik in vsi laični pomočniki. Predsednik Vodstva je župnik oz. tisti voditelj, ki ga župnik pooblasti. Vodstvo naj se snide vsaj enkrat na mesec k sejam, po potrebi pa tudi večkrat. Na sejah naj obravnava načrt za vse delo v Marijinem vrtcu. Določi naj, kateri laični pomočniki naj pred sestankom pripravljajo sobo (zračenje, kurjava, snaženje) , kateri naj vodijo evidenco otrok, ki so prišli na sestanek, kateri bo prevzel posamezne točke sestanka, kateri bo poučeval petje itd. Na ta način razbremene voditelja, ki naj bi prevzel na vsakem sestanku le govor.
Pri vsaki seji naj se tudi ugotovi, zakaj se ta ali oni otrok sestanka ni udeležil, pretehta nastale ovire pa tudi presodi, katere otroke bi bilo še mogoče povabiti v Vrtec.
Posebno naj vodstvo skrbi za enotnost dela v vseh štirih skupinah Marijinega vrtca. Organizatomo je po-grešeno, da bi posamezne skupine nastopale samostojno ali pa celo v medsebojnem nesoglasju.
Vsaka višja skupina naj ima tudi svoj odbor. Vsak tak odbor naj sestoji iz treh do štirih članov: predsednika, gospodarja, tajnika in pevskega reditelja. Prednik nadzira, kako člani spolnjujejo svoje dolžnosti, in poroča o tem voditelju. Skrbi tudi za ugled Vrtca. Tajnik skrbi za udeležbo pri tedenskih sestankih in prireditvah, zapisuje odsotne, vodi imenik članov ter se briga za pridobivanje novih članov. Gospodar skrbi za sobo, da je v redu. Pevski reditelj skrbi za udeležbo pri pevskih vajah ter razdeljuje in pobira pesmarice.
V ta odbor naj pridejo le taki člani, ki so požrtvovalni in imajo smisel
za skupnost. Vodstvo naj pogosto opominja odbor višjih skupin na njegove dolžnosti.
XI.	Tedenski sestanki
a)	Namen tedenskih sestankov.
Otrok se mora vzgajati doma in v šoli, v Vrtcu pa naj se ta vzgoja še dopolnjuje. Dopolnjuje pa naj se v tem smislu, da se tu obravnavajo stvari, ki jih otrok potrebuje za življenje, a jih učni načrt ne predpisuje. Tako Marijin vrtec poglablja in utrjuje družinsko in šolsko vzgojo. V šoli mora katehet razlagati verske resnice, kakor določa učni načrt, za vzgojo pa ostane dostikrat le malo časa. Včasih je celo nevarnost, da veroučitelj ostane le bolj pri pouku, na vzgojo pa pozabi. Pri Marijinem vrtcu lahko pokaže v drugi luči verske resnice, ki jih otroci poznajo iz šole. Tako se bodo otroci zavedeh, da verske resnice niso stvari, ki sodijo le v cerkev ali kvečjemu še v šolo, marveč da usmerjajo tudi vse naše vsakdanje življenje. Porabi naj ver-
ske resnice kot močan nagib za lepo krščansko življenje. Skratka: če je otrok v šoli verske resnice prejemal le bolj z umom, je tu najlepša priložnost, da se pokaže njihov vpliv na voljo in srce.
Predvsem naj voditelj poskrbi za socialno vzgojo in budi v otroku čut za apostolat.
Tedenski sestanki pa imajo tudi namen pripraviti otroke za ljudsko petje, ki je v naši škofiji ukazano. V Marijinem vrtcu je najlepša priložnost naučiti otroke cerkvenih pesmi, ki se pojejo pri maši in pri blagoslovu. Ce bodo otroci pesmi zares znali, jih bodo z veseljem tudi peli.
Pouk petja se zelo olajša, če je na razpolago harmonij, klavir ali violina. Primerna oseba, ki vsaj malo zna igrati, se marsikje dobi. Dostikrat bo imel veselje s poučevanjem petja v Marijinem vrtcu tudi organist. Na ta način bo spoznal že pri otrocih, kdo ima dober posluh in glas za petje. Tako si bo v Marijinem vrtcu pripravil naraščaj za cerkveni zbor. S petjem naj se prične takoj, ko se otroci prično zbirati. Namen
petja je pripraviti primerno razpoloženje.
Nauče naj se zlasti tehle Marijinih pesmi (vsaj po tri kitice):
1.	Lepa si, roža Marija,
2.	Bodi nam pozdravljena,
3.	Zdrava, zemlje vse Gospa,
4.	Marija, mati ljubljena,
5.	Je angel Gospodov,
6.	Ti, o Marija,
7.	češčena bodi, o Kraljica,
8.	Pojte, hribje in doline,
9.	O Brezmadežna, vsa dobrotljiva,
10.	Marija, skoz’ življenje,
11.	O Marija, naša ljuba Mati,
12.	O Marija, moje želje,
13.	Angeli lepo pojejo,
14.	še gori ljubezen,
15.	Marija, ti pomagaj nam.
Dalje naj se nauče mašne pesmi:
1.	Bog, pred tvojim veličastvom,
2.	Oče večni, v visokosti,
3.	Pred Tabo na kolenih in
4.	Zvonovi so zapeli.
Pri mašnih pesmih naj se nauče vsaj štiri kitice: vstop, slava, evange-lij, darovanjska.
Končno naj se nauče vsaj dve evharistični pesmi:
1.	Jezus hoče v srce priti,
2.	Mogočno se dvigni,
in dve blagoslovili:
1.	Glasno zapojmo ter
2.	Ponižno tukaj pokleknimo.
Če se otroci lahko in hitro uče, naj se v višji skupini nauče tudi nekaj božičnih, postnih in velikonočnih pesmi.
b)	Kje naj se vrše tedenski sestanki?
Kjer drugače ni mogoče, se morejo tedenski sestanki vršiti v cerkvi. Veliko bolje pa je, da se vrše v kakem drugem prostoru.
Ni treba velike, prostorne, moderne dvorane. Zadostuje primerno velika soba, ki pa mora biti zračna in čista ter mora imeti oltarček, ne bogat in sijajen, pač pa primeren otrokovi duševnosti, da mu dviga duha k pobožnosti in molitvi. Ta oltarček naj se liturgičnim dobam primerno spreminja in krasi. Pri krašenju oltarčka naj pod nadzorstvom laičnega pomočnika sodelujejo otroci. Notranjost sobe naj bo domača in prikup-Ijiva, da otroka popolnoma osvoji. Otrok naj občuti, da je Marijin vrtec družina, ki ima tudi svoj dom in da
je ta dom soba, kjer se vsakokrat zbirajo. Tudi župnišče, če je prostor, je primeren kraj za sestanke. Otroci se na ta način navajajo na župnišče, dom svojih dušnih pastirjev, kar tudi za njihovo poznejše življenje ni brez pomena.
c)	Kdaj naj se vrše tedenski sestanki?
Pri tem odločujejo krajevne razmere in zaposlenost voditelja oziroma laičnih pomočnikov. Ponekod se vrše med tednom po šoli, drugod pa ob nedeljah in to po dopoldanski maši, ki se je večina otrok udeležuje, ali popoldne po krščanskem nauku.
Najbolje je, da se vrše sestanki ob delavnikih po šoli. V nedeljo je voditelj po večini zaposlen z drugimi dušnopastirskimi opravili. Ob delavnikih je pa mogoče sestanek bolje pripraviti ter voditelj in laični pomočniki laže utegnejo.
Vsekakor sestanki ne smejo biti predolgi. Tri četrti ure zadostuje. Ta čas pa je treba dobro izrabiti. Le izjemno naj se sestanek podaljša, kadar je n. pr. treba pripraviti kako slovesnost, prireditev ali razvedrilo.
č) Kako naj se pripravijo tedenski sestanki?
Spored za vsak sestanek mora biti natančno izdelan. Izdela naj se vedno na vodstveni seji. Določi naj se, katero pesmico naj se otroci prično učiti, katere pesmice bodo ponovili. Pogovore naj se, kaj bo na sestanku obravnaval govor. Gleda naj se na to, da so vsi govori celega leta načrtno urejeni, tako da se predela določena tvarina in da tvorijo vsi govori v letu zaokroženo celoto. Govor naj traja največ deset minut.
Po govoru naj bo kratka razlaga dolžnosti članov, ki naj bo usmerjena predvsem kot priprava na vstop v Marijino družbo. Tudi za to naj vodstvo napravi natančen načrt; določi naj, kdo bo razlagal dolžnosti, ali voditelj ali laični pomočnik, katere dolžnosti se obravnavajo prej, katere pozneje, katere bolj in katere manj natančno. Pazi naj se na to, da bodo nekajkrat na leto prišle vse dolžnosti na vrsto. Razlaga naj ne bo dolga. Zadostuje štiri, pet minut na vsakem sestanku. V višjih skupinah naj to
razlago prevzamejo že otroci sami. Tudi o tem se mora njihov odbor na svojih sejah pogovoriti naprej in napraviti natančen načrt.
Tudi versko-poučni del naj se določi in pripravi na seji. Na vsakem sestanku naj se otrokom pove kaj iz farnega občestva, iz družabnega življenja, o šolskih dolžnostih itd., pa tudi dnevnih dogodkih —- a vse v luči krščanskih načel. Prav zato pa je potrebna priprava, da bo pri vsem glavni cilj res vzgoja otrok.
Končno naj določi seja tudi točke zabavnega dela, to je: a) družabne igre, b) skioptične slike, c) deklamacije in podobno.
Da je sestanek vedno mikaven, naj se spored spreminja. Posebno naj se gleda na to, da k posameznim točkam, zlasti zabavnim, čim več prispevajo otroci sami: deklamirajo pesmi ali pa tudi na glas bero kako krajšo povest. Glavna skrb naj bo, da bo sestanek živahen, da bo sodelovalo čim več otrok in da bo na sestanku vladalo veselje in zanimanje. Dosti tvarine za zabavni del sestanka dobi
odbor v Kuretovih knjigah »Veselja dom«, ki so izšle v »Slovenčevi knjižnici« 1. 1942.
d)	Dnevni red sestanka.
Vsak tedenski sestanek naj ima tale dnevni red:
1.	petje,
2.	Zdrava Marija,
3.	govor,
4.	razlaga dolžnosti članov,
5.	versko poučni del,
6.	zabavni del,
7.	molitev.
XII. Izleti
Da se poživi delovanje Marijinih vrtcev, so priporočljivi tudi izleti. Izlet naj se napravi h kaki podružni cerkvi, bližnji Marijini božjepotni cerkvi ali pa v sosednjo župnijo k Marijinemu vrtcu na obisk. Včasih pa naj dogovorno obišče več Marijinih vrtcev hkrati isto božjepotno cerkev.
Seveda se mora tak izlet dobro pripraviti! Tudi otroci naj pri tem sodelujejo. Zato se je treba o izletu že prej porazgovoriti na tedenskih sestankih. Določi naj se natančen spo-
red. Če se sestane več Marijinih vrtcev, naj vsak Vrtec zapoje v cerkvi pesmi zase, nekaj pesmi pa naj zapojejo vsi skupaj. Slede litanije in kratek govor, nato naj se vsi Marijini vrtci igrajo na prostem.
Marijin vrtec naj vsako leto napravi vsaj nekaj izletov, ki so lahko za vse skupine skupni.
Na izletu naj se med potjo vedno poskrbi, da se bodo otroci učili spoznavati prirodo in Stvarnika. Kadar otroci med potjo počivajo, naj se odmor izrabi za to, da voditelj ali laični pomočnik pove otrokom kaj iz cerkvene ali narodne zgodovine, n. pr. o turških napadih, o lepoti naših cerkvic po hribih, kako so nastale in kako imamo vsi dolžnost čuvati te naše svetinje.
Izleti naj služijo temu, da se zabrišejo socialne razlike med otroki. Voditelj in laični pomočniki naj pazijo, da se na izletu ne sklepajo partikularna prijateljstva: vsi naj se spoznajo in vzljubijo. Zato naj voditelj in laični pomočniki pazijo na to, da ne bodo le nekateri otroci hodih ali
tičali skupaj in sklepali posebnih krožkov.
Priporočajo se enkrat na leto pri božjepotnih cerkvah dekanijski sestanki.
XIII. Slovesni in izredni sestanki
Slovesni sestanki naj bodo v cerkvi, izredni sestanki naj se vrše o posebnih prilikah v Vrtčevih prostorih.
Slovesni sestanek je n. pr: vsako leto sprejem novih članov v Marijin vrtec, vsakoletna obnovitev posvečenja Srcu Marijinemu in podobno.
Izredni sestanki so:	akademija
Brezmadežni, Miklavžev večer, božičnica, materinski dan.
Vodstvo Marijinega vrtca naj skuša doseči, da bodo na Miklavžev večer otroci obdarovani. Ni treba veliko, zadostuje malenkost. Priporočljivo je, da so darila vsa enaka. Na vsakem programu teh sestankov naj bo nekaj deklamacij. Na sestanke se lahko povabijo tudi člani Marijinih družb, za materinski dan pa zlasti še starši.
XIV. Snov za govore
Navajamo še nekaj literature, kjer voditelji Marijinih vrtcev lahko dobe snov za svoje govore:
1.	Ant. Kržič: Zgledi bogoljubnih otrok.
2.	Angelček: zlasti članki A. Košmerlja v letnikih 1930/34.
3.	Duhovni pastir, letnik 1917.
4.	Praedicate, letniki 1931, 33, 37, 38, 40.
5.	J. Ev. Pivek: Govori za šolsko mladino.
6.	Vodilo Marijinih družb 1942.
Prošnja. Ker nam je veliko na tem, da se ta Priročnik o II. izdaji zboljša in spopolni, najvljudneje prosimo gospode voditelje, naj nam iz svojih skušenj pošljejo dobrih nasvetov in predlogov.
Škofijsko vodstvo Marijinih družb.

——
Slovanska knjižnica
6K M
fl 408