462
„The wonderful century."
Tako se glasi naslov jako zanimive knjige, katero je ravnokar obelodanil znameniti učenjak Alfred Russel Wallace. „The wonderfuI centurj", »stoletje čudežev", imevuje Wallace naše devetnajsto stoletje in to zbok mnogih iznajdb, s katerimi se more ponašati. S tem ne misli Wallace na tiste milijone iznajdb, katere so zabele-žane v patentnem registru, ampak na tiste, ki so nam razkrile nove, doslej neznane zakone narave, ustvarile nove fundamente vedi in posegle globoko v vsakdanje življenje.
Russel Wallace je te iznajdbe razdelil na dve skupini, na iznajbe in razkritja praktične vrednosti in na iznajdbe in razkritja bolj teoretičnega pomena.
V prvo skupino spadajo naslednje iznajdbe. 1. železnice, ki so premenile potovanje in zlasti vso trgovino in obrtnost revolucijonirale ter preorugačile ves gospodarski ustroj, 2. parobrode, ki so za promet na morju istega pomena, kakor železnice za promet na kopnem, 3. električni telegraf, 4. žveplenka, 5. plinova razsvetljava, 6. telefon, 7. električna luč, 8. fotografija, 9. fo-nograf, 10. rontgenovi žarki, 11. spektralna analiza, ki je naše znanje o univerzumu korenito predrugačila tako, da smo z njeno pomočjo v stano, določiti relativno temperaturo in kamiško sestavo zvezda, 12. poraba aneste-tičnih sredstev, vsled katerih je možno izvrševati najtežje kirurgične operacije ne da bi bolnik imel kake bolečine, 13. poraba antiseptičnih sredstev v kururgiji.
To je lepa vrsta znamenitih iznajdb. Ako se vprašamo, kaj so nam jednako važnega podala prejšnja stoletja, moramo odgovoriti, da skoro ničesar. 17. stoletje nam ni dalo druzega, kakor dalnogled, katerega iz-najba pa daleč nima tistega pomena, kakor na pr. spek-trelna analiza. Bes, da so v 18. veku marki Worcester Bonltuos in Watt prišli na sled učinka para, a praktičnega pomeua je to postalo še le v našem veku, in tudi zrakoplov in strelovod se v minolem stoletju nista pov-spela do večje važnosti.
Šestnajsto stoletja nam ni prineslo nobene večje iznajdbe, 15. nam je prineslo tisk, 14. pa kompas, vsa prejšnja stoletja in tisočletja pa so človeštvu padala samo dvoje izumov življenskopraktičnega pomena. Izumitev arabskih številk, ki so peljale k arimatiki in k algebri ter izumitev alfabetične pisave.
Vsega skupaj so nam torej poprejšna tisočletja podala samo pet znamenitih uzumov, dočim nam jih je tekoče stoletje podalo trinajst.
Skoro  isto je   razmerje mej teoretičnimi razkritji.
Naše stoletje jih je prineslo dvanajst. To so:
1. razkritje mehaničnega ekvivalenta gorkote kirje izkazal kot temeljni princip o hranitvi eneržije, 2. moleku-
larna teorija plinov, 3. način direktnega merjenja gibljivosti luči in eksperimentelni dokaz, da se svet suče, 4. razkritje o funkciji prahu v naravi, 5. teorija o prvotnih in zloženih razmerah v kemiji, 6. razkritje narave meteorov in kometov, ki je omogočilo meteorične teorije o svetu, 7. dokaz o postanku in razvoju lednikov, 8. dokaz, da je človeštvo milijone let staro, 9. teorijo o organičnem razvoju, 10. teorijo o celicah in o rekapitu-laciji v nauku o embriju. 11. teorijo o kalih infekcijskih boleznij, 12. razkritje o naturi in o funkciji belih par-tikljev v krvi.
Ako pregledamo v preteklost, vidimo, da nam je 18. stoletje dalo dve skupini iznajdeb: 1. vstvarilo je moderno kemijo, kar je zasluga Blacka, Caven, Disha, Priestleya in Lavoisiera ter 2. ustvarilo je znanost o elektriki, kar je zasluga Franklina, Galvanija in Volte..
Več nam je prineslo 17. stoletje namreč: 1. gravitacijski nauk, 2. iteplerjev zakon, 3. diferencijalno računanje, 4. Harveyev dokaz cirkulacije krvi in 5. Ro-merjevo določanje hitrosti svetlobe s pomočjo Jupiter satelitev, vsa prejšnja tisočletja so nam podala le Lv-klidovo geometrije.
Z ozirom na to, je Wallace, pač po vsi pravici naše stoletje imenoval stoletje čudežev, „The wonderful century."