Poštnina plačana v gotovim Abb. postale I gruppo Cena 70 lir Leto XXVII. St. 16 (7804) TRST, sreda, 20. januarja 1971 I du : V * dalo-skeffl asom noeni 5"43. desf lest-rhoe-wa ! lau- il< aravil je« (It) ibdna- V PETEK SESTANEK MED VLADO IN SINDIKATI V NEW YORKU SESTANEK PREDSTAVNIKOV ŠTIRIH VELESIL 1 »riso1' čas« ni P» =ajo°: pod* akcij vi •je * 'o s« ki s? .red*'8 eg zasd tak* ;n°J a P°° odloč •ste ® ,spr»' •airf?' >v«* om*® . igr/ ***£ tlaZ not*. ■vit} «»» enaJ real1" le >olča^ asP^ in ern Pj itrovk® ; se P o P Bor uri ) v >čni •evi iep- in šte^1 , ve1!' V J p M °%v , h** .aru d« F •ji-S črni ■j** gi kry ib j $ * $ noDrff udi * arrf • *# ENOTNO STALISCE SINDIKATOV O REFORMAH Egipt in Jordanija odgovorila na predloge POLEMIČNA SEJA VSEDRŽAVNEGA VODSTVA KD izraelske vlade st mir na Bližnjem vzhoda Resna kriza gradbene dejavnosti in predvideni vladni ukrepi - Plebiscitarno glasovanje v zbornici za «paket» . RIM, 19. — V ospredju današnje italijanske politične kronike *• aknpno zasedanje treh sindikalnih organizacij o reformah in zabadanje vsedržavnega sveta KD, ki obravnava politična vprašanja ■n ko gre za poskus levice, da spremeni odnos sil v stranki. Jutri bosta v palači Chigi dva "'•^ministrska sestanka in bodo na Pevem dokončno izdelali zakonski Predlog v korist Juga, na drugem Pa bodo pripravili sestanek s sin-Pikati, ki bo v petek 22. januar-I* in katerega se bodo poleg pred-••drrlka Colomba za vlado udele-f, ! Podpredsednik vlade De Mar-"o, ministri Reale, Preti, Giolit-l’ Mariotti, Donat Cattin, Lauricel-in prof. Stammati ter dr. Ruf-folo. / četrtek ob 16.30 se bo sestala '“da, ki bo med drugim obrav tavala izredne ukrepe v korist Ju R® v petletnem razdobju 1971-75. Skupno zasedanje treh izvršnih od-tatov sindikalnih konfederacij se , Y^ilo povsem mirno in brez pokončnih osti, čeprav je bilo dobro Pripravljeno in so prišla do izraza F^cna stališča zlasti struj repu Oakancev in socialdemokratov v // Vendar pa *e zaključek skupka zasedanja jasen in enoten in T* v bistvu za ugotovitev, da bo-r? sindikalne organizacije pričele Ponovno s sindikalnim bojem, ko-j*®1, bi petkov sestanek z vlado Pokazal, da ne bo prišlo do nagle r^ničitve reform, istočasno pa se tudi napoveduje množična manife- /acija, ki naj bi bila v Rimu, -“katero pa je soglasje manj očitno. _/a današnjem zasedanju je taj->k CGIL Lama ugotovil, da so se-D/n*ci take vrste sicer koristni, da r® K treba upoštevati, da ni privez" sto članov, kar go- nje ’ /l ne odtaja pravo zanima-kar je razumljivo, saj gre samo .za potrditev že v naprej do- k vorje»',ih sklepov, o katerih se »//uprav ne more razpravljati. g/1/ .ie zato predlagal, da naj bi lah*»tem spremenil, tako da bi skupnih zasedanjih tudi in^r°ti so se izjavili republikanski socialdemokratski predstavniki • *d so mnenja, da bi šlo v ta-Primeru za resen korak zdru-** sindikalnih organizacij, kar I* je w njin mnenju preuran.jeno. t* današnjem zasedanju vsedržav-. sveta KD je prečital tajnik jjfjuce Forlani 40 strani dolgo po-^aztir ’ S katerim 'e otvoril politično w!~/Vo- Na zasedanju so prisotni noctnejSi predstavniki stranke in Cej^Pjinii tudi predsednik vlade Forl ■ 'n zunanJi minister Moro. rj,;Clani ie govoril o obstoječem Wu z®radi preostrih polemik in fgj® notranjih težavah v KD, pri da j/ ie zanimivo, da je omenil, Por-ti ia Poledice sedan.jega pro-je /kalnega sistema. Polemiziral čej onimi, ki zahtevajo »jasnost«, ''■stvu skrivai° svoje nejasnosti. V r®*l»a * ^ na ^ Pačln izognil kijeui -°. novl' večini v stranki lizajn/f/iziral »integralistični popu- * Wi ’ k®r so ocenili kot polemiko p/00, v stranki. *veče/Znidel govora pa je bil po-in dein °Prarnbi Colombove vlade 'bakra, da bi zagotovil socialde-Kl) in republikancem, da bo oeotp. . aijevala s levega ta&t vlnda ne obstaja druga mož UtofeJl teJ zvezi je tudi izključil Vztra - , Predčasnih volitev in trdo lj .Jat na sedanji politični formule „n/ovih političnih volitev. Gle-hil nsSarstva je pozitivno očetje j ®sčanje industrijske proizvod-®eBai;,/!otfanje popraševanje, med krizo „lrn* faktorji pa je omenil dikaln.u dbeništva t®r širitev sin-dlsift/ aporov v podjetjih zlasti z “deiežbo. ta zaS ^ n' nadaljevala razprava Kd /sedapju vsedržavnega sveta ta Zati-St razvnela jutri. Takoj li di-oj , 'ku zasedanja so se sesta-onat pnku so bili prisotni Moro, Gallen- ''attin, Forlino, Zaccagnini, t>° s ■ Gradelli, Podrato in Salvi. Se u je Gradelli povedal, da Slede Jtagovorili, da bodo vztrajali duhu V.otranjega razčiščenja v istem • sta i-u sta bili sestavljeni pismi, *0 So Jlh.P°slala z Donat Cattinom, taiti ^biovaii razpravo v izvrš-tavej°fboru. Donat Cattin pa je Jajo w7*,da želi ugotoviti, če obsta-hjeg. *~žnosti za spremembo seda- Glpj^^njega položaja. tastL/ gradbeništva je bil včeraj ta delAmed sindikati in ministrom ta Unfti °?9at Cattinom, na katerem ®kroB unda bo februarja-marca kažes /O.ooo zidarjev brez dela. Vse fatere0? namerava vlada izvesti ne-iožaj; j“tadne ukrepe, da reši po-ftadlož’1- ^ ^kn dvajsetih dni bodo °8 o /.Parlamentu zakonski pred-taj bi *|0rrn' stanovanj, pri čemer Rtadho// Predvsem za razlastitev pije v / zemljišč in za imterven-“edo n ,rist GESCAL. V tej zvezi 'tadnirJ,1 j tare ukrepe uveljavili z ?tapek •> ^kretom, da pospešijo po-tar je V 3,'u Okrepitev javnih del, za st\>g 3®ba zagotoviti ustrezna sred-®>h f,]. ./bravnavajo možnost davč-tave unij 28 razdobje 25 let za O S/nje. hlste/n Pa^dilogdh se bo jutri md-*o v, izgovarjal s stoditeaUstl, ki tar. ^ta^dail, da gre za pomem-®«tanek in da je odvisno od ta bodo za 20. januar potrdili vsedržavno stavko gradbenih delav-oev. V senatu so se danes načelniki skupin dogovorili za program zasedanj v prihodnjem razdobju, ko bosta v ospredju razpravi o reformi univerz in o deželnih statutih. V poslanski zbornici pa je predsednik Fertini na osnovi sestanka načelnikov skupin, id je bil že decembra, izdelal shemo zasedanj, ki predvideva, da se do petka zaključi razprava o «paketu» za Južno Tirolsko, nato bo na dnevnem redu zakon o najemninah za zemljišča, v sredo, 27. januarja pa bodo pričeli z razpravo o davčni reformi, ki jo bodo zaključuj v prvih dneh februarja. Komisija za zunanje zadeve poslanske zbornice se bo sestala v četrtek, 21. januarja popoldne In bo poročal minister Moro o zadnjem razvoju mednarodnega položaja. V poslanski zbornici se Je danes nadaljevala razprava o «paketu» in so odobrili prvih pet členov ustavnega zakona. Misovci so pričeli a delno obstrukcijo, saj so vložili kar 103 popravke in so tudi napovedali, da bodo za nekatere zahtevali, da se imensko glasuje, tako da bo jasno, kdo ni glasoval v skladu «z nacionalnimi interesa«, kot so obrazložili Dva popravka, o katerih se je danes glasovalo, je zbornica zavrnila s plebiscitarnim Številom glasov 25 proti 330 in 23 proti 331. Samo pri glasovanju o členu pet (Id se nanaša na pristojnosti pokrajine Bočen) so se liberalci vzdržali. Dr. Magnago sprejel nagrado Schuman STRASBURG, 19. - V «Notre dame« je bila danes nost, ko so izročili »nagrado Robert Schuman« predsedniku Volk-spartei dr. Magnagu, kot priznanje »za pomemben prispevek k sestavljanju novega statuta za Južno Tirolsko«. Isto nagrado za lansko leto so izročili tudi švicarskemu pisatelju Denisu De Rouge-montu, ki vodi evropski kulturni center v Ženevi. Nagrado ustanove »Von Stein« so v preteklosti že prejele vidne osebnosti kot Monnet in Mansholt. Na svečanosti je bil prisoten i-talijanski veleposlanik pri EGS Gar-dini, ki je izročil poslanici, ki sta jih naslovila na predsedstvo ustanove predsednik vlade Colombo in zunanji minister Moro in v katerih izražajo zadovoljstvo ob skupni akciji italijanske vlade in dr. Magna-ga za mirno sožitje in za razvoj prebivalstva Južne Tirolske. Telegrama sta poslala tudi minister Piccoli in predsednik deželne uprave Grigolli. Colombo obišče Francijo RIM, 19. — Predsednik vlade Colombo bo v spremstvu zunanjega ministra Mora uradno biskal 29. in 30. januarja Francijo. Sporočilo o obisku so istočasno objavili v Parizu in v Rimu. Arabci zahtevajo sklicanje varnostnega sveta - Izraelska vlada se je seznanila z arabskim odgovorom NEW YORK, 19. - V stanovanju ameriškega predstavnika pri Združenih narodih Yosta, so se danes sestali predstavniki štirih velesid in razpravljali o Bližnjem vzhodu. Po sestanku so sklenili, da se bodo ponovno sestali 27. januarja. O razgovorih ni bilo objavljeno nobeno sporočilo. Posredovalec Združenih narodov za mir na Bližnjem vzhodu, veleposlanik Jarring pa je imel danes razgovore z jordanskim, izraelskim in egiptovskim predstavnikom pri OZN. Tudi o teh razgovorih se ni zvedelo ničesar. V New Yorku je bilo sporočeno, da je izraelski predstavnik na po- TRINAJSTO ZASEDANJE ZAVEZNIŠKE KOMISIJE Zastoj med pogajanji berlinskem vprašanju Kosigin je sprejel Schroderja - Danes obišče predsednik skupine demokristjanov Bundestaga Bazel Poljsko BONN, 19. — Danes je bilo v Berlinu trinajsto zasedanje štiri-stranske medzavezniške komisije o Berlinu, ki so se je udeležili kot običajno veleposlaniki ZDA, Francije, Velike Britanije in Sovjetske zveze. Zasedanje je bilo v poslopju, kjer je že bil nekdaj sedež medzavezniške komisije. Seja je trajala tri ure in je v uradnem poročilu rečeno, da so »nadaljevali konkretno razpravo o vprašanjih, ki so v diskusiji, ter da bo prihodnja seja 9. februarja, med tem časom pa se bodo sestali strokovnjaki«. Uradno sporočilo je do pičice isto, kot so ga V muzeju I izdali po dvanajstem zasedanju. Po-nes sveča-1 ročilo je prebral ameriški predstav- iiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimimiiiiiiiiiiiiimmiiiinmiiiiiiiiMiiitiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii POLOŽAJ V GDANSKU Skupščine delavcev in prekinitve dela Uslužbenci mestnih prevozov zahtevajo boljše plače Funkcionarja gdanskih ladjedelnic v Varšavi VARŠAVA, 19. — Po vesteh i ju-1 neka skupina v ladjedelnici »Lenin« , ki so prišli iz Gdanska v Var- prizadeva, da bi ustavila delo v šavo, je bilo danes v gdanskih lad jedelmcah vse mirno. Vsi ladjedel-ski obrati so redno delovali, so izjavili očividci, in ni prišlo do nobene prekinitve dela. Danes sta prispela v Varšavo dva visoka funkcionarja gdanskih ladjedelnic, da bi objasnila državnim oblastem položaj v največjih poljskih ladjedelskih obratih. Kot smo včeraj pisali, so delavci v teh ladjedelnicah včeraj zjutraj prekinili delo za eno uro in šli na razgovor z ravnateljstvom podjetja, kjer so se dogovorili, da bo odpotovala v Varšavo skupna delegacija, sestavljena iz predstavnikov delavcev in voditeljev ladjedelnice. V Varšavi sta se glavni ravnatelj Združenja ladjedelske industrije Gdanska in Goinje Stanislav Skrobacz in glavni ravnatelj gdan-ske ladjedelnice »Lenin« Stanislav Zaczek razgovarjala z ministrom za težko industrijo. Po vesteh zahodnih tiskovnih a-gencij so danes zjutraj tramvajski uslužbenci prekinili delo in se sestali na skupščini, na kateri so zahtevali predvsem povišanje plač. Po istih vesteh tramvaji v Gdansku niso vozili do 10.15, medtem ko so vozili mestni avtobusi. Pozneje so prekinili vožnje tudi avtobusni u-službenci, ki so se prav tako sestali na skupščini. Uslužbenci gdanskih mestnih prevozov so sklenili predložiti mestnim oblastem zahteve po vzorcu zahtev, ki so jih včeraj predložili ladjedelski delavci. čeprav je bilo v dopoldanskih u-rah v Varšavi sporočeno, da se delo v gdanski ladjedelnici »Lenin« normalno odvija, so vendar pozneje prišle vesti, da so se delavci v raznih oddelkih te velike ladjedelnice sestali na skupščinah in raz pravljali o svojih zahtevah. Neki deželni funkcionar v Gdansku jo danes izjavil, da so delavci poslali oblastem že okrog 2.000 doku mentov z raznimi zahtevami. Funkcionar je poudaril, »da je vse to absurdno in da se trudijo, kako bi delavce prepričali, naj se orga nizirajo in naj enotno postavijo svoje zahteve«. Iz tega izhaja, d3 so sindikati popolnoma izgubili o-blast nad delavci, ki sedaj ravnajo po lastni pobudi. Poleg tega je isti funkcionar izjavil, da si obratih in izzvala nerede, kar resno ovira ureditev socialnega polo žaja v Gdansku. V Varšavi se je nocoj zvedelo, da se je popoldne delegacija uslužbencev gdanskih mestnih prevozov sestala s sindikalnimi predstavniki in jam predložila vrsto zahtev s prošnjo, naj jih pošljejo občinskim oblastem. Poleg povišanja plač, u-službenci mestnih prevozov zahtevajo ukrepe za varstvo na delu, izboljšanje organizacije mestnih prevozov in denarno doklado za kritje višjih življenjskih stroškov po nedavnem zvišanju cen živil, ki je oovzročilo tragične nerede preteklega decembra. Glasilo enotne delavske partije v Ščečinu je včeraj objavilo seznam smrtnih žrtev med decembrskimi dogodki v Ščečinu. Poleg tega se je zvedelo, da je bil v soboto v Ščečinu minister za trgovinsko mornarico, ki se je sestal s pristaniškimi delavci. Kot poroča sindikalni list »Glos Pracy», so se delavci obvezali, da bodo hitreje razkladali ladje. Na sestanku so delavci poudarili, da je možno izboljšati učinkovitost dela, da pa teh možnosti ni mogoče izkoristiti zaradi slabe upravne organizacije. Delavci so izjavili, da za izboljšanje položaja je treba popolnoma preurediti delovne pogoje v pristanišču. Poleg tega pa je treba zadovoljiti in uresničiti upravičene zahteve, ki jih postavljajo delavci. Proslava 50-letnica KPI v Moskvi MOSKVA, 19. — Na sedežu sovjetske akademije znanosti in u-metnosti je bila danes svečana proslava petdesete obletnice ustanovitve Italijanske komunistične par1 tije. N* svečanosti je govoril član političnega urada CK KPI Novel-la, prisoten pa je bil Giuliano Pa-jetta. Govorili so tudi nekateri sovjetski znanstveniki. Sovjetski tisk v teh dneh posveča precejšnjo pažnjo obletnici u-stanovitve KPI in so tako med drugim tudi predvajali govor Togliattija, ki ga je imel po moskovskem radiu v ruščini. nik, saj je po vrstnem redu zasedanja predsedoval ameriški veleposlanik. Kasneje se je izvedelo, da so večino časa porabili za obravnavo zapadnih protestov, ker so 13. januarja ustavili neki njihov vojaški konvoj in so vzhodnonemške oblasti zahtevale, da so pritisnili tudi njih tranzitno vizo, kar so z zapad-ne strani označili za ilegalno. V bonskih krogih ocenjujejo to zasedanje kot korak nazaj, oziroma da gre za zavlačevanje. V tej zvezi tudi omenjajo, da je novi datum zasedanja določen dokaj pozno in da so se vršila zasedanja sko-ro vsak teden, ko je obstajalo tipanje, da se bodo stvari naglo rešile. V Bonnu tudi omenjajo, da gre za določeno zavlačevanje s strani zapadnih krogov, ker so zlasti Amerikanci mnenja, da je šel Brandt po poti odprte politike do vhoda predaleč, oziroma prehitro in tako je bilo tudi stališče na zasedanju NATO. Celotno vprašanje je torej dokaj zapleteno in povezano s sovjetsko-nemškimi odnosi tudi v zvezi s podpisom sovjetsko - nemške pogodbe, oziroma njene ratifikacije, pri čemer gre tudi za odnose med o-bema Nemčijama in odnose med Zapadno Nemčijo in Poljsko. Danes je sprejel predsednik sovjetske vlade Kosigin predsednika za zunanje zadeve nemškega parlamenta demokristjanskega prvaka Schroederja, ki je po razgovoru dejal, da je obrazložil Kosiginu stališče svoje stranke o ratifikaciji sovjetsko - nemške pogodbe. Schroe-der se je v Moskvi že razgovarjal z zunanjim ministrom Gromikom in ministrom za zunanjo trgovino Pa-toličevim. Agencija TASS in moskovski radio sta danes dokaj obširno poročala o tem obisku, pri čemer so podčrtali njegovo izjavo o »gospodarskem sodelovanju in kulturnih stikih med Bonnom in Moskvo«. 0-čitno gre za odraz sovjetskih teženj, da se gre naprej po poti po- mnjenja in da se doseže ratifikacija pogodbe ter v končni meri tudi sklicanje evropske konference o varnosti, kjer berlinsko vprašanje ne bi bilo tako v ospredju in bi pač bilo eno izmed številnih vprašanj odnosov. Jutri bo piedsednik parlamentarne skupine demokristjanov zahodno-nemškega parlamenta Rainer Bazel obiskal Poljsko, kjer se bo sestal z najvišjimi voditelji in tudi z novim tajnikom partije Gierekom, za katerega bo to istočasno prvi sestanek z zapadnimi politiki, od kar je prevzel to mesto. Bazel bo izvršil obisk na vabilo poljskega instituta za mednarodna vprašanja in bo imel v Varšavi tudi javno predavanje pred člani instituta. gajanjih pri Jarringu Tekoah posli svoji vladi egiptovske in jordanske protipredloge na načrt za pogajanja, ki ga je izraelska vlada predložila Jarringu za rešitev krize na Bližnjem vzhodu. V izraelskih krogih Združenih narodov so dali vedeti, da egiptovski protipredlogi ne vsebujejo nič novega in so bolj ali manj v skladu z dosedanjimi stališči Kaira in s predlogi, ki jih je nedavno obrazložil egiptovski zunanji minister Riad v Londonu, Parizu in Rimu. Isti krogi pravijo, da tudi odgovor jordanskega kralja Huseina se v bistvu ne razlikuje od egiptovskega. Kljub temu pa so pojasnili, da sta oba odgovora bolj »zmerna« v primerjavi »z ostrimi izjavami«, ki so jih dali v zadnjih dneh politični predstavniki v Kadru. Kot se je zvedelo v New Yarku, egiptovski protipredlogi vsebujejo sledeče točke: katerikoli sporazum o miru in Bližnjem vzhodu mora sloneti na jamstvu štirih velesil, katere bodo morale poslati na Bližnji vzhod mednarodni »korpus miru« za nadzorovanje izraelskih - a-rabskih meja; Egipt je pripravljen podpisati zadevne dokumente o ukinitvi vojnega stanja na Bližnjem vzhodu; Izrael mora umakniti vse svoje sile s področij, ki jih je zasedel v vojni leta 1967, nakar naj bi sledila obojestranska demilitarizacija mejnih področij. Kot je znano, Izrael še vedno nasprotuje prisotnosti mednarodnega »korpusa miru« štirih velesil. Po leg tega .ie Izrael samo načelno sprejel umik svojih čet pod pogojem, da se mu »zagotovijo meje, ki jih bodo Arabci priznali«. Izrael pogojuje mir na Bližnjem vzhodu pod pišu neposredne mirovne pogodbe z arabskimi državami. Glede zase- vam. 5. februarja zapade rok o prekinitvi ognja ob Sueškem prekopu. V New Yorku so prepričani, da do tistega dne gotovo ne bo prišlo do kakega konkretnega sporazuma med Izraelom in Arabci in da bodo pogajanja pri veleposlaniku Jarringu zahtevala dlje časa. Egipt in Jordanija pa sta nedvomno zahtevali sklicanje varnostnega sveta, ki naj bi razpravljal o krizi na Bližnjem vzhodu. Glede tega vprašanja pa Izrael meni, da bi sestanek varnostnega sveta negativno vplival na sedanja pogajanja. Medtem pa je v Kairu v teku ze- lo živahno diplomatsko delovanje. Zunanji minister Riad in ministrski podtajniki so imeli v teh dneh številne sestanke z akreditiranimi diplomati v egiptovskem glavnem mestu. Obvestili so jih o vsebini note, ki jo je Egipt izročil Združenim narodom v odgovor na izraelske predloge. V Jeruzalemu se je danes sestala izraelska vlada, na kateri je zunanji minister Aba Eban obrazložil egiptovski in jordanski dokument, ki ga je vlada pravkar dobila od veleposlanika Jarringa. Sedaj bodo v Jeruzalemu dokument podrobno preučili in o njem sklepali na prihodnji seji vlade, ki bo v nedeljo. immiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMmiHiiiiiminiii Podgorni zaključil uradni obisk v Z AR Skupno poročilo pravi, da bo Sovjetska zveza dala Egiptu vsestransko pomoč za boj proti izraelski agresiji in za notranji gospodarski napredek KAIRO, 19. — Predsednik vrhovnega prezidi.ia Sovjetske zveze Nikolaj Podgorni .je danes po šestdnevnem obisku v Egiptu odpotoval v Moskvo. Na kairskem letališču so ga pozdravili egiptovski predsednik El Sadat in drugi številni ekip-tovski državniki. Po njegovem odhodu je bilo objavljeno skupno poročilo o uradnih razgovorih, ki jih je imel Nikolaj Podgorni v Kairu z najvišjimi egiptovskimi državniki. V poročilu je med drugim rečeno, da sta Sovjet- demh področij pa je Izrael že več-, ska zveza in ZAR trdno prepri-krat izjavil, da ne bo zapustil gri- ] čani, da se pravičen in trajen mir čevja Golan, stari arabski del -Je- na Bližnjemu vzhodu lahko doseže ruzalema, področje Gaze in strateški Rt Sharm El Sheik ob vstopu v Tiransko ožino. Politični opazovalci v New Yarku menijo, da so v Washingtonu prepričani, da bodo morali prej ali štej pritisniti na Izrael in ga prepričati, da sprejme kompromis in da se odpove nekaterim svojim zahte- samo z umikom izraelskih oboroženih sil z vsega zasedenega arabskega ozemlja, z uveljavitvijo resolucije varnostnega sveta od 22. no-vembra leta 1967 in z uveljavitvijo resolucije Združenih narodov, ki poudarja zakonite pravice arabskega palestinskega naroda. Poročilo nadalje pravi, da se So- iiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiraiiiiiliiiimmtnMiniiiii miiiiiiiiiimmiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiiiim ŠESTI ATENTAT V TRENTU Fašisti so postavili bombo na spomenik partizanom Rmmatične okoliščino odkritja in uničonju bombo • Preplah v mostu TRENTO, 19. — Preteklo noč je prišlo do šestega atentata, ki je bil istočasno najresnejši in samo po sreči, odnosno zaradi opreznosti policije in minerja karabinjerjev, ni povzročil človeških žrtev. Do preplaha je prišlo okrog 22.30, ko je neki mimoidoči opazil na spomeniku trentinskega odporniškega gibanja, ki so ga darovale družine žrtev odporniškega gibanja Albanije, športno vrečo z rdečimi in črnimi progami. Mož je menil, da taka vreča ne spada na spomenik in jo je dvignil ter vrgel na 'bližnjo gredico. Istočasno pa je neznanec telefoniral kvesturi in napovedal eksplozijo pred sodno palačo, kjer je po- stavljen omenjeni spomenik. Takoj so policijske in karabinjerske patrulje obkolile področje in postavili so varnostni kordon ter zaprle promet. Kmalu so našli vrečo in so poklicali minerja karabinjerjev Antonija Morabita, ki je prišel čez kake tričetrt ure. Med tem časom pa so se vreči približali novinarji in radovedneži, ki jim je uspelo, da so se zmuznili skozi zanke kordona. Nekateri so bili tudi mnenja, da gre za lažni alarm in da naj bi vrečo takoj odprli. Vendar pa je komisar javne varnosti Loren-zo vztrajal, da je treba počakati na strokovnjaka. Miner Morabito je zahteval, da se Južnovietnamskl partizani si ogledujejo razbitine ameriškega helikopterja, ki so ga sestrelili zahodno ■j ' od mesta Hne SAJGON, 19. — Ameriško poveljstvo v Vietnamu sporoča, da so iz-vidnaštal helikopterji ugotovili stelo živahno premikanje part iranskih eddmic v Južnem Vietnamu. Ameriško poveljstvo govori že o Sterilnih manjših spopadih in pravi, da so v pretekli noči partizanske edind-ce napadle z mdnometalol ameriško oporišče Da Nang. Poleg tega Je predstavnik ameriške vojske sporočil, da Je v nedeljo popoldne en ameriški «phanton« strmoglavil blizu mest« Hus, V Kambodži pa se nadaljujejo boji na glavni državni cesti, fcl pa vasuje Fhnotn Penh s pristaniščem Konpang Som. KembošM partizani so do sedaj zavrnili vse napade Lan Notove vojske in Južnih Vietnamcev. vsi odstranijo in je nato postavil na drevo vrv s kavljem, ter je skrit za drevesom počasi zapel vrečo in jo dvignil. Do esplozije je prišlo, ko je iz vreče padel predmet, ki je udaril po zemlji. Kasneje je Morabito povedal, da je čul šumenje vžigalne vrvice, zato je imel tudi trenutek časa, da se je za drevesom vrgel na tla in da je vse ostale pozval, da se skrijejo. Eksplozija je bila zelo močna in so jo občutili do razdalje 500 metrov. Na nasprotni strani ceste je eksplozija razbila vsa stekla sodne palače. Miner je povedal, da je peklenski stroj bil najbrž opremljen z dvema vžigalnima sistemoma; prvi na poteg in drugi na čas in da je bilo v njem okrog dva kg tritola ter da bi lahko povzročil pokol. Kot smo že omenili je to že šesti atentat, do katerega je prišlo v zadnjih dveh dneh v Trentu. V petek ponoči so s steklenicami bencina zažgali sedež organizacije »Lot-ta continua« in tobakarno, ki je last sorodnice tajnika CISN AL ter končno vežna vrata sedeža CISNAL. Dve noči kasneje so eksplodirale močne bombe pred hotelom Ma-yer, kjer je sedaj moški kolegij višje šole za socialne vede ter v avtomobilu pokrajinskega tajnika kovinarjev CEL Matteia. Včeraj so našli v neki osrednji ulici eksplozivni svinčnik, ki bi lahko služil kot vžigalnik za bombe, ali kot zažigalno sredstvo. Dosedanje preiskave so jasno pokazale, da gre — kot običajno — za skrajno desnico in so prijavili vodilnega predstavnika organizacije »Avanguardia nazionale« geometra Riccarda Leveghija, ki ga sumijo, da je povzročil požar na sedežu »Lotta continua«. Izdala so ga očala, ki jih je slučajno našel neki novinar, na katerih je bilo napisano ime optika, ki jih je izdelal. Preiskavo je prevzel neposredno javni tožilec. V Tridentu je prebivalstvo zelo razburjeno zaradi novega vala terorističnih napadov, ki ga spravljajo v zvezo z razpravo o južno-tirol-skem paketu, ki se vrši v teh dneh v rimskem parlamentu in ko »črna internacionala« običajno skuša izkoriščati to vprašanje za ustvarjanje nacionalističnih trenj. vjetska zveza obvezuje še naprej podpirali ekiptovski narod v boju proti izraelski agresiji za osvoboditev vsega arabskega ozemlja, ki ga je zasedel Izrael in za pravično rešitev spopada na Bližnjem vzhodu. Obe državi, poudarja poročilo, se še posebno zavedata resnega položaja, ki je naštel na Bližnjem vzhodu po izraelski agresiji na ZAR in druge arabske države. SZ in ZAR menite, da predstavlja te agresija del politike imperialističnih sil, ki skušajo zadušiti narodno osvobodilno gibanje narodov arabskega vzhoda. Hkrati pa ste prepričani, da predstavlja izraelska napadalna in ekspanzionistična politika, ki se razvija zahvaljujoč stalni podpori imperialistov in zlasti ZDA, kršitev načel Združenih narodov in mednarodnega prava, ker predstavlja napad proti neodvisnosti, suverenosti in varnosti arabskih držav. Poleg tega poročilo pravi, da so na razgovorih z zadovoljstvom ugotovili enakost stalisč v boju proti imperializmu in kolonializmu, glede razvoja in utrditve sodelovanja med arabskimi državami, ki .je velike važnosti za uspešen boj proti napadalni in ekspanz ionisti čni politiki Izraela, ter za odpravo posledic a-gresije in bodoči razvoj prizadetih arabskih držav. Potem ko poročilo ugotavlja, da se ZAR in SZ strinjata tudi glede osnovnih vprašanj mednarodne politike, poudarja, da bo obisk Pod-gomega še bolj utrdil prijateljstvo in sodelovanje med obema državama. Glede medsebojnega sodelovanja pa bo Sovjetska zveza dala E-giptu vsestransko pomoč, zlasti še za razvoj elektrifikacije egiptovskega podeželja, za uresničitev a-grame reforme in za razvoj na vseh ostalih gospodarskih in socialnih področjih. Carli pri Kosiginu MOSKVA, 19. — Danes zvečer je sprejel predsednik vlade Kosigin guvernerja Banca dTtalia dr. Guida Carlija, ki je na obisku v Moskvi, ko se v rednih presledkih razgovarja s predstavniki osrednjih sovjetskih bank. Agencija Tass v poročilu o tem sestanku pravi, da sta obravnavala nekatera vprašanja italijansko - sovjetskih gospodarskih odnosov. Muskie za ravnotežje sil ZDA-SZ v Evropi NEVV YORK, 19. - Demokratski kandidat za prihodnje predsedniške volitve, senator Edmund Muskie, je p» vrnitvi iz potovanja po Evropi, SZ in v Srednjem vzhodu izrazil mnenje, da bi »odhod ameriških vojaških sil iz Evrope bil v trenutnem položaju škodljiv«. Muskie trdi, da se Je po potovanju in razgovorih z odgovornimi evropskimi in sredozemskimi politiki premislil. Prej je namreč podpiral stališča znanega pacifističnega senatorja Mansfielda, da Li morale ZDA prispevati k procesu evropskega po-mdrjevanja z umikom svojih sil s teh strateških področij. Muskie trdi. da potrebujejo ZDA »ravnotežje sil v Evropi«, češ da je to objektivni pogoj za nadaljno pomiritev in sporazumevanje med ZDA in SZ. Kot razlog za svoj premislek pa omenja, poleg položaja na Srednjem Vzhodu tudi Brandtovo politiko zbliževala z Vzhodom. V Moskvi se je Muskie pogovarjal štiri ure s premieram Kosiginom in o tem pogovoru ni hotel povedati ničesar. Dejal je samo, da sta se pogovarjala tudi o Berlinu in o položaju na Srednjem Vzhodu, ki »zelo zastrupl ja odnose med velesilama«. RIM, 19. — Predsednik Saragat je danes sprejel predsednika deželnega svete Lombardije dr. Bas-setti.ja in člane deželnega odbora. TRŽAŠKI DNEVNIK ZAHTEVAM DELAVCEV SE JE PRIDRUŽILA DOLINSKA OBČINA Dežela naj sprejme v lastno režijo zasebne medobčinske avtobusne proge Stavka traja že enajst dni ■ Včeraj sprevod po mestnih ulicah ■ Delegacijo stavkajočih je sprejel tržaški župan Spaccini • Ponovili so mu zahtevo po municipali-zaciji avtobusnih prog med Trstom in gornjo okolico - Podpora dolinske občine Predstavnika INAM pri odborniku Devetaku Deželni odbornik Devetag je včeraj sprejel predsednika upravnega sveta ustanove INAM Giurici-na in ravnatelja tržaškega sedeža j ustanove. Na sestanku so skupno pregledali nekatere probleme s i področja dravniške oskrbe, tudi v zvezd z bodočo ureditvijo teh storitev v vsedržavnem merilu. Namen sestanka .je bil predvsem v vzpostaviti sodelovanja med pristojna deželnim odbomištvom in ustanovo INAM v pričakovanju zdravstvene reforme v državi. SINOČI V MALI DVORANI KULTURNEGA DOMA aflllil w ... ...__ ♦' ati AmU .. ......... ......—iv.. Uslužbenci avtobusnega podjetja SAP med včerajšnjo demonstracijo Za izboljšanje cestnega omrežja v tržaški pokrajini Deželni odbornik za javna dela Masutto se je te dm sestal s predsednikom pokrajinske uprave dr. Zanettijem, ki so ga na obisku spremljali odbornik Volk, generalni tajnik dr. Moresi in arh. Petros-sd. Na sestanku so razpravljali o nekaterih perečih problemih s področja prometa v tržaški pokrajini. Posebno pozornost so posvetili nekaterim tehničnim vprašanjem v zvezi s skorajšnjo uresničitvijo tovornega postajališča pri Fernetičih. Razprava je nato prešla na nekatere nevarne odseke na cestnem omrežju v devinsko nabrežinski občini ter na potrebo po dokončani speljavi ceste, ki povezuje državno cesto štev. 14 (obalno) z morsko obalo pri «Brojnici». Stavka uslužbencev zasebnega koncesijskega avtobusnega podjetja SAP traja že enajst dni. Tudi grožnja in začetek represije v notranjosti samega podjetja, ko je gospodar družbe SAP Vittorio Sergas suspendiral z dela člana notranje komisije Deliseja, m okrnila enotnosti delavcev, ki terjajo samo spoštovanje delovne pogodbe Res, da je položaj nekako brezizhoden, saj je vsako posrtJova-nje ostalo jalovo spričo trmastega vztrajanja gospodarja podjetja, ki trdi, da ne more spoštovati delovne pogodbe in pri tem navaja niz iz trte izvitih razlogov. Uslužbenci podjetja SAP so se včeraj zjutraj zbrali pred prostori podjetja in se v sprevodu odpravili po mestnih ulicah. S transparenti so opozarjali na težak boj zasebnih prevoznikov in na dejstvo, da bi morala občinska uprava preklicati koncesije zasebnikom ter sprejeti v lastno režijo, prek podjetja ACEGAT, tudi avtobusne proge, ki povezujejo Trst z gornjo o-kolico in Krasom. Stavkajoči so se v povorki odpravili pred županstvo na trgu U-nita, od koder je delegacija stavkajočih šla k županu, inž. Spac-riniju. Spaccini je sprejel v zadnjih dneh več delegacij stavkajočih in se z njimi zadržal v daljših razgovorih: Očitno so ga zato hoteli le seznaniti z razvojem dogodkov. Poudarili so tudi zahtevo, naj občina mu-nidpalizira koncesijska podjetja in na ta način zagotovi stalnost avtobusnih zvez med Trstom in okolico. Znano je, da je tako zahtevo županu podpisalo že več tisoč občanov. Županu so delavci obrazložili tudi stališča gospodarja, Vittoria Ser-gasa. Kot izhaja iz tiskovnega sporočila treh sindikalnih organizacij, FeNLAI - CISL, FIAI - CGIL in SA - CCdL - UIL, je bila podpisana delovna pogodba, ali točneje, sporazum o točkah in izvajanju delavne pogodbe, že 26. oktobra. Tedaj je bU sporazum parafiran, nekaj dni pozneje, 10. novembra, pa je bil sporazum podpisan in je začel veljati. Podpisali so ga predstavniki sindikatov, delodajalska zveza ANAC ter minister za delo posl. Carlo Donat - Cattin. Mesec dni pozneje, 18. in 19. novembra, so morali uslužbenci Ser-gasovega podjetja pritisniti s sindikalno akcijo. Sergas namreč, e-dini v vsej deželi, ni hotel spoštovati delovne pogodbe. Delavci so dva dni zasedli prostore podjetja, o čemer smo tedaj tudi obširno poročali. Zasedbo so prenehali šele tedaj, ko se je Sergas obvezal, da bo spoštoval sporazum o delovni pogodbi retroaktivno od 1. decembra. Do 30. aprila 1971 pa bi Sergas poravnal zaostanke od maja do novembra 1970. V tem smislu se je javno obvezal pred predstavniki notranje komisije in sindikatov, nekaj dni pozneje pa obvezo preklical, z Izgovorom, da je tisk poročal o zasedbi podjetja in o nastalem sporu. Od tod izvira torej spor, ki se lahko zaključi samo ob solidarnosti vsega javnega mnenja, prizadetih prebivalcev, ki morajo v mesto s svojimi vozili ali kako drugače, ter energičnim posegom krajevnih oblasti. Svoj čas je občina municipalizirala sedanjo progo št. 7, ki pelje iz Trsta k Rumeni hiši v Barkovljah. Kot razlog je navedla dejstvo, da podjetje ni imelo pravice zvišati cene listkov. Stavkajoči opozarjajo sedaj občino, da bi lahko municipalizirala Sergasove proge, ker ta ne spoštuje zakonov. Delovne pogodbe imajo namreč zakonsko veljavo in jasno je, da jih morajo zasebniki, ki jim je javna oblast dala koncesijo, spoštovati. Včeraj zjutraj se je za publici-zacijo Sergasovih prevoznih prog zavzel tudi dolinski občinski svet. Soglasno so občinski svetovalci sprejeli resolucijo, v kateri izražajo solidarnost s stavkajočimi u-službenci in ugotavljajo, da se morajo delavci in študentje dolinske občine boriti s težavami, ker že 11 dni nimajo na razpolago ustreznih javnih prevoznih sredstev. Za to pa je krivo podjetje, ki noče spoštovati delovne pogodbe. Dolinski občinski svet je mnenja, da bi moralo podjetje zadostiti upravičenim zahtevam stavkajočih, medtem ko bi morala dežela poskrbeti za puhli ciza cijo in sprejem v lastno režijo vseh medobčinskih prevoznih podjetij. NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA Dolinski občinski svet soglaša s spomenico predsedniku vlade V resoluciji, ki so jo odobrili svetovalci KPI, PSI in Slov. skupnosti, izražajo zahtevo, naj Colombo cimprej sprejme delegacijo Slovencev v Italiji - Predlog za podelitev zlate kolajne občini Antim Kujavec v imenitni izvedbi «Blazneževih zapisov» Številni gledalci nagradili prvaka hrvaškega gledališča iz Pulja z zasluženim aplavzom - Zahvalil se mu je predsednik Slov. kluba Turina Sinoči je bila v Dolini seja občinskega sveta, ki je sprejel dva zelo važna sklepa. Predvsem je sprejel za svojo enotno spomenico predsedniku vlade Colombu in odobril resolucijo, v kateri izraža svojo zaskrbljenost zaradi fašističnih izgredov lanskega decembra v Trstu ter poziva parlament, da čim-prej preide k diskusiji o zakonskem predlogu poslanca Škerka in senatorja Seme, ter zahteva, da predsednik vlade čimprej sprejme posebno delegacijo, kot jo omenja spomenica, da mu bo obrazložila razmere in zahteve Slovencev v I-taliji. Za to resolucijo so glasovali svetovalci KPI, PSI in Slovenske skupnosti, medtem ko so se vzdržali svetovalci KD in PSU. Vodja de-mokristjanske skupine Gerli je izjavil, da KD podpira zahteve Slovencev, da se njegova skupina strinja z vsebino spomenice Colombu, da pa ne bo glasovala za resolucijo, ker da KD ni bila povabljena k sestavi in podpisu omenjene spomenice. Te njegove trditve je zavrgel župan, ki je pripomnil, da je bila povabljena tudi KD, ki pa ni pristala na to, verjetno iz razlogov, ki nam niso znani. Župan je med drugim tudi poudaril, da sta enotna spomenica Slovencev in zakonski predlog o ureditvi problemov slovenske skupnosti v Italiji, dva dokumenta, ki sta vredna, da njih razpravljajo vsi občinski sveti, demokristjanske svetovalce pa je pozval, naj z glasovanjem za predloženo resolucijo dokažejo svojo zavzetost za zaščito narodnih pravic Slovencev. Spomenico predsedniku Colombu je prebral odbornik Edvin Švab, ki je tudi utemeljil resolucijo in med drugim poudaril, da zavlačevanje nikakor ne prispeva k reševanju problemov in utrjevanju dobrih sosedskih odnosov. Občinski svet je na svoji sinočnji seji soglasno odobril tudi sklep občinskega odbora glede prošnje za podelitev zlate kolajne za hrabrost dolinski občini, kot priznanje za velik delež njenega prebivalstva v protifašističnem in osvobodilnem boju. V osvobodilni vojni je sodelovalo vse prebivalstvo dolinske občine: mnogi kot borci, drugi kot aktivisti, kurirji, bolničarke itd. Mnogo jih je padlo v boju, drugi so izgubili življenje v nemških koncentracijskih taboriščih in v Rižarni. Občinski svet je pooblastil župana, da zbere potrebno gradivo in ga pošlje pristojni komisiji v Rim. Nato je občinski svet odobril resolucijo glede krize pri prevozniškem podjetju SAP in resolucijo, v kateri podpira zahteve sindikalnih organizacij upokojencev glede uveljavitve premične lestvice, miraimal- zahtevo po doslednem izvajanju najbolje izkazali Andrej Milkovič, členov 11, 54 in 59 deželnega statuta glede ustanovitve avtonomnega oddelka za podeljevanje posojil pod ugodnimi pogoji krajevnim u-stanovam, kakor tudi resolucijo glede nujnosti temeljite davčne reforme z večjim upoštevanjem pristojnosti krajevnih ustanov. Po odobritvi raznih resolucij je občinski svet odobril še nekatere sklepe občinskega odbora, med drugim sklep, da se vsota 8 milijonov lir, ki jih je prispevala dežela, dodeli za kritje večjih stroškov za gradnjo nove telovadnice, sklep glede okrepitve javne razsvetljave v nekaterih vaseh (3 milijone lir) itd. Prihodnja seja bo v torek. Shodi KPI za imenovanje članov rajonskih konzult Drevi bodo ob 20. url naslednji javni shoda KPI za imenovanje članov rajonskih konzult. Pri Sv. Ani (in za področje Kotankovca) bo shod v prostorih krajevnega ljudskega doma v Stari istrski cesti. Pred imenovanjem člana konzulte bo občinska svetovalka Jole Burto orisala vlogo rajonskih konzult in občinske decentralizacije. V Rocdu bo shod v ljudskem domu «Marušlč» na Rocolslkd cesti, ob prisotnosti občinskega svetovalca Lina Crevatima. V mali dvorani Kulturnega doma smo sinoči po prizadevanju Slovenskega kluba bili priča eteatru e-nega igralca>, gledališki zvrsti, ki sicer ni tako nova, ki pa si prav v zadnjem času odločno utira pot na gledališke deske in uveljavlja kot oblika, ki more gledališkemu sladokuscu na odru in med občinstvom, nuditi izredno intenzivno u-metniško doživljanje. Med velikimi slovenskimi umetniki se je tej zvrsti v zadnjem času posvetil nedavno umrli genij slovenske gledališke besede Stane Sever, našemu občinstvu pa je gotovo še v spominu Nakrstova mojstrska realizacija *Poslednjega traku» pred leti v isti mali dvorani, v kateri se nam je takrat predstavil hrvaški dramski umetnik Antun Kujavec, sedaj prvak Drame istrskega narodnega gledališča v Pulju. Brez pridržkov je treba priznati, da nas je Antun Kujavec s svojim likom Popriščina držal v pozorni zbranosti od začetka do konca poldrugo uro trajajoče igre, med katero je interpretiral tega tragikomičnega junaka iz Gogoljevih «Bla-zneževih zapisov» z redkim igralskim žarom. Intenzivnost njegovega podajanja je tolikšna, da je z njo plastično pričaral skozi Popri-ščinovo blodnjo vso tragično usodo neznatnega človečka, uradnika za prirezovanje peres, ko se mu sanja o svetu sreče in bogastva sproti spreminja v blaznost, ki se v prvem delu še okleva realnih in otipljivih okvirov malega prostora in ljudi v njem, v drugem, ko je že v blaznici, pa ga blodna domišljija postavi v vlogo španskega kralja, v stanje totalne blaznosti, v kateri se mu za trenutek odstrne zastor umske teme le ob prividu ruske zemlje, lastne domačije in ljubljene matere. Antun Kujavec je vse te razpoloženjske variacije gradil z dogna-no in smiselno rastočo dinamiko, s sugestivnostjo svojih bogatih izraznih sposobnosti, ki zlasti v gla-sovni modulaciji in mimiki obraza na moč prepričljivo odsevajo blodno junakovo duševnost. Njegovo i-grolsko in kreatorsko podoživljanje je tolikšno, da gledalec v trenutku pozabi, da prisostvuje igri enega samega igralca, in če prisluhne samo gormu, zadobi občutek, da igra na odru prav toliko igralcev, kolikor je v tej monodrami prisotnih oseb, s katerimi vodi Popriščin svoj namišljeni dialog. Treba je tudi omeniti, da je njegova dikcija jasna in da zato hrvaščina prav nič ne moti. Res močna igralska stvaritev močne igralske osebnosti, ki ustvarja samo iz sebe in so mu skromni scenski rekviziti samo komaj nakazani prostor. Obiskovalci Slovenskega kluba, ki so tokrat prihiteli posebno številni so imenitnemu gostu izrazili svojo hvaležnost z dolgotrajnim ploskanjem in cvetjem, predsednik Slov. kluba dr. Turina pa še z besedami prisrčne in iskrene zahvale. J. k. Sporočilo cvetličarjem Zbornica za trgovinstvo, industrijo, obrtništvo in kmetijstvo v Trstu obvešča vse cvetličarje tržaške pokrajine, da je predvideno razdeljevanje čebulic holandskih mečev s 50 odst. prispevkom na nakupno ceno. Prednaročila bodo sprejemali od dne 25. januarja dalje na sedežu Pokrajinskega kmetijskega nadzomi-štva v Trstu, Ulica Ghega 6. Ker .je na razpolago le omejena količina čebulic, bodo prednaročila sprejemali do izčrpanja razpoložljivih zalog. Cvetličarji so vabljeni, da pohitijo s prednaročili. Šola na snegu dveh slovenskih šol Pouka na snegu, ki ga prireja tržaško šolsko skrbništvo v turističnih krajih, sta se letos prvič udeležili tudi dve slovenski srednji šoli. Celotna šola «F. Erjavec* iz Rojana in nekaj razredov številnejše openske šole «S. Kosovel* so se preselili za teden dni v Piano del Cansiglio blizu Vittorio Ve-neto. Te iniciative se je udeležilo okrog 70 učencev. Nastanjeni so bili v hotelu S. Marco, kjer so 1-meli tudi pouk. Smučanju so bili namreč posvečeni samo dopoldnevi, medtem ko je bii popoldne reden pouk. Dijake so spremljali profesorji literarnih in znanstvenih predmetov. Kljub stalnim spremembam je bilo vreme ves teden toliko ugodno, da so dijaki vsako dopoldne tri lire smučali pod vodstvom štirih diplomiranih smučarskih učiteljev. Navdušenje za ta šport je bilo tolikšno, da so vsi kar vidno napre- Damdj&n Cijan in Morana Tavčer; v drugi stopnji so se izkazale za najpridnejše Rosana Sosič, Ornel-la Neppi in Lučana Hrovatin: v tretji stopnji pa so zmagali Aleksandra Udovič, Robert Gorjup in Sonja Jazbec. Popoldanske učne ure so morale biti seveda usklajene z okoljem, posebno ure prirodopisa in zemljepisa, ki so bile večkrat na prostem. Popoldansko delo so dopolnjevale ure petja, katerih rezultat je bila zaključna prireditev v soboto popoldan ob nagrajevanju zmagovalcev jutranjih tekem. Ob tem skupnem bivanju na snegu so imeli profesorji priliko spoznati neštete prednosti celodnevnega stika z dijaki. Za dijake pa ie pomenilo to bivanje na snegu pravcato doživetje: udoben ambient v hotelu, skupno življenje in zbliža-nje dijakov s profesorji, krasno naravno okolje so obogatili učence in občutno vplivali na njihov razvoj. Zato je priporočljivo, da bi to pobudo povzele v bodoče še druge šole v korist naše mladine. NOVI PREDSEDNIK ODV. GIOFFRE PREVZEL POSLE Delež obveznosti družbe Friulia znaša približno 12 milijard Er V podjetjih, pri katerih je soudeležena Friulia, je zaposlenih kakih 2000 oseb Ostale vesti iz tržaške kronike berite na 6. strani _ _ _ dovali. To se je najbolje pokazalo nih pokojnin, ' zdravstvenega skrb-1 v soboto dopoldne na zaključnem tu 1 tekmovaniu. Med stva itd. Odobril je tudi resolucijo1 tekmovanju. Med začetniki so se . —*........................-....—— SPOROČILO PREDSEDNIKA RIBEZZIJA 27. t. m. prva letošnja seja deželnega sveta Svet bo moral poskrbeti za nadomestitev D'Antonija, ki je odstopil kot odbornik zaradi spora s PRI Predsednik deželnega sveta Ri-bezzi je včeraj snrejel načelnika komunistične svetovalske skupine Moschionija. Ta ga je seznanil s stališčem, ki sta ga v zvezi z ne katerimi političnimi vprašanji, ki zadevajo našo deželo zavzela deželni odbor in svetovalska skupinB KPI. Moschioni je tudi povabil dr. Ribezzija, naj bi nujno sklical sejo deželnega odbora. Dr. Ribezzi je dejal, da bo določil datum po predhodnem sestanku z načelniki drugih svetovalskih skupin. Na poznejšem sestanku z načelniki teh skupin, kateremu je prisostvoval tudi predsednik deželnega odbora Berzanti, je dr. Ribezzi določil prvo letošnjo sejo deželnega sveta za v sredo, 27. januarja, s pričetkom ob 9.30. Med drugim bo treba na tej seji določiti namestnika za odbornika D’Antonija, ki je kakor predvideno odstopil s svojega mesta. Razprava bo zajela tudi dva zakonska načrta, ki se Dr. Fabrizio Malipiero, ki je načeloval deželni finančni družbi «Friulii» od njene ustanovitve v aprilu leta 1967 do nastopa novega voditelja, je včeraj formalno izročil posle novemu predsedniku ustanove, odv. Enzu Marii Gioffre-ju. Ob tej priliki je dr. Malipiero naglasil, da je prepričan, da predaja svojemu nasledniku sicer mlad a vendar povsem sposoben instrument za izvajanje nalog, ki mu jih je namenila dežela Furlanija - Julijska krajina. Dr. Malipiero je nadalje izrazil svoje prepričanje, da bo Friulia pod vodstvom dr. Giof-freja dosegla nove uspehe v okviru splošnega deželnega gospodarstva. Nato je spregovoril odv. Giof fre, ki je naglasil prepričanje, da bo Friulia razvila svoje zmogljivosti ter uspešno in otipljivo podprla deželno ekonomijo. Deželna finančna družba sodeluje, kakor znano, kot manjšinska udeleženka pri glavnici novih ali že obstoječih družb, ki se udejstvujejo na deželnem o-zemlju, ter dovoljuje razne finančne olajšave družbam, pri katerih je soudeležena .V prvih treh in pol letih svojega delovanja je druž-ga pregledala 288 finančnih operacij ter se odločila za sodelovanje pri 37 gospodarskih pobudah. Med temi je 21 novo nastalih organizacij, ki pa niso vse strogo go* spodarsko - pridobitne narave, ampak se nekatere — z omejeno glavnico — ukvarjajo s študijskim delom in raziskovanjem. Skupna vrednost obveznosti, ki jih je sprejela Friulia z deleži pri glavnicah posameznih družb, s finančnimi posegi in oddanimi jamstvi znaša približno 12 milijard lir. Za uresničene posege in oddana jamstva pa so izdatk: presegli 8 milijard lir. Glede teritorialne soudeležbe finančne družbe pri glavnicah posameznih družb veljajo naslednji odstotni deleži: v okviru tržaške pokrajine 36 od sto, videmske, 36 od sto, pordenonske 14 od sto ln goriške 14 od sto. Skupno število delavcev, zaposlenih pri družbah, pri katerih je Friulia soudeležena, presega 2.000 enot. Pred miilaijard Mr. Od tega bo deželne uprava podpisala 3 milijarde. Pridržana prognoza za nogometaša Triestine 24-letnemu Ivanoju De Vettoru lz Benetk, članu nogometnega moštva «Triestina», je včeraj popoldne, med treniranjem na nogometnem igrišču «P. Grezarn nenadoma postalo tako slabo, da se je onesveščam zgrudil na tla. Maser Lino E-mdld je takoj telefonsko poklical re- j Silni avto RK, ki je odpeljal nogometaša z vso naglico v bolnišnico, kjer so ga zaradi poškodb po prsih ter drobovnlh mišicah sprejeli s pridržano prognozo na I. kirurškem oddelku bolnišnice. Kot so izjavili njegovi stanovski tovariši, je De Vettor, M je zaradi dežja treniral pod strešnikom glavne tribune, odbijal s prsi žoge, ki mu jih je metal trener' ko je nekajkrat vzkliknil, da «ne morem več» in se zgrudil na tla. Ljudska prosveta Prosvetno društvo Ivan Cankar ob. vešča, da zaradi petkovega koncerta Glasbene matice v Kulturnem domu odpade gostovanje dramske skupine prosvetnega društva Tabor z Opčin. * * * SPD Tabor Opčine vabi svoje člane na občni zbor, ki bo danes, 20. januarja ob 20. url (prvo sklicanje) v prosvetnem domu na Opčinah. Dvo rana bo ogrevana I Odbor Naročniki! Bralci! Naročite se na PRIMORSKI DNEVNIK Poravnajte celoletno naročnino že sedaj ! Kdor se na novo naroči na PRIMORSKI DNEVNIK, prejme v dar slovensko knjigo Celoletna naročnina, plačana vnaprej, znaša 9.600 Ur. mesečna pa 950 lir. Včeraj-danes nanašata na deželno osebje, in ki . . _ ju je vlada pred kratkim zavrnila. kratkim so sklenili dvigniti glav z nekaterimi pripombami, I nico družbe s sedanjih 12 na 16 VČERAJ PRI STIVANU Razstrelitev starega mostu čez cesto «202» Kamionska cesta štev. 202 je bila včeraj od 10.30 dalje zaprta za promet na odseku pri dtivanu (lotto 0), ker so delavci gortškega podjetja Taochimo, ld gradi ta odsek avto ceste ob 11. uri razstrelili stari most tez cesto. Most je zgradilo leta 1956 podjetje Brussd. Sedaj bo-do zgradili večji most. Promet Je ponovno redno stekel po 18. uri. prisotni so bili tudi predstavniki «Autovie Venete«. Po nesreči, pri kateri Je nedavno tega neki domačin z avtom gdrkndl z mosta na spodnjo cesto, ao Sttvančanl zahtevali od AN AS, da postavi zaščitno ograjo, kar je ANAS tudi storil. Včeraj so dokončali delo pri as-Itoltiramju devinskega podvoza, to le odseka oeste Devina k železniški postaji. Slovensko gledališče v Trstu KULTURNI DOM Branislav Nušič KAJ BOJO REKLI LJUDJE igra v štirih dejanjih Prevod: SLAVKO BELAK Kostumi: MARIJA VIDAU Scena: VLADIMIR RIJAVEC Režija: MARIO URSIC Igrajo: Jožko Lukeš, Zlata Rodoškova, Lidija Kozlovičev«, Miranda Caharijeva, Rado Nakrst, Bogdana Bratuževa, Mira Sardo-čeva, Stane Starešinič, Silvij Kobal, Leli Nakrstova in Mira Lampetova. V soboto, 23. jan. ob 21. uri (PREMIERSKI ABONMA) v nedeljo, 24. jan. ob 16. uri (ABONMA RED B — NED. POPOLDANSKI) v sredo, 27. januarja ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V SREDO) v četrtek, 28. jan. ob 20. uri (ABONMA MLADINSKI V ČETRTEK) Pravljična ura bo danes, 20. januarja ob 17. uri. Prihitite trumoma v TRŽAŠKO KNJIGARNO Tr st Ul. tv. Frančiška 20 (tel. 61-792) Prodaja vstopnic od ponedeljka dalje vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred začetkom predstav. Rezervacije na tel. 734265. GLASBENA MATICA — TRST V petek, 22. januarja 1971 ob 20.30 v mali dvorani Kulturnega doma SOLISTIČNI KONCERT ONDINA OTTA-KLASINC — sopran ALEKSANDER VODOPIVEC — klavir Na sporedu bodo arije italijanskih predklasikov Bononoinlja, Soarlattija, Sarrija, De Luca, JomeiMja in samospevi slovenskih primorskih skladateljev Mirka, Poliča, Simonitija in Merkuja ter klavirske skladbe Chopina, Martinuja ln Taj-čeviča. PROSVETNO DRUŠTVO VALENTIN VODNIK iz Doline priredi v'šoboto, 23. t. m., ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva v Dolini vokalni koncert Tržaškega okteta, k Ivan Sancin. Vljudno vabljeni! ga vodi Danes, SREDA, 23. januarja FABIJAN Sonce vzide ob 7.39 ln zatone ob 16.53 — Dolžina dneva 9.14 — Luna vzide ob 1.15 ln zatone ob 10.59. Jutri, ČETRTEK, 21 Januarja NEŽA Vreme včeraj: najviJJa temperatu. ra 9,5, najnižja 7,9, ob 19. url 9,4, zračni tlak 1010,9 stalen, veter 1 km severozahodni, vlaga 93-odst., padavi. ne 3,7 mm, nebo pooblačeno, morje skoraj mimo, temperatura morja 9,5 stopinje. ROJSTVA. SMRTI IN POROKE Dne 19. januarja 1971 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 1* oseb. Umrli so: 89-letna Francesca Plemelj vd. Zalar, 71-letni Davide lsrael, 67.1etna Hertha Neddermeyer vd. Bon. nes, 78-letnt Domenico Maltsan, 78-letna Lucia Mravlja roj. Tommaslch, 96-letna Antonia Suplnl vd. Beml, 58-letni Paolo Malcen, 63.1etna Caterl. na Antonia Coclanl, 87.1etnl Abramo Lombardi Šantl, 53-letnl Carlo Sker. laval, 78.1etna Maria lurlsevlch por. Terzari, 55-letna Domenlca Bullo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 1(. ure) ) AlTAngelo d’Oro, Trg Goldoni 8. Ctpolla, Ul. Belpogglo 4. Al Due Luc. ci. lil Ginnastlca 44, Mlani, Drev. Mlramare 117 (Barkovlje) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19. do 9.39) Dr, Gmeiner, Ul. Giulla 14, Man. zonl, Largo Sonnlno 4, INAM Al Ce-dro. Trg Oberdan 2, Al Gemelll, Ul Zoruttl 19-c, PD »Ivan Grbec* v Skednju vabi danes, 20. t. m. ob 20.30 k prvemu predvajanju novega dokumentarnega filma Aljoše Žerjala POTOVANJE PO SZ SODOBNA ILUSTRIRANA ENCIKLOPEDIJA :•! IH ::: Izšla je zadnja knjiga KOMUNIKACIJE IN JEZIK PREPLET MIŠU IN DEJANJA Knjiga je prvi poskus, da bi v urejeni obliki sestavili pregled celotnega komuniciranja. Kako nastane in se razvija jezik? Zglasite se člmpre] v UičLdUi Unfigatou TRST — Ul. sv. Frančiška 20, tel. #1-792 Gledališča VERDI V soboto «Traviatas V soboto ob 20.30 prva predstavi Verdijeve opere «Traviata» za red A v vseh prostorih. Opero bo dirigiral Giuseppe Pahne, vlogo Traviate bo pela Marii Chiara tenorist Ottavio Garaventa M Alfredo, baritonist Attilio D’Orazi Pa Germond. V ostalih vlogah bodo na. stopili še Gigliola CapuU Bruna Ro"-chini, Raimondo Botteghelh, Luci5 Rolli, Mario Zerial, Vito Susca 1” Mario Sarti, Režija in izvirna scena Lucian® Damiani, koreografija Fernanda Su*-co, zborovodja Gaetano Riccitelli Pri blagajni gledališča (tel. 23 988) se nadaljuje prodaja še razpoložljivih vstopnic za parter in lože, P®" stori na galerijah in balkonih pa s° razprodani. POLITEAMA ROSSETTI Danes ob 20.30 bov Politeama R05, setti premiera šeste abonmajske prestave sezone Teatra Stabile 1970-71' drame M. Gorkega «Na dnu» v izvedbi skupine «Teatro e Azionen Pj" vodstvom Giorgia Strehlerja in njegovi režiji-. Prostori, ki niso odda«1 za premierske abonente, bodo na r**-polago za abonente ostalih kategofil- Pri blagajni v Pasaži Protti (tel-36372 . 38547) se nadaljuje rezervacija vstopnic za predstave do sobo* in za obe nedeljski (popoldansko 111 večerno) predstavi. Razstave Umetnostna galerija «Torband*"’ začenja svojo dejavnost v letu z dvema istočasnima razstavama: popolno zbirko barvnih jedkanic n*' stan in Izolda» Salvatora Dalija, 1 pa s pregledom novejših študij o Kasu Marcella Mascherinija, ki obstr risbe in pastele ter nekaj še nePr kazanih skulptur v unikatih. RaZS' va bo odprta do 3. februarja. V središču za raziskave in au4**U vlzivne poskuse v Ul. Franca 17*"' Cappella« je odprta razstava ženi ambient« s fotografsko doku®* tacijo nekaterih aspektov propada"^ urbanega ln prirodnega ambienta deželi. Nazionale 15.30 «4 per Cordoba«. 7 navision. Technicolor. United A tists, George Peppard. Eden 15.00 «Le coppie«, Monica Alberto Sordi. Technicolor. P***^ vedano mladini pod 14 leto® Fenice 15.30 «La spina dorsale it' Mija apma uvu-- . , diavolo«. Film Dina de Laure®15 Technicolor. Panavision . Grattacielo 16.00 «Una prostltuta * servizio del pubblico ed in ret con le leggl dello stato», Giova"^ Ralli. Technicolor. Prepovedano® dini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «Giochi particol*|j Virna Lisi, Marcello Mastrola" j Technicolor. Prepovedano ®la pod 18. letom. Ritz 16,00 «La moglie del prete*. “J fia Loren. Marcello Mastrola11 Technicolor. J Alabarda 16.30 «EdLpeon», Mal’ Noel, Robert Land. Technicolor. r povedano mladini pod 18. leto®- Filodrammatico 16.30 «La scuola "** vergini«, Rene Gabzag, Ivan JL kovcan. Technicolor. Prepove"’ mladini pod 14. letom. Aurora 16.30, 19.00 , 22,00 »Borsall^ Alain Delon. Jean Paul Bel®0" Technicolor. Cristallo 16.30 «11 prete sposato«, -p sanna Podesta, Lando Buzzanca. j chnicolor. Prepovedano mladini ~ 18. letom. Capitol 16.30 Zadnja predstava 21.45 «Waterloo», Rod Steiger, c.t stoper Plummer. Režija Bond**1 ka. Technicolor. Moderno 16.00 «Darling», Julie stie. Dirk Bogard, Laurence K wey. Crno-beli film. Prepove"’" mladini pod 18 letom. Vittorio Veneto 16.15 «Io non scaPfj fuggo«. Altghiero Noschese. Te*" color Ideale 16.00 «Gli amantl a colazl°"L, Marcello Mastrolanni, Rita TU*" gham. Technicolor. Zabavni h1®-^ Impero 16 30 «Rosoitno Paterno , dato», Nino Manfredi. Nannl " Technicolor. -J Astra 16.30 «Come. quando, P«rcf Philippe Leroy. Liana Orfel. j chnicolor Prepovedano mlad®1 " 18. letom. ,(|,| Abbazia 16 00 »Adorablle (Gli amantl). Gregory Pečk, ™ i rah Kerr Technicolor. Rt* "J KISI e BANCA Dl CREDITO Dl TRlE^ TRŽAŠKA KREDITNA BAN* Ulice f Filzi št „!« /380« TRSI lal 38101 / 3 opravlja vse bančne po»’# kupuje tujo Včerajšnji odkupni devizn* Amerišk. dolar Kanadski dolar Brit. šterling Svic. frank Franc frank Belg frank Hol florint Nemška marka Avst šiling Dinar 620^ 590, 1.475-; 142^ 110,^ 172,' 'P 42,' Darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Polcwf;' ta Skerlavaja daruje družina 5.000 Ur za spomenik padli® K/tlf zanom na Opčinah. Franc Ban "j' 2.000 Ur za šolo . spomenik *) jr Cerknem. V spomin pok. LU£*j)f mak darujejo družine Aloj* Gtčko Sedmak in Gabi Ur za spomenik Križa. Namesto____________ Bogatcu daruje J. Klanjšček ^ Ur za zavod za rakasta obolenj" tro Tumorl) v Trstu. ....."JSJg padlim partiz*1 cvetja na gr0** ^ 19. januarja J6 nenadoma preminil na& ctragd KARLO (LUCIO) ŠKERLAVAJ Pogreb bo danes, v sredo, 20. tjn. ob 15.45 lz mrtveč*1^ glavne bolnišnice naravnost k oericvi na Opčinah. Žalostno vest sporočajo: mama Joslplna, sestra Vito K**1*’ brat MUan, svak Čari, nečak Eddy in druid sorodniki. I, T. Funebrt, Ul. Zonts 3, tel. 38006 20. januarja 1971 2 OBČNEGA ZBORA ZAVAROVALNICE ZA GOVEJO ŽIVINO V BAZOVICI Poudarjena nujnost zadružnih oblik sodelovanja za ohranitev živinoreje Tudi na področju bazovske zavarovalnice stalno pada število goveje živine Uspešno delovanje zavarovalnice - Odobren predlog za razstavo živine Člani zavarovalnice pazljivo poslušajo poročila na občnem zboru V nedeljo popoldne so se v Bazo- zmenila za domače živinorejce viri zbrali živinorejci iz Bazovice, njihovo organizacijo. Propade, Padirič in z Jezera; imeli so namreč 73. občni zbor svoje zavarovalnice za govejo živino. To je b'1 prvi občni zbor v prosvetnem riMiu, ki so ga dogradili lani in v katerem ima tudi zavarovalnica svoj sedež. Zato so se člani počutili kot doma, pazljivo so poslušali poročila in posegli v diskusijo, * se je nadaljeval” v obliki pogovora tudi po zaključku uradnega dria občnega zbora. Občni zbor je odpr' in vodil predsednik Zoro Grgič, ki je voščil vsem Mariom in njihovim družinam obilo s-dravja in sreče v, novem letu. Pripomnil .je, kako je vsem prijetno, ker so se lahko zbrali v prosvetnem domu, in se je zahvalil tistim, ki so dali pobudo in prispevali svoj delež za izgradnjo doma. Nato je Imel poročilo tajnik Miro Križman-riž, ki je prebrai zapisnike lanskega Pbčnega zbora in odborovih sej med Poslovnim letom, navedel je statistične podatke o številu živine, o Pobegih živinozdravnikov itd. Blagajniško poročilo je podal Edvard Urgič. k statističnih podatkov je razvid-P°. da tudi na področju bazovske Zavarovalnice stalno pada število goveje živine. Leta 1965 so imeli “7 glav, naslednje leto 411, nato 359, 354, lani pa 326. To po-*neni, v petih letih kar 111 glav manj. Lani je balo v Bazovici 171 krav. Kdaj državna pomoč za avtobusne proge? Med svojim nastopom pri pristojnih osrednjih oblasteh v Rimu se je deželni odbornik za promet Vari-sco včeraj srečal s podtajnikom na ministrstvu za promet in civilno letalstvo Cengarlejem in njegovim kolegom na ministrstvu za delo in socialno skrbstvo Torosom. V središču pozornosti je bil problem obljubljenih pomoči v korist zakupnikom rednih avtobusnih prog. Podtajnik Toros je zagotovil, da sta prizadeti stranki že podpisali vsedržavno delovno pogodbo za o-sebje, zaposleno pri zakupnikih av tobusnih linij. Odbornik Varisco pa je predočil obema podtajnikoma težave, ki izhajajo v Furianiji-Jilijski krajini iz zamude, s katero država podeljn.je že obljubljene izboljšave. Zakupniki namreč niso doslej prejeli na ta račun nobenih finančnih sredstev. Podtajnik Cen-garle je v tej zvezi zagotovil, da bo senat prav te dni razpravljal o zakonskem osnutku, ki predvideva izplačilo izrednih prispevkov za leta 1968, 1969 in 1970, javnim ustanovam in zasebnikom, ki imajo v zakupu redne avtobusne zveze. Takoj za tem pride na vrsto razprava o podobnem zakonskem osnutku, ki je predviden izrecno za dežele s posebnim statutom. TEKSTILNA KRIZA V OBČINSKEM SVETU Z vsemi sredstvi treba zagotoviti delo 400 delavcem tovarne v Sovodnjah Z veliko večino odobrena resolucija v tem smislu ■ Priporočilo za finančno pomoč najbolj potrebnim delavcem - Verjetno v petek ponovna seja sveta KONFERENCA 0 PRISTANIŠKIH SLUŽNOSTIH m..................... IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIII 23 . .krnic, 2 junčka, 1 bik, v Gropadi “[.krav, 15 junic, 7 |unčkov; v Palicah 17 krav, 16 junic, 4 junčki, * vola, na Jezeru 8 krav, 3 junčki. Zavarovalnica je lani štela 95 čla-n°v (Bazovica 45, Gropada 28, Pa tiriče 14, Jezero 4). Živinozdravniki s« opravili 90 pregledov. Imeli so 3 tihjne zakole in je zavarovalnica ?°Plačala prizadetim članom 88.000 Jlr- Iz blagajnikovega poročila izha-J3. da .je bila bilanca tudi lanskega Poslovnega leta astivna. Krili so stroške in v blagajni jim je ®slalo še nekaj denarja. Načelstvo asluži vso (»hvalo in priznanje za ri^obično in skrbno vodenje zavarovalnice in delovame v korist čla-j'°v in živinoreje r.a tem področju našega Krasa. Na občnem zboru ® tej zadevi sicer niso govorili, Pja pripomnili bi radi, da se nam ,® zelo čudno in nerazumljivo, za-*a-l Piso do sedaj še pristopili k .avarovalo-'ci za govejo živino živi-^jci iz Gročane. po odobritvi poročil in obračuna ® lansko leto so elani potrdili do--ptianji odbor (predsednik Zoro r*?iŽ, podpredsednik Miroslav Ža-*ar. tajnik Miro Križmančič, bla-pajtiik Edvard Grgič zastopnik iz , sdrič Just Grgič, iz Gropade Kar-^ Kalc, z Jezera Franc Gustin- , po dolgoletnem delovanju _ v od-?°to zavarovalnice, katere član je j 45 let, je na občnem zboru spo šV?l svojo ostavko Lojze Križman-2C- k' je bil zadnja leta revizor. redsednik in tajruk ter vsi člani P1 tou izrekli priznanje in toplo Suvalo za njegovo dolgoletno nese-ricno delovanje. Na njegovo mesto p l*il izvoljen Rudolf Križmanč'c. tods edink je med drugim sporočil, j*® so popolnoma zatrli tuberkulozo "h brucelozo goveje živine, opo*o-‘ Pa je vse živinorejce, naj tln-tr Pri nakupu živine skrbno pazi-n1, da ne bi pripeljali v svo.je hle-j? okužene živine. Priporočil .je tu p Paj pristopijo k zadružni mle-arni jn naj se Vpjšejo v pokrajin-v® združenje rejcev živali. Predseduj tega združenja Miro Križman-,"le je na kratko obrazložil pomen P haloge združenja omenil je pri-jpvljalna dela in nepovedal, da J? v kratkem odprt sedež v Trstu p da so se bo začelo konkretno ^»vanie verjetno prihodnji mesec. NA DRUŽABNEM VEČERU V NABREŽINI Priprava za skorajšnji občni zbor prosvetnega in športnega društva Predsednica p. d. Cesare 40 vozil avto fiat 850 po Ul. Aquileia proti Soči. Z njim je bil v vozilu tudi 19-letni Paolo Bregant iz Ločnika, Ul. Concordia 12. Blizu zakupnika Ford se je hotel izogniti nekemu tovornjaku, pa je trčil v drug avtomobil. Pri tem sta bila oba z Bregantom poškodovana. V splošni bolnišnici v Gorici so Francescotto ugotivili poškodbe na lobanji in po obrazu ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Bregantu pa so nuditi prvo pomoč za praske po obrazu in bo okreval v sedmih dneh. Cestna pohaja je ugotovila nekaj škode na obeh vozilih. iiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiituiiumiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiii CESTA V ŠTEVERJANU tisoč); uradnik inž. Luigi Sussi 4,4 milijone (240.000); gradbenik Italico Tavagnacco 3,25 milijona (230.000); upokojenec Mario Tiberio 3,6 milijona (187.000); zdravnik Tullio Tomassich 4,5 milijona (260.000); Nikolaj Tonkli 3,45 milijona (230.000); uradnik Luigi Valent 3,9 milijona (230.000); uradnik Edoardo Veliconi 3,2 miiljona (148.000); Giustina Venezian 4 milijone (100.000); zdravnik dr. Mar-cello Venuti 4 milijone (200.000); trgovec Luciano Viatori 4,15 milijona (300.000); Mario Vinci 2,65 milijona (200.000); inž. Ferdinando VI-sintin 3 milijone (160.000); Ene« Vittori 3,6 milijona (260.000); zdravnik kirurg Ermes Zambelli 4,85 milijona (300.000); uradnik Primo Zor-zenon 4,3 milijona (280.000); uradnik Ovidio Zorzin 3,4 milijona (170 tisoč); uradnik Virgilio Zotti 3,46 milijona (186.000); trgovec Bruno Zuliam 3,1 milijona (212.000). Prejeli smo s prošnjo za objavo; Sporočilo v Primorskem dnevniku o urejanju oest v Sbeverjanu nas je zelo razveselilo. Nas seveda najbolj zanima cesta, ki pelje od cerkve skozi Sčedno do Grojne, in prav zato se oglašamo v Vašem cenjenem listu, ker bi bil že skrajni čas, da bi tudd mi dobili dostojno pot in da ne bomo več prisiljeni hoditi po jamah in kamenju. Zaradi ozke in nevarne ceste Je bilo že več nesreč, ko se ljudje vozijo po njej na delo. Na občinskih sejah so ščedenski svetovalo! večkrat zaprosili, da bi to cesto vsaj za silo uredili, saj je datum 6. junija, ki ga je pokrajinska uprava postavila za dokončno ureditev ceste, še daleč. Prav v teh dneh so prišli k nam nekateri trgovci z vinom, pa so dejali, da bd za vožnjo po tej oestt morali imeti tako vozilo, kakršno so poslali Buai na Luno. V ilustracijo naših navedb Vam pošiljamo fotografski posnetek ceste skozi naš zaselek. slamoev. Tudi krajevni politični faktorji so za to. da se kapaciteta tr-žlSkega pristanišča poveča, posebno ker so za to dani vsi pogoji. Cez nekaj let bodo delovale številne tovarne, ki rastejo v tržiški industrijski cond, in večina njihovega prometa bo usmerjena na morje. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi turističnih pristanišč, kf so že urejena na področju Tržiča V varnem zavetju, nekaj sto metrov od trgovinske operativne obale, sta sedaj dve turistični pristanišči, družbe SVOC in Hamndba-la. Slednja se zavzema za razširitev svojih naprav, poleg teh pa Je še tretja družba, M bi rada uredila pristan za večje število turističnih jadrnic. Pri debati o tem vprašanju Je prišlo do ostrin, do prerekanja in do medklicev. Te debate so se udeležili zastopniki ladjedelnice, nekaterih zs sebrtih turističnih pristanišč, oficirji pristaniškega poveljstva Ko so se v njej raznesli zasebni interesi, jo je bilo treba zelo odločno prekiniti. Vsi smo mnenja, da Je potrebno obvarovati interese vseh, tako trgovinskega pristanišča kot ladjedelnice in turističnih pristanišč Vse te komponente so važni členi v verigi tržiškega In tudi širšega gosnodarstva. Kljub temu pa taki prepiri, kot smo jih poslušali v ponedeljek, ne spadalo na konferenco s tako tematiko. VERDI; 17.15 «Interludio», ameriški film v barvah, O. Werner in B. Berris. CORSO: 17.15—22. »Borsalino*, Jean Paul Belmando, Alain Delom barvni film MODERNISSIMO: 16.00: «D ma gro, il grosso, 11 cretinon, S. Lau-rel in O. Hardy. VITTORIA: 17.00—21.30 »Dal noatro in vi ato a Copenhageno, J. Arvil in A. Verrton; Italijanski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE; 16.30 «IntrigO a Stoc colma», Paul Newman in Elke Somrner. V barvah. Ameriški film. Zadnja predstava ob 21.30. Tržič AZZURRO; 17.30 »Le avvanture dl Gerard«, V. McEnnery in Claudia Cardinaie. V barvah. EXCELSIOR: 16.00 »Pookien. Pilim v barvah. PRINCIPE: 17.30 «La vendetta š 11 mio perdono*, T. Hunter. Barvni film. J\uva Gorica SOČA (Nova Gorica); «Samatorij za ženske*, francoski barvni film — ob 18 in 20. SVOBODA (Šempeter); «Detektiv», ameriški barvni film — ob 18. in 20. DESKLE; «Upor v vsemlrju*, Japonski barvni film — ob 19.30. RENČE; «Sramota», švedski film — ob 19.30. SEMPAS: »Vitez Bundam, francoski barvni film — ob 19.30. KANAL: Prosto. PRVACINA: «Upomiki», angleški barvni film — ob 19.30. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dan ln ponoči dežurna lekarna Al Oorao, Korzo Italija 89, tel. 24-43. V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je odprta lekarna »Alla salute* dr. Fabria, Ulice CosuLich 117, tel. 72-480. TEMA, KI SE O NJEJ VELIKO GOVORI Eritrejska gverila ni nevarna le Adis Abebi Pri Asmari je eno naj več jih oporišč ZDA Gverilska vojna v Eritreji, o kateri se v zadnjem času zelo veliko govori, je manjša, če gledamo nanjo v svetovnih merilih. Če pa gledamo na to gverilsko vojno v ožjem okviru, v okviru tega področja Afrike, je njen pomen izredno velik. Eritrejski gverilci, posredno ali neposredno, ogrožajo s svojo borbo določene zelo pomembne interese zahodnega sveta, posebej še določenih zahodnih dežel. To posebno zaradi tega, ker se njihova dejavnost vključuje v verigo osvobodilnih gibanj in progresivnih tokov, ki so po določeni stagnaciji ponovno zajeli ves severovzhodni in osrednji del Afrike. Če bi Eritreja ne bila strateško važna, če bi se ne raztezala vzdolž obale Rdečega morja in med Sudanom in Somalijo, torej zemljepisno v neposredni bližini srednje-vzhodnega področja in Perzijskega zaliva, bi eritrejsko osvobodilno gibanje, ki se že osmo leto bori za neodvisnost tega področja, ne pritegnilo nase tolikšne pozornosti in bi tudi ne predstavljalo tolikšne nevarnosti za interese nekaterih držav, posebno ZDA. Če bi se gverilska vojna v Eritreji še bolj razvnela — in to je bolj ali manj gotovo — bi mogla spraviti v nevarnost vse področje Perzijskega zaliva, ki je zelo važno za ZDA in za druge zahodne dežele zaradi tega, ker je to področje eno glavnih petrolejskih področij na svetu. Toda ne samo zaradi tega, Washington je v zvezi s to gverilo zaskrbljen tudi zaradi nečesa drugega: osvobodilna vojna v Eritreji neposredno ogroža tudi vojaško oporišče v Kagnevu, to se pravi v neposredni bližini As-mare, glavnega mesta Eritreje. O tem oporišču se je doslej bolj malo govorilo, pa čeprav je to oporišče eno petih najvažnejših ameriških oporišč izven ozemlja ZDA, eno tistih petih ameriških oporišč, ki sestavljajo ogrodje sistema strateških komunikacij, s katerim so ZDA prepasale vso Zemljo. Oporišče v Kagnevu, na katerem dela okoli 4000 tehnikov, je posebno važno zaradi zemljepisnega položaja, ki ga zavzema. Kagnev je kakih 15 stopinj od Ravnika in zaradi tega v nekakšni »senci* pred tujimi radijskimi interferencami. Zato preko Kagneva vsa ameriška diplomatska in druga predstavništva v tujini pošiljajo najbolj zaupna poročila washing-tonski vladi, organizaciji CIA in Pentagonu. Oporišče v Kagnevu je v tem svojstvu pomembno tudi za ameriške vesoljske poskuse. In vse to je sedaj spravila v nevarnost osvobodilna vojna, ki se je v zadnjem času v Eritreji raz-buhtela. Politična usmeritev novih arabsko-nacionalističnih vodstev Sudana in Libije je močno olajšala položaj eritrejskih gverilcev, ki so v zadnjih dveh letih dobili precejšnjo pomoč od Libije, Sirije in Iraka. Nekateri pravijo, da prihaja pomoč tudi iz Sovjetske zveze in drugih socialističnih dežel, na primer Bolgarije, ki da pošiljajo vojaško in drugo pomoč preko južnega Sudana in Libije. Zaradi tega se je eritrejska gverila res močno razživela in po nekaterih poročilih imajo etiopske oblasti v rokah le mesta in večje centre, dočim je vse podeželje v rokah eritrejske osvobodilne fronte, oziroma njenih oboroženih sil. Nekaj najnovejših dogodkov v spopadu med eritrejskimi gverilci in etiopsko vojsko je pritegnilo nase vso svetovno pozornost. Začelo se je predvsem z 22. novembrom, ko je etiopski general Tshome Eghetu padel v zasedo eritrejskih partizanov in bil umorjen. Vlada v Adis Abebi je ostro reagirala in 17. decembra uvedla izredno stanje v vsej Eritreji, obmejni pas proti Sudanu ter obalo ob Rdečem morju pa proglasila za prepovedano področje, kamor je prepovedan dostop slehernemu nedomačinu. Ob tem se postavlja vprašanje, zakaj se Eritrejci borijo? Najprej je treba navesti nekaj zgodovinskih podatkov. Eritrejcev je okoli tri milijone in so povečini muslimanske vere. Živijo na površini 119.000 kv.m, kolikor je merila Eritreja preden si jo je prilastila Etiopija. Ker je Eritreja s strateškega vidika zelo pomembna, je bila često pod tujim udarom. Že v 10. stoletju si jo je prilastila Turčija. Leta 1885 jo je zasedla Italija, ki je iz Eritreje 1936. leta napadla Etiopijo. Zavezniške sile so Eritrejo zasedle 1941. leta. Reklo se je tedaj, da so zavezniki Eritrejo osvobodili. Dejansko je Velika Britanija le zamenjala Italijo, kajti uvedla je v njej svojo upravo, ki jo je ohranila vse do konca vojne. Šele leta 1945 so se Angleži iz Eritreje umaknili, ven- dar niso deželi dali svobode, pač pa je bila Eritreja izročena etiopskemu cesarstvu kot nekakšen njen protektorat. Ker je bila Etiopija žrtev fašističnega napada in se je v borbi proti fašizmu izkazala, so ji zavezniki dejansko izročili Eritrejo v začasno upravo, leta 1950 pa je generalna skupščina OZN sklenila, naj Eritrejci žive z Etiopijo v nekakšni federaciji, tako da bi Eritreja imela določeno avtonomijo, Etiopija pa izhod na morje. Ta avtonomija pa ni prišla nikoli do izraza, leta 1960 pa je Adis Abeba federativno zvezo enostavno prekinila in Eritrejo priključila svojemu cesarstvu kot nekakšno provinco. V tem je jedro, v tem je razlog gverilske vojne v Eritreji. Brž ko si je Etiopija priključila Eritrejo, se je začela osvobodilna vojna, ki se je z ustanovitvijo osvobodilne fronte razširila in vsebinsko poglobila. Njene vojaške enote pa štejejo danes že na tisoče dobro oboroženih borcev, ki kontrolirajo, kot smo rekli, večino Eritreje. Sicer pa bomo o tem spregovorili kaj več drugič. Izredno bogastvo jugoslovanskih narodnih noš, ki pride lepo do izraza na vsakoletnem mednarodnem folklornem festivalu v Zagrebu PO TISKOVNI KONFERENCI ITALIJANSKEGA ONKOLOGA Boj proti raku je učinkovit samo z zgodnjim pregledom V Italiji so le malo storili za to, da bi preprečili rakasta obolenja - Široka kampanja proti raku v Bologni in okolici Na tiskovni konferenci, ki je bila pred nedavnim v Bologni, je prof. Cesare Maltoni, ravnatelj onkološkega zavoda «D’Addari», orisal rezultate dosedanjih raziskav o rakastih obolenjih. Trenutno je preventivno ugotavljanje obolenj najučinkovitejše sredstvo za boj proti raku. S tem namreč, da zelo zgodaj napravijo pregled pri človeku, lahko omejijo faktorje, od katerih je odvisno širjenje bolezni, ugotovijo in ozdravijo spremembe v organizmu, ki lahko povzročijo, da pride do rakastega obolenja in lokalizirajo tumor, ko je še.,y„^ačpl»i.J.aži.. svojega.razvoja in zato povečini ozdravljiv. Prof. Maltoni je izjavil, da je rezultat zdravljenja odvisen skoraj popolnoma le od stopnje razvoja tumorja, v trenutku, ko ga odkrijejo in izvršijo diagnozo. V trenutku, ko se tumor razširi po telesu, ni več na razpolago sredstva, s katerim bi mogli človeka ozdraviti. Toda ravnatelj onkološkega zavoda je tudi poudaril dejstvo, da je v Italiji bilo le malo storjenega za to, da bi preprečevali tumorje, kajti po njegovem mnenju manjka pri vladi politične volje, da bi nekaj storili v tem smislu. Poleg tega pa v Italiji manjkajo pravilnik o taki kampanji, vsedržavni programi, ministrski skladi, specifične strukture, specialisti in predvsem je v državi premalo onkologov in preveč onkopolitikov. Doslej so na onkološkem zavodu «D’Addari» že precej napredovali v sodelovanju s centrom za tumorje, h kateremu spadajo bolnišnice, pokrajina, občina, univerza in skoraj vse ostale občine v pokrajini. Tu se izvaja najobsežnejši program predhodnega ntMiiiiiiiufiuuiiiitiiiiiiimiiiimiiiiiHimimiimiiiimiinuiiniitiiiiiiiiimiiiiiiiiHiiitHiiiiiiiuinmiiiiiiiin Mednarodno zasedanje «za ohranitev okolja* WASHINGTON, 19. — »Bolj u-činkovita in dokončna rešitev vprašanja, kako rešiti okolje, v katerem živimo kot tudi kako omogočiti večje praktično sodelovanje med narodi, ki živijo na našem planetu, vse to zahteva intenzivnejše mednarodne pobude in tudi pospešene napore s strani krajevnih, državnih in nacionalnih oblasti*. To beremo v zaključnem poročilu mednarodne konference v Washingtonu, ki je obravnavala vprašanja, povezana z zastruplje-njem zraka in vode. Za kaj v stvari gre, menda ni treba posebej poudarjati. Nekateri znani strokovnjaki so že pred poldrugim desetletjem začeli opozarjati svet, predvsem pa še industrijsko in tehnično najbolj razvite dežele, da bo treba posvetiti večjo pozornost vprašanju zasmra-jevanja zraka in vode. Opozarjali so, da se razna prirodna ravnotežja rušijo in da se bo človek nekega dne znašel pred vprašanjem obstoja, torej pred vprašanjem življenja ali smrti. Ljudje, ki so na odgovornih mestih v tehnično in gospodarsko najbolj razvitem svetu so ta opozorila hote ali nehote spregledali, dokler se niso nenadoma znašli pred izredno perečimi problemi, ko je prišlo že do katastrofalnih ugotovitev in ko je sam predsednik ZDA Nixon o-pozoril, da bo treba čimprej ubrati novo pot, kajti v nasprotnem primeru ne bomo mogli iz težav, v katere je civilizirani svet že zabredel. V mislih imamo Nivono- vo opozorilo iz lanskega leta, o-pozorilo in načrt, ki predvideva stroške 40 milijard dolarjev za rešitev problema zraka in odplak v ZDA. Za opozorilom, ki je prišlo iz Washingtona, so se tudi v raznih evropski prestolnicah »nenadoma* spomnili, da je tudi v Evropi, podobno kot v ZDA, preveč smoga, to se pravi zastrupljenega zraka in da so tudi evropske tekoče vode zasmrajene in zastrupljene z odplakami iz tovarn in mest, posebno še z raznimi detergenti, ki se tudi v dolgem času ne razkrojijo in zato zastrupljajo vode za dolgo dobo. Te dni je bila prva mednarodna konferenca, ki je temeljiteje obravnavala te probleme. Te konference se je udeležilo kakih 70 predstavnikov največjih ameriških, evropskih in japonskih industrijskih podjetij. Konferenca se je zaključila z vrsto »priporočil*, ki »vabijo* k uskladitvi ukrepov za rešitev prirodnega okolja v svetovnem merilu. Konferenco sta sklicala »Atlantic Council*, to se pravi neka a-meriška zasebna organizacija, in zavod »Battelle Memorial*, ki je ena največjih znanstvenih ustanov na svetu. Iz Italije so bili na konferenci trije predstavniki in sicer dr. Aurelio Peccei, kot delegat »Italconsult*, dr. Oscar Mon-tabone, ki je zastopal družbo Fiat, ter ing. Vincenzo Gervasio, direktor znanstveno raziskovalnega programa ENI. zdravljenja novotvorb v Italiji. Drugod po državi namreč vršijo nekaj podobnega le v Firencah, Ferrari, Turinu in Anconi. Že od leta 1966 izvajajo program za zgodnjo diagnozo predrakastih poškodb tkiva in za zgodnjo diagnozo raka na maternici za vse ženske v pokrajini, predvsem za tiste, ki so stare nad 28 let (katerih je približno 245 tisoč). Od maja 1969 pa so začeli tudi s pregledi za zgodnjo diagnozo raka na prsih. Obema pregledoma se mora prebivalstvo podvreči vsaj enkrat vsakih 18 mesecev. ■ Doslej so v okvira programa dri Maltonija pregledali že 175 tisoč žensk za zgodnjo diagnozo raka na maternici in približno 50 tisoč žensk za zgodnjo diagnozo raka na prsih. To so bile največje kampanje boja proti raku v Italiji in v zahodni Evropi. Odkrili so 330 predrakastih sprememb in 469 primerov raka na maternici. Od teh tumorjev je bilo kar 72 odst. v začetni fazi (62 odstotkov pa celo v zelo zgodnji začetni fazi); to pa pomeni, da jih je mogoče popolnoma ozdraviti. Kar se tiče prsi, pa so odkrili 48 predrakastih sprememb in 144 tumorjev, od katerih je bila več kot polovica na začetni ali zelo zgodnji fazi obolenja. Toda delovanje onkološkega zavoda se ni omejila le na ti dve kampanji za boj proti raku. Trenutno je pod nadzorstvom zavoda nad 30 tisoč oseb, ki se od časa do časa podvržejo večstranskim pregledom različnega tkiva. Večinoma so te osebe pod nadzorstvom zavoda moški: predvsem cele kategorije zasebnih in javnih delavcev. S to metodo je u-spelo zdravnikom odkriti veliko število začetnih tumorjev. Taka iniciativa pomeni povost za Italijo. Začeli pa so tudi s predhodnim pregledovanjem za zgodnjo diagnozo raka na pljučih. Ta problem je v Italiji zelo aktualen, saj so ugotovili, da je število takih obolenj v Italiji zelo visoko in da naglo narašča. Leta 1969 je bilo n.pr. primerov smrti zaradi raka na pljučih 15.000. Zaradi nesporne vezi med rakom na pljučih in kajenjem, pridejo v poštev za take predhodne preglede predvsem veliki kadilci — to se pravi tisti, ki kadijo nad 15-20 cigaret na dan že več kot 10 let. Kontrolni pregled naredijo tako, da mikroskopsko pregledajo izpljunke. Tak pregled je treba izvršiti tudi v primeru, da se niso pojavili kaki posebni ali splošni simptomi pljučnih bolezni. Na onkološkem zavodu «D’Addari» so n.pr. na 600 pljučnih tumorjev, ki so jih diagnosticirali v teh mesecih, ugotovili tiste v zelo zgodnji fazi nastanka pri kadilcih, ki sploh niso kazali znakov obolenja. Tumorje pa, ki so bili že bolj ali manj močno razviti, pa so odkrili pri kadilcih, ki so že občutili simptome bolezni. Po mnenju prof. Maltonija naj bi se v Italiji začela ostra kampanja proti kajenju predvsem v šolah in s prepovedjo kajenja v vseh javnih lokalih in v prevoznih sredstvih. Poleg vseh raziskav, ki smo jih orisali, se na onkološkem zavodu prof. Maltonija ukvarjajo tudi z raziskavami specifičnih am-bientov dela, da bi ugotovili, ali vplivajo na nastanek tumorjev nekateri elementi kot so ambient, krom, sredstva proti mrčesu in podobno, ki jih nahajamo v raznih tovarnah in laboratorijih. Raziskave naj bi ugotovile, ali ti elementi vplivajo na nastanek rakastih obolenj predvsem, kar se tiče dihal in urinarnega aparata. V Beogradu zaključen «festival festivalov* V soboto se je v Beogradu za- ključil «Festival festivalov». Po zadnjih razpravah, ki so obravnavale erotično tematiko v filmu, so bili na sporedu še zadnji filmi. Predvajanje je zaključil film Glauberja Rocheja zAntonio das Mortes», ki je že dvignil veliko prahu pri mednarodni kritiki in je v Beogradu požel tako uspeh kot tudi neodobravanje.............. Začasna lestvica najbolj priljubljenih filmov je zabeležila na prvem mestu Bormanov «Leo the Last», sledijo mu sovjetski film Marka Donskega tživeli bomo do ponedeljka», Bergmanov »Mesto jagod» in nato italijanski film rDramma della gelosia» režiserja Scole. Novinarji pa so dodelili prvo mesto angleškemu filmu «IFF», ki aa je režiral Anderson. Ob koncu prvega mednarodnega filmskega festivala je njegov pokrovitelj, predsednik Tito, odlikoval enajst tujih filmskih ustvarjalcev za njihove izredne zasluge na filmskem področju in za delež, ki so ga imeli pri razvoju sedme umetnosti in zbliževanja med narodi. Charlie Chaplin je bil odlikovan z redom jugoslovanske zastave z lento, z redom jugoslovanske zastave z zlatim vencem pa so bili odlikovani Laurence Olivier, Renč Clair, Mark Donsko;, John Ford, Luchino Viscon-ti, Akira Kurosaiva, Fritz Lang, Louis Bunuel, lngmar Bergman in Satvajit Reg. ZARADI VEDNO VEČJIH POTRED IDEJNI NAČRT ZA NOVO PROGO ZAGREB-REKA Del bi se lotili po letu 1975 in bi trajala 4 leta Čeprav ima Jugoslavija sorazmerno veliko morja, veliko obale in zato veliko pristanišče, je notranjost dežele zelo slabo povezana z morjem. Krivdo za to nosi Dinarsko pogorje, ki loči Jadran od notranjosti dežele. Zaradi tega so proge, ki povezujejo notranjost dežele z morjem, preobremenjene s prometom in vsak nov načrt, celo vsaka ideja o izboljšanju te povezave vzbudi zanimanje strokovnjakov in tudi preprostega državljana. Tako začenja zanimati ljudi ideja o novi železniški povezavi Zagreba z Reko. Trenutno je v gradnji avtomobilska cesta med Zagrebom in Karlovcem, cesta, ki bo podaljšana proti Reki. Prav te dni pa so se razširile vesti o idejnem načrtu za gradnjo nove železniške zveze med Zagrebom in Reko. Sedanja železniška zveza je stara in je ustrezala nekdanjim potrebam, toda danes ne zadovolji več in to iz več razlogov. Predvsem zaradi tega, ker more proga sprejeti le omejeno obremenitev in je njena »propustna zmogljivost* majhna, z druge strani pa traja vožnja od Zagreba do Reke oziroma od Reke do Zagreba najmanj tri pa tudi štiri ure. To pa je veliko preveč in Konzorcij za izgradnjo avtomobilske ceste Zagreb — Reka — Trst je poveril načrtovalni službi ŽTP nalogo, naj izdela idejni načrt za gradnjo nove boljše železniške povezave med glavnim mestom hrvaške republika in Reko, ki je prav gotovo največje in za sedaj naj- bolje opremljeno jugoslovansko pristanišče. Po prvih podatkih, ki so bili te dni objavljeni, bo železniška proga od Zagreba do Reke skrajšana od sedanjih 176 na 110 km in tudi potovanje po njej se bo skrajšalo od sedanjih treh ali štirih ur na uro ali kaj več. Proga bi bila dolga, kot smo rekli, 110 km. Razdalja med Zagrebom in Reko bi se torej zmanjšala za 30 odst. Sedanja proga ima na določenih odsekih precejšnje vzpone, ki dosežejo tudi 22 promil. Novi načrti pa predvidevajo le 7 promil vzpona, kar je po mnenju strokovnjakov zelo povoljno. V tem primeru bi torej mogli govoriti že o ravninski progi. Zato bi se mogla na njej doseči tudi brzina 200 km na uro, kar omogoča močno skrčenje vožnje, seveda v primerjavi s sedanjim trajanjem vožnje. Druga značilnost nove železniške povezave med Zagrebom in Reko bi bila ta, da bi proga tekla skozi veliko predorov. Pravzaprav bi predori zavzemali kar 38 odst. vse dolžine proge. Konkretno bi vsi predori bili dolgi 37 km. Najdaljši bi bil pod planino Risnjak na področju Delnic, ki bi bil dolg 25 km. Proga bi bila značilna po tem, da bi imela največ predorov na tolikšnem odseku in to ne le v jugoslovanskem pač pa celo v evropskem merilu. Toliko predorov zahteva teren, skozi katerega bi bila proga speljana, a zlasti gorato SRBI (Nadaljevanje na 6. strani) fSStMfSSE TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.40 Radio za šole; 12.00 Pianist Intra; 12.10 Brali smo za vas; 12.20 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Ansambel Bevilacqua; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Radio za šole; 18.50 Koncertisti naše dežele; 19.10 Higiena in zdravje; 19.20 Jazz; 19.40 »Beri, beri rožmarin zeleni*; 20.00 Šport; 20.35 Simf. koncert; 21.55 Melodije v polmraku; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran,- 15.40 Simf. koncert; 16.45 Kvartet Ferrara. KOPER 6.30, 7.00, 10.00, 12.30, 14.00, 14.30, 16.00, 17.00, 19.15, 22.30 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Današnji pevci; 9 00 Otroški kotiček; 9.30 »20.000 lir za vaš spored*; 10.05 Juke box; 10.30 Klavirske skladbe; 11.00 Mali umotvori velikih mojstrov; 11.30 Poslušajmo jih skupaj; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.15 Ansambel Small Faces; 15.30 Od Triglava do Jadrana; 16.20 Iz priljubljenih oper; 17.10 Vaši pevci, vaše melodije; 17.30 Oddaja za otroke; 18.00 Operna glasba; 19.30 Prenos RL; 22.15 Novo in moderno; 22.35 Komorne skladbe. NACIONALNI PROGRAM 8.00, 12.00, 13.00, 20.00 Poročila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.15 Vi in SREDA, 20. JANUARJA 1971 jaz; 11.30 Melodrama; 12.10 Plošče; 13.15 Spored z O. Piccolo; 14.00 Popoldanska oddaja; 16.00 Spored za otroke; 16.20 Oddaja za mladino; 18.15 Plošče; 19.30 Skladbe iz glasbenih komedij; 20.20 Radijska priredba; 2‘>.00 Klavirski koncert. II. PROGRAM 8.30, 13.30, 17.30, 19.30 Poročila; 8.40 Orkestri; 9.50 Radijska igra; 10.05 Popevke; 10.35 Telefonski pogovori; 12.35 Spored s P. Vil-laggiom; 14.00 Zakaj in kako; 15.00 Ne vse, toda o vsem; 16.05 Popoldanska oddaja; 18.05 Zakaj in kako; 19.02 Recital; 20.10 Svet opere; 21.00 Večerno vabilo; 22.40 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 Albinonijevi koncerti; 11.40 Sodobna ital. glasba; 12.20 Vzporedna glasba; 13.30 Medigra; 14.30 O-perne skladbe; 16.15 Radijska priredba; 17.25 Strani albuma; 7.40 Glasba izven sporeda; 18.45 Kulturne aktualnosti; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Operne skladbe. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Sodobna ital. glasba; 9.45 Baročne sonate; 10.20 Operne skladbe; 11.00 Medigra; 12.00 Glasba za pihala; 12.30 Plošče resne glasbe; 13.30 Simf. koncert: 15.30 Simf. koncert; 15.30 Simf. glasba — stereo. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 15.00, 17.00, 19.30 Poročila; 7.45 Infor- mativna oddaja; 9.05 Za mlade radovedneže; 9.20 Iz glasbenih šol; 9.40 Popevke; 1015 Pri vas doma; 12.10 Slovenski samospevi; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Zvoki iz glasbenih revij; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 Koncertni valčki; 4.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Glasbeni intermezzo; 15.40 Capriccio in kolo; 16.40 V studiu 14; 17.10 Jezikovni pogovori; 17.25 Naša glasbena galerija; 18.15 Pietro Ma-scagni: Cavalleria rusticana; 18.40 Naš pogovor; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Glasbene razglednice; 20.00 Simf. orkester RTV Ljubljana; 22.15 Jazz; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Ital. Sever in Jug; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.45 Oddaja za otroke; 18.45 TV razprava; 19.15 Kulturna oddaja; 19.45 Športni dnevnik in kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 TV razprava: 22.00 Športna sreda; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »Angel zla* — film; 22.55 L’Approdo. JUG. TELEVIZIJA 20.00, 22.50 Poročila; 12.55 Mon tafon: Smuk za ženske; 17.55 Čarobna piščalka — ser. film; 18.15 Obzornik; 18.30 Amaterski ansambli; 19.05 Od filma do filma; 19.20 Po sledeh napredka; 20.35 Zna noet in človek; 21.25 Ljubezen, ki je ni — reportaža; 21.50 G. Do nizetti: Don Pasquale — opera. DRAGO IN SAMO PAHOR Stodevetdeset let škedenjske šole še leta 1794 (17. maja) je gubernij pozval omenjenega Pittonija, sedaj kot okrožnega glavarja naj sporoči svoje mnenje o vzrokih slabega šolskega obiska v Skednju. V svojem odgovoru na ta poziv je Pittoni 6. julija 1794 poročal sledeče: Prvi razlog za slab obisk šole je taksa (šolnina), ki je Skedenj ai ne zmorejo, zlasti če imajo več otrok. Drugi razlog pa je dejstvo, da uporabljajo otroke za pašo in čuvanje hiše. Nato postavlja Pittoni naslednje predloge: 1. Šolanje naj bo brezplačno, 2. Vodstvo šole naj se s kmeti in župani dogovori glede najprimernejšega umika. Ravna naj se tako, da se bo pouk začel po paši, nadalje naj bo pouk ob praznikih po večernicah ter v deževnih dneh. Pozimi naj se pouk podvoji. 3 Kmetje, ki bi tudi po tako urejenem pouku ne pošiljali otrok v šolo, naj se kaznujejo z zaporom in postom. Na seji gubernija, ki se je vršila še isti mesec (19. julija), so bila Pittonijevi predlogi v glavnem sprejeti. Le šolnine niso odpravili popolnoma, temveč so jo znižali na 10 soldov mesečno. Oktobra sta bila v zvezi z izvajanjem omenjenih sklepov dva sestanka: na Katinari (13. oktobra 1794) ki v Skednju (15. oktobra 1794). Na Skedenjskem sestanku sta bila navzoča domači kaplan Mattija de Jurco in domači učitelj Adam Karlsberger. Šolsko oblast je zastopal Franc Langer. Poleg njega pa sta zastopala oblast še Giovanni Antonio Tognano de Tonnefeld in Giuseppe Minelli. Škedenjce pa so zastopali Anton Sancin, ki je nadomeščal (!) odsotnega brata Andreja, takratnega župana, gvardijani in vaški starešine. Sv. Marijo Magdaleno zgornjo pa so zastopali župan Urban Žerjal in dva gvardijana. Tudi na tem sestanku so ugotovili, da sta za slab obisk pouka krivi šolnina in paša. Sprejeti so bili naslednji sklepi: 1. škedenjski otroci bodo obiskovali šolo poleti in pozimi od 10. do 12. ure in od 13. do 14. ure. 2. Zaveljski otroci bodo obiskovali pouk poleti in pozimi le v dopoldanskem času (od 10. do 12. ure). 3. šolnina se zniža na 10 soldov na osebo mesečno. ške> denjski kaplan bo odločal, kdo naj bo šolnine oproščen. 4. Uvede se, poleg nemškega pouka, tudi pouk italijanščine v branju, pisanju in računanju. Utemeljitev tega sklepa: «per maggiormente facilitare 1’accesso alla scuola.» Določen« so bile tudi delovne počitnice. Za trgatev so določili 15 dni, po osem dni počitnic pa so določili za setev in za žetev. Županoma je bila naložena naloga, da skličeta soseski in jima razglasita nove predpise, S temi podatki iz arhivskih virov smo osvetlili le prvo dobo obstoja škedenjske šole. Nadaljnje arhivsko raziskovanje bi gotovo prikazalo tudi sliko nadaljnjega razvoja. Mi se omejimo le še na kak obroben podatek. Prvi škedenjski učitelj Johann Adam Karlsberger je umrl 4. oktobra 1799. Za njegovo mesto se je potegoval katinarski učitelj Karl Osmann, ki je 3. novembra vložil prošnjo, da bi bil za učitelja «zu Scedina», «nach Scedena». Zanimiva je ta domača, slovenska oblika imena Skednja, ki se drugače v uradnih aktih vedno naziva Servola. Osmann uporablja v svoji prošnji dve oblaki: Scedina in Scedena. Mesto učitelja pa ni dobil Osmann, temveč je gubernij na svoji seji 21. decembra 1799 podelil to mesto Karlsbergerjevemu sinu Antonu. Novi učitelj je nastopil službo 12. januarja 1800. Gotovo bo vsakega zanimalo vprašanje, kdaj se je ške-denjska šola izprememila v šolo v domačem, slovenskem j«-ziku. Točni podatki nam trenutno niso na razpolago, zato se moramo opreti le na domnevo. Četudi je slovenščina na Goriškem prodirala v šolo kot učni jezik že v dobi terezijanske Splošne šolske naredbe, moramo reči, da se na Tržaškem to ni zgodilo. Slovenščini je po vsej verjetnosti odprl vrata 7 šolo šele šolski zakon, ki so ga izdali Francozi ob zasedbi naših krajev. Maršal Marmont je razglasil 4. julija 1810 z® vse tedanje ilirske pokrajine veljaven ukaz o ureditvi šolstva. Ta ukaz določa v 22. in 23. členu, da bodi učni jezik v osnovnih šolah materinščina. Da je bil ta odlok do neke mere upoštevan, najdemo potrdilo v nekem poročilu iz leta 1815, ki pravi, da so šole v tržaški okolici nemško — italijanske kranjske. Domnevo, da se je tudi v Skednju uveljavila 7 šoli slovenščina, potrjuje tudi ime kaplana Tomaža Malalana, ki je učil v škedenjski šoli od leta 1818 do 1821. Tomaž Malalan, sicer openski rojak, rojen 1787, je služboval kot kaplan v Skednju od 1818 do 1837. Kasneje je postal kanonik in župnik pri Sv. Justu. Leta 1850 je bil izvoljen 7 I. okraju za mestnega svetovalca. V mestnem svetu se je zavzemal zlasti za okoliške šole. Ni pa nam znan razlog, zakaj se je Malalan ob koncu leta 1821 odrekel poučevanju na škedenjski šoli. Le iz dopisa šolskega nadzornika gubernijo z dne 3. januarja 1822 izvemo za kaplanov odstop. Gubernij je naročil magistratu, naj imenuje novega učitelja. Iz poročila magistrata od 9. novembra 1822 izvemo, da se je 22. marca podala v Skedenj komisija, da poišče skupno s sosesko stanovanje za svetnega učitelja in da določijo dotacijo. Stvar pa se je zataknila, kajti šele čez nekaj mesecev so naročili kaplanu, naj sestavi zapisnik o izjavah županov, gvardijanov in starešin. Iz teh izjav je bilo razvodno, da ne misli soseska nič prispevati za plačevanje učitelja. Kef bi občina težko sama nosila vse breme, predlaga magistrat, naj bi prevzel pouk zopet kaplan. V naslednjih letih so se v zadevi škedenjske šole vrstili dopisi med šolskim nadzor-ništvom, gubernijem, škofijo in magistratom. Vprašanje P® se je reševalo zelo počasi. Ko je škofija odklonila vladni pred' log, naj prevzame pouk zopet kaplan, je gubernij 16. junij® 1826 dal magistratu nekak ultimat, da odgovori v 14 dneh glede ponovnega odprtja šole Sele iz zapisnika mestnega sveta z dne 2. junija 1827 izvemo, da je magistrant pripravlja* plačevati za učitelja 200 goldinarjev letno za — udeutsch italienische Schuleu. Ta pogoj potrjuje domnevo, ki smo j° že navedli, da se je slovenščina že uveljavila v šoli pred njeno ukinitvijo leta 1822, a da jo želijo mestne oblasti zopet izriniti iz nje. Se 2. novembra 1827 je dvorna naučna komisij0 odobrila 100 goldinarjev letno za najem stanovanja Skedenj' skemu učitelju, dokler se mu ne poskrbi za naturalno stanb vanje. Novi učitelj je bil Lovrenc Zupanc, doma iz Kamnik®- Petletna prekinitev delovanja škedenjske šole je povzročila, da so kasnejši pisci zgodovine tržaškega šolstva postavili kot ustanovno letnico škedenjske šole leto 1827. Ta razpravica je končno zgodovinsko napačen podatek popravil® in postavila pravilno ustanovno letnico 1780 oziroma 1781-Tako je ugotovljeno, da je bila šola v Skednju, prva v tri®' ški okolici Viri: Držami arhiv v Trstu, fascikli C. R. Govemo štev. 100, 317 942, 943, 945 in 946, Schematismus des Kustenlandes behematismo deli’ l. R. Litorale austriaco-illirico, razni leti Vlado Schmidt, Zgodovina šolstva in pedagogike na Slo\ skem, I. zvezek. muimimmmim..mn,..umih,.imunim.umi........... OVEN (od 21.3. do 20.4.) Vsi izgledi trenutno ne bodo najboljši. Upoštevajte tudi želje onih, ki so vam blizu. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dobro proučite pogoje neke pogodbe. Nekdo vam bo nekaj zaupal, kar vas bo pomirilo. DVOJČKA (od 215. do 21.6.) Bodite objektivni, močno pa osredotočite svoje misli, zakaj prejeli boste nenavadno ugodno ponudbo. Zanimivo in prijetno srečanje. RAK (od 22.6. do 22.7.) Ne izpostavljajte svojega ugleda po nepotrebnem. Upoštevajte občutljivost ljubljene osebe. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vaši nasveti ne bodo cenjeni v zadostni meri. Ne igrajte se s svojimi čustvi. DEVICA (od 23 8. do 22.9.) Odlično kaže na uspeh, ki vam zagotavlja še lepši položaj. Ne pogrevajte starih nasprotij. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne sprejemajte nobenih prenaglje- nih ukrepov. Bodite previdni nosu do osebe, ki ste jo komi znali. ŠKORPIJON (od 23.10. do Imeli boste priložnost, uv< svoje ideje. Ustrezno razum vam bo pomagalo bolje sj osebo, ki vam je pri srcu. STRELEC (od 22.11. do 20 treznostjo in odkritosrčnostjt bo lažje rešiti neko zaplete tuacijo. Ne zapravljajte veči KOZOROG (od 21.12. do Dokažite svojim nasprotniko se bolj za svoje prijatelje. VODNAR (od 21 1. do 19.! je primeren za manjše naku[ nega značaja. Da bi vam rešiti neki spor, boste mora niti ves svoj mir. RIBI (od 20.2. do 20.3.) 5 si organizirati delovni prog v teku jutra. Sreča vam bo no naklonjena, vendar ne ol primorski dnevnik ŠPORT ŠPORT ŠPORT 20. januarja 1971 NAMIZNI TINI S V MOŠKI C LIGI Sokol brez zgubljenega seta Usoden poraz Doma proti Arditi V nedeljo je namiznoteniška eki-W nabrežtnskega Sokola odigrate £v°jo predzadnjo tekmo v letaš-njem prvenstvu C lige. V Nabreži-* je spoprijela z videmsko eka-P®** Cantina. Tudi tokrat so na-tekmovalci števili zmago, * je bite bolj gladka kiot kdajkoli, istemu izidu 5:0 je treba dodati ® prav tako čist izid 10:0 v setih, r® Povemo še, da je celotno sre-oan0e trajalo tričetrt ure, smo po-vedau dovolj. 2e takoj v začetku je bito jasno, so Videmčand prišla le na ne- vJfer1 k"*6*' To 50 odllcxito Po- Igrali so brez vsake borbe-“taj1 ta športne vneme. Prot; taka elkipd Nabrežinoi (ki •p nastopili v standardni postavi: /jnjan, Ukmar, Cattanar) niso ndfcakih težav. Ni jim bilo taba pokazati svojih sposobnosti J* j® tadi niso. Zaigrali so tako, ■" ta lahko brez težarv osvojili dve “*ki in to jim je zadostovalo. ~ LA CANTINA 5:0 * 00110 2:0 (13> 12) ?®nar - Deganutti 2:0 (14, 18) Cattonar . Elia 2:0 (13, 8) !»bjan - Deganutti 2:0 (9, 11) pattonar . Collo 2:0 (15, 12) Nabrežinski ekipa preostane tako tao srečanje do zaključka pr-d^va. v nedeljo se bo v Vidmu £*ala z močno ekipo CSI Friuli, le še vedno v borbi za prvo melj®- V kolikor bi zmagali Nabre-jih čakajo kvalifikacijska tek-/ta^nja za vstop v B ligo; če pa ta ®naga pripadla furlanski ekipi, ta o vstopu v kvalifikacijska tek-®°tanja odločal kvocient osvojenih k®1, oziroma setov. O tem pa ta moremo poročati nič zanesljive-k«r italijanska namiznoteniška d®25 ni še sporočite izidov posa-j"®211® srečanj in tako ne more-n'° Ustaviti niti neuradne lestvice. S. J. * # ¥ rJ[ °°rlc> je bila v nedeljo na spo-jtau odločilna tekma med Domom j Arddto. To je bil pravzaprav °tei derbi, saj sta obe ekipi so-tasčanki, obenem pa sta tudi soba °a ~ tlnu lestvice- Tekma je ®tato za obe moštvi zelo po-, tebna in je odločala o tem, kdo 2m°®tal v ligi in kdo bo izpadel, ijtagala je Ardita in tako osvojila ^jselo važni točki. til11 ^ tudi tokrat nastopil z okr-Postavo. Odsotna sta bila Čer-Ijjn Cotič, katera sta nadomestite in Devetak. Tako. .otajj?; J4 ekipa je imela le malo upanja, bi se eni od obeh ekip pridružil na kvoti 4. Seveda pa bi v tem primeru odločali tudi seti, glede katerih pa je Dom zelo na slabem in tudi tukaj torej ni videti nobene otiplji-vejše rešitve. Vse visi torej na eni sami nitki: visoka zmaga Doma in visok poraz Ardite. Seveda bi moral Dom za dosego visoke zmage brezpogojno nastopiti s svojo najboljšo postavo (Komel, Černič, Cotič). Komel je v nedeljo pokazal, da je v dobri formi, toda sam več kot treh točk ne more osvojiti. To pa ne zadostuje: treba jih je osvojiti vsaj pet. V nedeljo se bosta torej pomerili prvi (Julia) in zadnji (Dom) z lestvice moške C lige. Julia je gotovo trdno odločena ohraniti status ne premagane ekipe, Dom pa si tudi želi ostati v ligi. Upajmo, da bo za domovce zaključek prvenstva bolj vesel, kot je bil dosedanji del. IK da C,1*4 Je »neto to maio upanja, lahko zmagala:" Komel je' bil stavii & ki ^ je lahko uspešna. Zoper, prin? !?asPr°tn'kom to je tudi čfo- •"Csel svoji ekipi vse tri točke, ptatavi obeh ekip; Ra, Igor Komel, Rudi Pavšič, ^Devetak. c^OITA: Michelini, Tomasi, Pi-V n • g,, PDn tekmi je Michelini prema-Pavšiča, izenačil je Komel z w*>° nad Tomasijem, toda v tret-.dvoboju je Devetak klonil Pi-g^JU. Drugo točko za Dom je iztr-J)„ homel Michelliniju. Domovca foZ81® in Devetak sta nato zapore-tkj® zgubila dve točki proti Picot-biin 111 Tomasiju. V tem trenutku je do ,Srečanje praktično že odločeno ,Naslednja zmaga Komela nad ^ “ttijem ni dosti koristila, ker je tilj0 Michelini v treh borbenih se- I,.. -‘jem m < tjk^l^iehelini . ____ _________ _ opravil Devetaka. Devetak je j®® v tem dvoboju drugi set. Kol8'® ~~ Michelini C®1 - Tomasi >w,ak ~ Picotti Pa?61. - Michelini t)?s|č - Picotti Rt^tak ~ Tomasi C®1 - Picotti v®1lak — Michelini o.tačnj skupni izid: ardita 0:2 2:1 0:2 2:1 0:2 0:2 2:1 1:2 H vSa, ietn porazom je Dom zapravil b0K° upanje na rešitev. V nedeljo fe ®astapil proti Julii iz Trsta, ki lejj euutno brez poraza na vrhu 'ee. Nekaj upanja ima lahko SjjJle še v zvezi s tekmo Ardita-tio taehele (Tržič). Obe ekipi imata ' tačke in če bi premagal Julio ŽENSKA LIGA Mlade krasovke podlegle bolj izkušenim Bocenkam Povratno kolo bo prihodnjo nedeljo v Nabrežini US RECOARO — KRAS 5:0 V Bocnu je bilo v nedeljo prvo kolo ženske lige med domačim Re-coarom, Domom iz Gorice in Krasom iz Zgonika. Kot je bilo že znano se Dom zaradi bolezni svojih igralk ni mogel udeležiti tega prvega kola, kaže pa, da tudi v povratnem delu ne bo smel igrati, ker svojega odstopa ni sporočil nasprotni ekipi. Tako sta nastopili samo Kras in Recoaro. Zmagala je s precejšnjo lahkoto bocenska ekipa, ki je dejansko mnogo boljša od slovanske. Za Kras sta nastopili Sonja Milič in Darja Kobal. Proti prvokategornici Santifailer nista imeli nobenega upanja na zmago, toda Miličeva tudi proti taki nasprotnici ni igrala podrejene vloge. Med njima ni bilo opaziti večje razlike v igri, čeprav je naša predstavnica na državnih lestvicah le v tretji kategoriji. Darja Kobal sicer ni e-nakovredna ostalim trem igralkam, tokrat pa je zaigrala nekoliko nad svojim poprečjem. Kljub temu ni zaradi prevelike negotovosti v «pim-planju* in na servisu nikoli ogrožala zmage svojih nasprotnic. -V -igrt dv»jic'Se -je pokazala dejanska razlika v kakovosti obeh e-kip. Zmaga je brez težav pripadla igralkam Recoara. Druga igralka te ekipe* Nadja Sančo pa nHmela lahkega dela v zadnjem srečanju z Miličevo, katero je premagala šele po podaljških v tretjem setu. V tej tekmi smo lahko videli celo selijo hitrih protinapadov z leve in desne, z močnimi zaključnimi forhand u-darci. Bolj izkušena Sancova je tudi s pomočjo športne sreče odločila zadnji set v svojo korist. Prihodnje kolo bo 24. januarja zjutraj v Nabrežini. Morda bo Miličevi tokrat le uspelo premagati močnejšo Sancovo? Izidi: Santifailer — Milič 2:0 (9, 18) Sanco — Kobal 2:0 (12, 16) Santifailer, Sanco — Milič, Kobal 2:0 (6, 3) Santifailer — Kobal 2:0 (6, 3) Sanco — Milič 2:1 (-16. 17, 20) e. b. ATLETIKA Urbancičeva krepko čez 56 m MELBOURNE, 19. — Nataša Ur-bančičeva je potrdila svojo odlično trenutno formo z metom 56,40 m. S to značko je na mitingu v Avstraliji osvojila drugo mesto v metu kopja za Petro Rivers, ki je zmagala s 60,38 m, kar je letošnji najboljši svetovni rezultat. KROS PETIH MLINOV Keino v četrtek v Milanu S. VITTORE OLONA, 19. - Kenijska atletska zveza je objavila imena atletov, ki se bodo udeležili «Krosa petih mlinov»: med njimi je tudi znani Kipchoge Keino, olimpijski zmagovalec na progi 1500 m, ki prihaja spet v najboljšo formo. Poleg njega bosta prisotna še N’Doo ter N’Geno. Če bodo prisotni tudi Gamoudi, Angleži ter kot govorijo tudi Frank Shorter, bo ta prireditev postala res ena najkvalitetnejših v letošnjem letu. Kenijci bodo prispeli v Milan v četrtek, 21. januarja. Dva prizora s tekme Servolana — Bor, ki so jo Borovi naraščajniki zgubili z rezultatom 52:39 V ZAČETNIŠKI NOGOMETNI LICI Za Breg 3. mesto na končni lestvici Breg - Esperia 2:0 (0:0) ESPERIA: Covi, Ferluga, Verdnik, Ranzato, Pribar, Pensaro, Fonda, Demichelle, Mazzocco, Ra-mani, Maiorano. BREG: Košuta, Lovriha P., Ber-zan, Zobec, Lovriha M., Pavletič, Mioich, Kralj, Žafran, Strnad, Kralj. KOTI: 3:1 za Esperio. Zadnjo tekmo začetniškega prvenstva so najmlajši Brežani dobro zaključili. Zmagali so z 2:0 proti precej močnemu nasprotniku in tako osvojili dobro 3. mesto na končni lestvici. Z začetku prvenstva gotovo nismo pričakovali tako visoke uvrstitve. Važno pa je. da ni imel nihče od Brežanov niti enega samega opomina in to je znamenje, da so bili najmlajši vzgojeni v pravem športnem duhu. Kar zadeva koroniko tekme je treba reči, da so bili v začetku nasprotniki močnejši in so bili Brežani že prepričani, da bodo tek mo zgubili. Standardni vratar je bil namreč bolan, njegov namestnik pa še ni igral v vratih. Prvo priložnost so imeli igralci Esperie z Mazzoccom, Iti .je Ranza-tov predi oz ek dobro streljal. Košuta pa .je le s težavo branil in odbil žogo v kot. V 8. min. smo bili priče lepemu napadu Brega, ko je P. Lovriha poslal žogo z desne proti levi prestregel jo je Kralj in podal Strnadu, ki mu jo je vrnil. Oster strel Kralja, ki ga je ubranil Cova. V prvem polčasu so imeli igralci Esperie še en kot v svojo korist, njihov strel pa je odbil Zobec. V drugem polčasu se je slika igre popolnoma spremenila. Brežani so začeli igrati vse bolje, njihovi napadi so postajali čedalje nevarnejši, tako da so v 8. min. prešli v vodstvo. M. Lovriha je preigral Demicheleja in podal močno proti levi do Kralja, ki .je predigral drugega za drugim iri b.aniice m povrhu še vratarja ter streljal v prazna vrata. 1:0 za Brežane. Po golu je Esperia zopet začela napadati, Brežani pa so se zaprli v obrambe in so le s težavo odbijali nevarne napade. V 10. in 12. min. je dosodil sodnik dva prosta strela za Esperio ki ju je Breg z nekoliko sreče odbil. Dokončni rezultat je postavil v 17. min. Žafran po osebni akciji, ko je pretekel 50 m igrišča in se znašel sam pred vratarjem ter povišal Bregovo vodstvo na 2:0. Po drugem golu so igralci Espe rie »odprli* igro in tako so imeli Brežani priložnost, da pokažejo svojo tehniko. Posebno lep nogomet sta predvajala Strnad in M. Lovriha, ki sta držala' sredino igrišča. Brežani so z Žafranom zadeli še enkrat prečko. Med Brežani so se izkazali vsi od kraja, med nasprotniki pa bi omenili Ranzata. LOMI ■amnmnmiHmmnniiniiiiwiiiawiiHiiauimimnmnmmiiuimuuuunuiiuinuium«viiaiuunnnnnmmnmnunmmiuniimnniuninniiimmminiinnumiinnimuHiinHiimiaaiitim KOŠARKA V MLADINSKIH PR VENSTVIh Črn dan za naše košarkarje Od slovenskih ekip ni niti ena osvojila točke 13. redni občni zbor Športnega združenja Bor bo 29. januarja ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. Gep-pa 9. Neugoden dan za našo mladinsko košarko. Vse ekipe, ki so bile zaposlene v raznih kategorijah so morale namreč poražene z igrišča. MLAJŠI MLADINCI POM-BOR 49:33 (18:19) BOR: Podobnik, Kapič 2, štokelj 2, Zavadlal, Šare 8, Valter Hrvatič 4, Kralj 15, Stojan Hrvatič 2. POM Tržič: Misciali 16, Benigni 4, Corazza, Bobig, Pellegrin 8, Sdri-gotti 2, Cechet, Furioso 13, Donda, Soranzio 4. SODNIKA: Reich (Gorica) in Coz-zolino (Trst). PROSTI METI: Bor 5:16. POM 9:14. „„„ . V tekmi za prvo mesto na lestvici prvenstva mlajših mladincev so morali borovci položiti orožje pred močnejšimi nasprotniki iz Tržiča, ki so predvsem v drugem delu igre pokazali, kar znajo. Naši košarkarji so bili v prvem polčasu odlični, bili so celo za točko v vodstvu. Skrbno so branili, v napadu pa so bili enakovredni nasprotnikom. V drugem polčasu pa se je v vrstah splavih* pojavila ustrojenost, nas protno pa so tržiški košarkarji še pospešili tempo igre, tako da je bilo za borovce praktično konec. I Tržiški košarkarji so povsem zasluženo zmagali, naši pa niso nikakor razočarali. Najboljši borovec je bil tokrat Martin Kralj med gosti pa se je izkazal Misciali. Sodnika sta slabo opravila svojo nalogo, nista pa bila pristranska. NARAŠČAJNIKI ITALSIDER - POLET 48:35 (19:12) POLET: Sosič (k) 4, Daneu 16, Jugovič 4, Guštin 7, Dolenc, Gantar, Kraus 4, Starc 2. ITALSIDER: Pacor 4, Vidoni 4, Zampa, Vidomo 12. Bacchelli 7, Neppi 8, Coroelli 10, Michelis 3. SODNIK: Suligoi iz Trsta. PROSTI METI: Polet 3:16, Italsi-der 12:28. Po lepi zmagi proti Don Boscu na tujem igrišču so bili poletovci ponovno poraženi doma proti Ital-sidro. Tudi na Opčinah je sodnik imel svojo važno vlogo. S tem da je predčasno poslal na klop zaradi petih osebnih napak dva ključna Poletova igralca, se pravi Jugoviča in Sosiča, je praktično zapečatil u-sodo «oranžnih», od katerih je le Daneu lahko ogrožal nasprotni koš. In prav Daneu je v drugem delu igre nosil breme celotne ekipe in je praktično dosegel vse točke svo jega moštva. Tešma se je tako klavrno končala za naše košarkarje, ki so od tega srečanja le pričakovali zadovoljiv izid SERVOLANA - BOR 52:39 (19:17) BOR: Barazzutti, Koren, Francia, Colja, Kusta, Žetko, Kosmina, Vu-kotič. Borovci so v nedeljo doživeli še en poraz proti Servolani. «Plavi», ki so tokrat igrali v Skednju niso mogli ponoviti uspešnega nastopa, ko so na stadionu «Prvi maj* premagali škedenjske igralce, in to s precejšnjo razliko v koših. V prvem polčasu so bili «plavi» enakovreden nasprotnik Škedenjcem, v drugem delu igre pa so zaradi utrujenosti popolnoma odpovedati, kar so seveda izkoristili domačini, da so dosegli več košev s protinapadi in so si tako nabrati prednost, ki so .jo praktično ohranili do konca tekme. NARAŠČAJNICE ITALCANTIERI - POLET 83:15 (36:8) ITALCANTIERI: Gregorin 5, Boz-zi 32, Miniussi 2, Martini 8, Cattai, Benci 18, Casatino, Soranzo 18. Sma-reglia, Broschina. POLET: Kraus 4, Knez 2, Malalan 7, Taučer, I. Sosič (k), Baldas-si 3. PROSTI METI: Italcantieri 5:39, Polet 2:6. Poletovke so v nedeljo gostovale v Tržišču, kjer so se spoprijele z Italcantierijem, ki je še vedno na prvem mestu lestvice brez poraza. Naše predstavnice, ki so poleg tega igrale z okrnjeno postavo, so se sicer požrtvovalno borile, nikdar pa niso ogrožale domačink, ki so z odlično Bozzijevo dosegle kar 32 košev. Poraz .je bil tako neizbežen. Od naših košarkaric se je tokrat najbolje izkazala Baldassijeva, ki se je v obrambi močno potrudila. MINIBASKET RICREATORI - BOR 49:2 (23:0) RICREATORI: Del Vecchio 5, Pa-stori, Ladich 4, Russi 6, Puppis 6. Zacchigna 10, Costale Conta 2, Marini 4, Giugovaz 12. BOR: Trevisan, Koren, Čok, Furlan, Gomdsel, Bufon, Volk 2, Gru-dina, Parovel, Race, Macuka, Furlan. ->i.. ■!: ■SODNIK: Scaugor iz Trsta. PROSTI METI: Ricreatori 1:8. Bor 0:4. • Izid zgovorno priča o premoči i-gralcev Ricreatonjev, ki so biti že od vsega začetka za naše predstavnike premočan nasprotnik. Naši ^ najmlajši so se sicer skušati požrtvovalno braniti, a nasprotniki so jih z dobro tehnično in osebno igro prevladati ter tako tudi dosegli obilno zmago. b. L iniiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiil|iiiiHi|l||||||||,|||||,l|rl„|,||,l„,ll„|,||||||,||,|||||||||| V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LIGI Don Bosco-Primorec 1:0 (0:0) PRIMOREC: Livij čuk, Pappati-co, Milkovič, Sosič, Mauro Kralj, Sluga, Valdi Možina, Teodor Možina, Bogdan Čuk, Pavel Kralj (v 38. min. d.p. Renato Kralj), Šajna, E Bruno Kralj. KOTI: 6:1 za Primorca. V nedeljo je trebenski Primorec odigral zaostalo tekmo proti Don Boscu. Trebenci poraza sicer niso zaslužiti, vendar se jim je poznalo, da že več časa ne trenirajo. V prvem polčasu so igrati še kar dobro in so ustvariti vrsto res ugodnih priložnosti za uspešen strel, zlasti Pavel Kralj in Bogdan Čuk, ki sta nekajkrat le za las zgrešila vrata. Tudi v obranili se je pokazala utrujenost in napadalci Don Bosca so jo često spraviti v zadrego. Edini -gol tekme je -padel' vridra gem polčasu. Trebenska obramba je po nepotrebnem preveč zadrževa la žogo, desno krilo nasprotne enajsterice se je polastilo žoge, podaja proti prostemu napadalcu pred vrati, ki je brez posebnih težav dosegel gol. Primorec je skušal urediti svoje vrste z zamenjavo igralcev. Trener je zamenjal Pavla Kralja z Renatom Kraljem. Igra je postala morda nekoliko boljša, zlasti po zaslugi Bogdana Čuka, Šajne in Sluge, vendar se izid ni več spremenil. BRK Tudi na Reki tartan REKA, 19. — Po Celju, Zagrebu, Splitu, Beogradu in Sarajevu bo tudi Reka dobila tartansko atletsko stezo. Kdaj, to se še ne ve, je pa samo vprašanje časa. Po zadnjih vesteh, naj bi to bilo že letos poleti, saj so sredstva že zagotovljena. OBVESTILA ŠD Breg priredi v nedeljo, 24. januarja 1971, ob priliki občinskih mladinskih zimskih iger, avtobusni izlet v Sappado. Odhod avtobusa bo ob 5.30. Tekmovalci imalo brezplačno vožnjo. Prijave sprejemajo vaški zastopniki SPDT sporoča, da se bo tečaj smučarske telovadbe zopet začel v četrtek, 21. januarja, v telovadnici šole Prešeren n. Vr-delski cesti v Trstu (Sv. Ivan). Seminar za trenerje nogometa v Trstu Združenje slovenskih športnih društev priredi v času od 22. do 24. ter od 29. do 31. januarja 1971 v Trstu, šestdnevni SEMINAR ZA NOGOMETNE TRENERJE Razpored seminarja bo naslednji: PETEK, 22. JANUARJA - zvečer 1. ura: razvoj nogometne igre — sistemi (teorija) 2. ura: načrt treniranja (teorija) 3. ura: letne dobe treniranja (teo- rija). SOBOTA, 23. JANUARJA - popoldne 1. ura: tehnika nogometne igre — elementi (praktično delo) 2. ura: tehnika nogometne igre — elementi (praktično delo) 3. ura: tehnika nogometne igre — elementi (praktično delo) SOBOTA, 23. JANUARJA - zvečer 1. ura: kondicijska priprava igral- cev (praktično delo) 2. ura: kondicijska priprava ' -al- ccv (praktično delo) 3. ura: metodika trenirjanja ' eo- rija) NEDELJA, 24. JANUARJA - dopoldne 1. ura: tehnika nogometne igre — elementi (praktično delo) 2. ura: tehnika nogometne ’'°Te — elementi (praktično delo) 3. ura: osnove tehnike (teorija) PETEK, 29. JANARJA - zvečer 1. ura: tehnika nogometne igi • — elementi (praktično) 2. ura: tehnika nogometne We — elementi (praktično) 3. ura: osnove taktike (praktično) SOBOTA, 30. JANUARJA - popoldne 1. ura: pedagoška praksa (prak- tično) 2. ura: pedagoška praksa (prak- tično) 3. ura: pedagoška praksa (prak- tično) SOBOTA, 30. JANUARJA - zvečer 1. ura: vaje za razvijanje hitro- sti in spretnosti (praktično) 2. ura: vaje za razvijanje moči in zdržljivosti (praktično) 3. ura: taktika nogometne igre za posameznika, posameznih linij in celotnega moštva (teorija) NEDELJA, 31. JANUARJA - dopoldne 1. ura: ogrevanje igralcev (prak- tično) 2. ura: praktičen prikaz igre (praktično) 3. ura: razne variante uigravanja. Predavanja bodo potekala v o- smih skupnih lekcijah, v skupno 24 urah. Vsi udeleženci bodo morali imeti nogometno opremo za praktično delo, in tudi copate za vaje v telovadnici. Tečajniki naj prineso tudi zvezek in pisalo. - -Na--natečaju bosta predaval« znana nogometna pedagoga li Ljubljane, Božo Pilej In Janez Pišek. Tečajniki naj se z.bero v petek, 22. januarja, ob 19. uri na stadionu «1. maj* v Trstu, Vrdeiska cesta 7, kjer bodo prejeli vsa nadaljnja navodila. Predavanja se bodo predvidoma začenjala oib petkih in sobotah zvečer ob 19. uri, ob sobotah popoldne ob 15. uri in ob nedeljah zjutraj ob 8. uri. Vsak tečajnik naj prinese s seboj po možnosti tudi po eno nogometno žogo (tudi staro), društva, ki so prijavila po več tečajnikov na lahko dajo po eno žogo tudi na dva tečajnika. Poleg tečajnikov, ki so jih društva že prijavila, se lahko seminarja udeleže tudi drugi kandidati za nogometne trenerje, ki se lahko javijo pri vodstvu seminarja v petek ob 19. uri. TAJNIŠTVO ZSŠD SVETOVNI REKORD INDOOR Don Ouarric: 100 jardov v 91 POCATELLO (Idaho), 19. - Jamajčan Don Quarrie, prvak Com-monvvealtha na progi 100 in 220 jardov, je postavil nov svetovni rekord indoor na 100 jardov s časom 9”3. Prejšnji rekord je pripadal Američanoma Jimu Greenu in Ge-raldu Tinkerju ter Jamajčanu Leo-noxu Millerju s časom 9”4. ^je. ai. j l Rezija 1970 in še naprej Iz pisma Re. Al.: *Dragi Renko! To. tako dolgo stvar Ti pišem, ker o Reziji ni bilo že najmanj pol leta nobenega članka v Primorskem dnevniku, ker je Rezija sama po sebi, po lastnem hotenju odrezana od celotnega slovenskega sveta... Prišli smo do absurda, da so zadnji dve leti bolj obiskovali Rezijo Slovenci iz Slovenije, kot Slovenci iz Italije. Poleti mnogi slavisti vozijo svoje razrede srednješolcev preko Kanalske doline do obveznega obiska Rezije na poti do Čedada. Pridejo, se ustavijo na Ravenct, nekaj zapojejo, popijejo in gredo. Bolje kot nič... Rezijani pa so vdani svoji rezijanščini, ki je slovensko narečje, a vsi ostali Slovenci ne najdejo še poti, da bi jih nase nave zali in jim pomagali. Ta rezijanska situacija mi ne da mira... Prav lepe prijateljske pozdrave. J^j^taJljanska dolina živi zase ločeno življenje, leer Jo obda-vseh stranl visoke gore In je zato popolnoma ločena W.°d sosednih gorskih dolin, kjer žive na jugu terski Slo-ti« vzhodu Slovenci v Soški dolini in na severo-zahodu redki Furlani po dolinah Bele, Reklanice in Dunje, s«mn ozka soteska vodi do široke, toda hribovsko razdrapane Doline Bele ali železnega kanala. Več kot z vsemi svojimi sosedi imajo Rezljani stike z vsemi zahodnimi evropskimi državami, ker je velika večina njenega prebivalstva zaposlena kot stalni ali sezonski emigrantski delavci v tujini. Kot za druge doline in gorske planote Beneške Slovenije se sprašujemo ah se je v 1. 1970 zgodilo, kaj odločilnega, ki bi Rezijansko dolino v gospodarsko-socialnem oziru toliko spremenilo, da bi prišla vsaj na začetek poti, da bd Rezljani našli doma zaposlitev in da bi jim ne bilo treba begati «z vehžamin po svetu? Odgovoriti moramo na žalost negativno, da se ni prav nič spremenilo glede tega, da bi se zaposlili nekje doma. V neposredni njihovi bližini leži gemonska industrijska cona, ki jo je sprejela dežela v svoj seznam 11 Industrijskih con, toda tudi ta sosedna cona je kot velika večina drugih furlanskih programiranih industrijskih con le na papirju. Le za ducat delavcev Iz Rezije so bili pripravljeni sprejeti v neko malo industrijsko podjetje, ki Je začelo delati na območju Gemone. OBČINSKA JAVNA DELA IN ŠOLE Pač pa Je velik korak naprej napravila rezijanska občina glede izgradnje Infrastruktur, kd imajo namen zboljševati življenjski standard gorskega prebivalstva s tem, da jim dajo na voljo vodovode, ki pretakajo vodo tudi v poletnih mesecih suše ah pa v zimski zmrzali, ko zamrznejo tudi najgloblji studenci. Infrastrukture so tudi lepe asfaltirane ceste, da se lahko rezijanski hribovci vozijo z avtobusi ah lastniki avtomobilov kupovat v bližnja furlanska mesta v Moženco, v Tumeč, tudi v Gemono in predvsem v Videm. Dobre cestne zveze potrebujejo za preglede na zdravniških ambulantah, po dobri cesti se pripeljejo vsak dan na delo v Rezijo vrtnarice, učiteljice ln profesorji, ki jih je okoli 20 in od katerih večina ne stanuje v Reziji, ampak v furlanskih mestih. V sami Reziji Breg je tudi r nedeljo zmagal, žrtev je tokrat bila ekipa Roianese SIHIgigigiHinin-HliiigigjnisHialinESHičiaiSiniSnniiiiSinaiig-Siiiini-iiigii-ai-iiSgKaiBiBiSBiiB!^^..^ so potrebne dobre ceste tudi med posebnimi rezijanskimi vasmi, ker morajo tudi pozimi voziti po njih mali avtobusi ki prevažajo z denarno pomočjo dežele dijake nižje obvezne srednje šole Iz vseh vasi In pa učence osnovne šote iz Njive in Liščaca na Ravenco. Za izrazito emigrantsko rezijansko občino je pa te značilno, da Ima rezijanska srednja šola kar 57 dijakov na srednji šoli, 150 učencev na vseh osnovnih šolah na Ravenci, v Osojanih, na Bili in v Učjl. Tri osnovne šole so sicer morah zapreti, in sicer v daljnih malih Koritih ter v Njivi in Liščacu. Bili so še do letošnjega šolskega leta štirje otroški vrtci, in sicer na Ravenci, v Osojanih v Solbici in v Učji. Po novem zakonu o otroških vrtcih ali točneje o materinskih šolah (seuole materne), ni še letos pričel delati otroški vrtec v Solbici, ki ga je doslej upravljal župnik Anto-nino Cappellari, a ga ima po letošnjem novem letu prevzeti znameniti ONAIRC s svojim precej anahronističnim imenom glede na to, da imamo že opraviti s samostojno deželo Furla-nijo-Juhjako krajino. Vsekakor bi bilo v vseh štiri otroških vrtcih skupaj s Solbieo okoli 60 otrok. Ce pa upoštevamo, da se redki otroci rodijo v rezijanskih vaseh in da so tudi redke poroke v Reziji sami, ker so mladi zakonski pari skoraj vsi na delu v emigraciji, kjer tudi živijo, potem je število otrok, ki obiskujejo tri vrst« šol v Reziji, zelo visoko. Res pa je, da so Rezijani ponosnejši na svojo režij anščino kot pa drugi beneški Slovenci na svoje Nadiške doline in pa na to da so «slovenju. Dobijo se med Rezijani taki, ki živijo v Vidmu, kjer se jim rodi otrok seveda v porodnišnici, a ga ne marajo krstiti v eni izmed videmskih far, ampak ga lepo prinesejo po nekaj dnevih ah najraje šele po nekaj tednih krstit na eno izmed treh rezijanskih far na Ravenoi, v Osojanih ah pa v Solbici. SPRETNA PRIZADEVANJA ŽUPANA LETTIGA Da je letos napravila Rezlja velik korak naprej glede Infrastruktur, ah po domače povedano glede modernega vodo- voda, glede dobrih asfaltiranih cest, da so šole in vrtce san«, ram krpala in širili, da so se celo ne sicer povsod spravili na urejevanje greznic ah na kanalizacijo in da so skoraj v vseh naseljih zasvetite celo ulične svetilke, ki so razgnale egiptovsko temo po ozkih ulicah, Je tudi zasluga nove občinske uprave. Pošteno moramo priznati, da se je tudi prejšnja občinska uprava trudila, da je iz pokrajine, iz dežele, pa celo iz Karnijske skupnosti, kamor spada Rezija skupaj s Kanalsko dolino izvlekla nekaj denarnih podpor. Prejšnji demokristjan-skl župan Je bil Pericle Beltrame, ki je znan dober prevozniški podjetnik, ki dobro upravlja po gospodarskih načelih svoje podjetje in se je tako ravnal tudi glede občine. Toda to ni dovolj da bi izpeljal rezijansko občino iz dosedanjega njenega zapostavljanja. Rezijanski župan se mora bojevati proti nerazumevanju v političnih krogih Karnijske skupnosti, Iti vidijo samo svojo ozko Kamijo ne pa še Rezije, železnega kanala in pa Kanalske doline. Skratka, pred letošnjimi občinskimi volitvami dne 7. junija, ni imela demokrščanska občinska uprava ničesar takega pokazati, kar bi ljudem povedalo, da Rezija ni več uboga Pepedčdca Karnijske skupnosti, ki se mora zadovoljiti s tem, da ji krpajo njeno infrastrukturno oblekco, medtem ko se karnijske občine bleščijo z novimi blestečimi in s šumečimi vodovodi,/ s prekrasnimi turističnimi cestami, z razsvetljenimi prelepimi turističnimi centri in s programi, ki naj bi Kamijo zvezal s predorom Monte Croce s turističnimi avstrijskimi in predvsem nemškimi turističnimi masami, itn., itn., itn., itn. O Reziji skoraj popoln molk v časnikih, v debatah deželnega sveta v Trstu kot da Rezija ne bi obstajala. 7. Junija 1970 so Rezljani po nasvetih treh svojih, sicer dobrih župnih pastirjev, glasovali pri pokrajinskih volitvah z večino glasov za krščansko demokratskega pokrajinskega kandidata s 541 glasovi in samo s 260 glasovi, za drugo najmočnejšo stranko PSI, toda pri občinskih volitvah so se Rezijani uprli in prvič izvohli sooialistično občinsko upravo z Enzom Lettogom na čelu. (Nadaljevanje sledi) TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul Montecchi 6/11 Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Uredništvo Podružnica Uprava PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi* 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P« upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »SocietA Pubblicita Italiana*. Stran 6 20. januarja 1971 Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT - Trst AlZIR OBTOŽUJE FRANCIJO Pariz se je izneveril De Gaullovi politiki Pariški razgovori zunanjega ministra Buteflike Tudi Kuv/ait podpira libijsko in alžirsko politiko Na mariborskem okrožnem sodišču Proces proti Božu Hrkacu PARIZ, 19. — Danes so se začela francosko - alžirska pogajanja. Na sestanku na štiri oči sta se sestala francoski minister za industrijski in znanstveni razvoj Francois Oi toli in njegov alžirski kolega Abdelaziz Buteflika. Razgovor je trajal triče-trt ure. Razgovori so se nadaljevali popoldne. Pariški razgovori med F i ancozi in Alžirci (ti pogovori ne bodo zadevali samo vprašanja uvoza petrolejskih proizvodov v Francijo) bodo potekali v zelo napetem ozračju. To napetost je povzročil predvsem sklep francoskih petrolejskih družb, da se oprejo na zahodne kapitalistične petrolejske družbe, ki skušajo sedaj obdržati monopol nad izkoriščanjem petrolejskih vrelcev. V organizaciji OPEP, v kateri je včlanjeno sedaj 10 dežel, ki proizvajajo petrolej, vladajo glede vprašanja pogajanj z velikimi mednarodnimi petrolejskimi družbami, ki '>d-kupujejo njihove proizvode, različna mnenja. Organizacija OPEP ste je v svojih vrstah pretežno arabske države severne Afrike ter Bližnjega vzhoda. Med temi državami pa so določene razlike, ki so predvsem socialne narave. Libija in Alžirija sta dve revolucionarni državi, ki se odločno skušata znebiti ostankov kolonializma. Njima se pridružuje tudi Irak, kjer je na oblasti levičarska oblast. Popolnoma drugače pa je treba obravnavati vprašanja držav kot so Iran (kjer je na oblasti kraljevina) ali pa Saudova Arabija in še nekatere druge vladavine na Arabskem polotoku. Vsi ti režimi so namreč bolj nagnjeni na kompromisno politiko z voditeji »sedmih sestra* in drugih povezanih družb, kakor pa na zastopanje nekompromisnih stališč, kot jih zahtevajo libijski in alžirski voditelji. Toda čeprav je splošna arabska petrolejska fronta precej deljena, pa se vprašanje pogajanj s petrolejskimi družbami še bolj zaostri (oziroma omili) če upoštevamo svojstven položaj Alžirije. Ta se danes pogovarja s Francozi ne samo o saharskem petroleju, temveč o vrsti drugih vprašanj, ki zadevajo v živo gospodarstvo obeh dežel. Alžirija noče prekiniti 'stikov s svojo bivšo kolonialno gospodarico, ki ji v tem trenutku nudi določene gospodarske ugodnosti (v Franciji dela več kot pol miilijona Alžircev) toda tudi Francija ni ravnodušna glede bodočih političnih izbir. Pri tem gre predvsem za osnovno politično koncepcijo pokojnega generala De Gaulla, ki je menil, da si mora Francija zagotoviti svoj življenjski prostor izven atlantskega pakta v okviru politike velike Francije iz prejšnjega stoletja. Sedaj se zdi, da se je Pornpidoujeva Francija odpovedala temu svojemu poslanstvu ter sprejela tezo enotne povezave inte-eSauortsrpnidmi e8oupoqez aosoj (Od našega dopisnika) MARIBOR, 19. — V mariborskem okrožnem sodMču se je danes nadaljevala glavna razprava proti Bo. žu Brkaču in ostalim trem obtoženim, ki jih javni tožilec dolži pripadnosti k ustašikim organizacijam in diverzantskega delovanja. Kot že včeraj Hrkač in Brekalo sta danes tudi ostala dva obtoženca Jur-čevič in Novak vztrajno trdila, da nimata ničesar opraviti s tem, česar jih javni tožilec dolži, študent elektrotehnike Jurčevič je precej prepričljivo pojasnil, da se električni material, ki so ga organi notranje uprave našla pri njem, upo-NEW YORK, 19. — Zaključil se rablja pri tranzistorskih radio-je v preteklih dneh v Los Angelesu sprejemnikih, za kar je cm ta raa. Pričakuje se obsodba proti Mansonu in njegovim «sužnjam» proces proti »Satanu* Charlesu Man sonu in njegovim trem sužnjam, Su-san Atkinsovi, Patriciji Krenvvinke-lovi in Leslie Van Heutenovi. Pričakuje se sedaj obsodba. Po obvestilu, da bodo verjetno nekateri člani Mansonove »družine* skušali osvoboditi svojega voditelja, je policija uvedla strogo varnostno službo Sodni zbor je včeraj razpravljal in se posvetoval skoraj šest ur. Predsednika sodišča so porotniki nato zaprosili, naj bi jim dovolil poslušati neko Beatlesovo ploščo in pregledati še enkrat vilo Polansky ter stanovanje zakoncev Labianca. Sodnik je sprejel prvo prošnjo, za- terial tudi uporabljal, ne pa za izdelavo tempiranih min, kot to meni sodni strokovnjak. Ker sodišče iz Beograda, na katerem je potekala preiskava in na katerem so sestavili obtožnico, ni prejelo dokaznega materiala, se je zasliševanje omejilo samo na obtožbe, ki jih je proti njim izrekel Mili jen ko Hrkač. Zasliševanje Novaka je dokazalo, da se Novak ne spominja niti zelo važnih datumov iz 1968. leta. Novak je sicer v svojo obrambo navedel vrsto dejstev, ki jih bo sodišče lahko preverilo. Ce bodo njegove trditve točne, bo vsaj del pričanja Milijenka Hrkača in sama obtožnica neveljaven. Razprava se nadaljuje jutri. B. B. PO LETALSKI IN ŽELEZNIŠKI NESREČI PRI ZUERICHU Začetno število žrtev DRUGI DAN PROCESA PROTI JUGOSLOVANSKIM MORNARJEM Častnik Clavičič je zavrgel obet nesreč naraslo obtežbo umorov na Graneforsn Genovski proces pred porotnim sodiščem sloni le na indicijah - Tudi Babac je zavrnil vse obtožbe Na letalu je bilo namreč 47 potnikov, od katerih je umrlo 45 Šest žrtev in 59 ranjencev po trčenju potniških vlakov ZORICH, 19. — Vesti o žrtvah Ziirich. V Frankfurtu je tako sto- letalske nesreče na ziiriškem letališču Kloten so bile včeraj zelo pomanjkljive. Po skrbnejšem pregledu seznamov je namreč bolgarska letalska družba »Balkan* ugotovila, da je z »Iljušinom* potovalo kar 47 oseb. Na mestu je bilo mrtvih 44 oseb, neka ženska je umrla nekaj ur kasneje v bolnišnici, živa pa sta ostala, kot smo že poročali, drugi pilot in 12-letni deček. Preživeli pilot Vladimir Vladov je dobil hujše poškodbe na ramenu in glavi, deček pa je dobil zelo močan udarec v glavo. Dečkov priimek naj bi bil Furmanovič. Sklepajo, da je judovske narodnosti, starši pa naj bi bili brazilski državljani. Mati in oče sta med žrtvami nesreče. Vsi člani posadke naj bi bili bolgarske narodnosti, nekoliko zmed«; v zvezi s potniki pa je povzročila sprememba proge. Letalo je namreč redno letelo na progi Sofija -Pariz - Ziirich - Sofija, zaradi megle pa je moralo poleteti do Frankfurta, nato pa nazaj v Pariz in pilo na letalo še 25 potnikov, ki so bili vpisani na dodatnih seznamih in za katere letalska družba sinoči še ni imela pregleda. Imena vseh potnikov še niso znana, kajti ve se le za njihovo državljanstvo. Reševalne skupine so celo noč delale ob železniški progi pri Feld-meilenu, kjer sta trčila dva potniška vlaka, zaradi česar se je mnogo vagonov prevrnilo. Zdi se, da je dokončno število žrtev šest. Devet potnikov je bilo hudo ranjenih in so jih nemudoma odpeljali v bolnišnico, kjer so si zdravniki pridržali prognozo, 50 potnikov pa je potrebovalo nujno zdravniško pomoč. Vse žrtve so švicarski državljani. Preiskovalne oblasti so ugotovile, da se je nesreča pripetila zaradi nesporazuma med postajama Mei-len in Herrliberg in nepravilnega delovanja kretnic. Odgovorne je preiskovalni sodnik dolgo zasliševal, izid zasliševanja pa še ni znan. m po UGRABITVI TREH TUJIH DIPLOMATOV V URUGVAJU Policija posveča posebno pozornost cerkvam Aretacija 26-letne gverilke Lucie Topolansky O zelo številnih aretacijah in zasliševanjih seveda policija ne posreduje nobenega podatka . Anglija bo poslala svojega diplomata v Montevideo MONTEVIDEO, 19. - Lov na »tupamarose* je postal v Urugvaju po ugrabitvi treh diplomatov naravnost srdit. Policija izvaja preiskavo za preiskavo, brez oddiha in ne da bi zanemarjala tudi najmanjšega sledu. Gverilci so že pred petimi meseci ugrabili ameriškega agrarnega izvedenca 65-letnega Claudeja Flyja in brazilskega konzula 41-letnega Aloysia Diasa Gomideja, pred enajstimi dnevi pa je izginil tudi britanski poslanik Geoffrey Jackson. Kljub zelo podrobnim preiskavam in številnim aretacijam policija dolgo časa ni mogla priti do živega gverilcem. Pretekli teden je neki policijski inšpektor »zasačil* na nekem avtobusu v Montevideu 38-letno gverilko Mario Te-reso Labroco. Zasledovali so jo že 23 mesecev, dekletu pa je vedno uspelo, da se jim je pravočasno izmuznila. Dolžijo jo, da je sodelovala pri znanem ropu igralnice v San Rafaelu, ki ga je izvedel gverilski voditelj Raul Sendic. Da bi vrnil pa je drugo. ..........................................................................................—.......................... Ležišča nafte pod Sredozemskim morjem? Kenneth J. Hsu, ravnatelj tehnološkega inštituta v ZUrichu, je pred kratkim vodil v Parizu zanimivo konferenco ob zaključku ciklusa raziskav, ki jdh je na Sredozemskem morju izvedla ameriška oceanografska ladja «Glomar Chaillen-ger». Dr. Hsu je zagovarjal tezo, da je pod Sredozemskim morjem drugo morje, morje nafte. V resnici ni našla ladja med dvajsetimi raziskavami od 13. avgusta do 6. oktobra od Gibraltarja do grških otokov sledu za nafto. Iskanje nafte ni pravzaprav niti spadalo v program raziskavanj. Oceanografi so imeli samo namen dokazati, da je na dnu Sredozemskega morja, pod relativno tanko plastjo usedlin mlajšega izvora, v primerni globini zelo debela plast soli, ki ponekod doseže tudi 1000 metrov. Raziskovalci vedo, da so v bližini ležišč soli tudi rezervoarji nafte. Ladja «Glomar Challenger* Ima že nekaj izkušenj v tem pogledu. Leta 1968 je vrtala plast soli v globini 3572 metrov v Mehiškem zalivu in v vzorcih, ld so prišli na površino, so našli jasne sledove po nafti in naravnih plinih. Od tedaj se tako Američani kot Francoza, ki imajo podobno opremljeno ladjo «Terebel», izogibajo preglobokega vrtanja solnatih plasti. Kako je nastala prava solnata puščava pod Sredozemskim morjem? Pojav je tesno povezan z nar Stankom oceanov in celin, o katerem si znanstveniki še niso povsem na jasnem. Gotovo naj bi bdlo le, da se je morala pod pritiskom oceana nekdaj cela Evro-afriška celina pamafcnditd s področja, kjer je sedaj Atlantik. Ker je zemlja okrogla se je na sredini tako napela, da se je razpočila. Nastalo je o-gromno korito, ki se je napolnilo z vodo, ostalo pa je zaprto in nepovezano z Atlantikom. Zaradi tega se je izsušilo in nastala je o-gromna slana puščava. Kasnejši ze-meljski premiki so kotel odprli in voda ga je ponovno zalila. Količina vode se v Sredozemskem morju stalno manjša, čeprav neopazno to skoraj teoretično. Za morebitno Izsušitev bodo seveda potrebni zemeljski premiki to milijoni let. B. K. olajšala preiskave je vlada zahtevala od parlamenta tudi začasno ukinitev nekaterih ustavnih pravic in svoboščin, kot je sodnikovo dovoljenje za preiskavo stanovanj in poslopij; parlament je celo dovolil policiji, da zadrži za neomejen čas osumljene osebe. Ukrepu je seveda sledil val novih aretacij in preiskav, o katerih pa policija seveda ne posreduje nobenega podatka. Včeraj je med eno tolikih preiskav policija »naletela* na drugo gverilko, ki jo je že iskala skoraj dve leti, 26-letno Lucio Topolansky Saavedra. Policijski glasnik je izjavil, da je morda sodelovala pri ugrabitvi poslanika Jacksona. Policija vztrajno zasleduje že približno dve leti tudi Luciino sestro Mario Elio Topolansky Martinez, ki baje tudi pripada gverilskemu gibanju. Zdi se, da je policiji pomagala »prostovoljna* zaupna izjava dveh študentov, ki so ju aretirali takoj po ugrabitvi britanskega poslanika. Mladeniča so 8. januarja sveta. ................................................................................................................................................n TRŽAŠKI DNEVNIK VČERAJ PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM V dvojnem dnu avtomobila je skrival 480 kg mesa Amnestija za Jugoslovana, ki je izmaknil rojaku kovček z oblekami in drugimi dragocenimi predmeti Pred tržaškim kazenskim sodi-,in se vrnil skozi drugega. Kar za ščem (preds. Ligabue, tož. Borra- ldeva samo meso pa je dejal, da je cetti, zapis. Strippoli) se je včeraj moral zagovarjati 41-letni Franco Oscarrt iz Ul. S. Pellico 12, ki je bil obtožen tihotapstva 480 kg svežega mesa. Oscarre je bil, vsaj kot izhaja iz obtožnice, precej spreten v tej tihotapski dejavnosti. Iz svojega avta »hilman* je odvzel približno 65-literski bencinski rezervoar in ga nadomestil z manjšim fiata 500. Tako je pridobil precej na prostoru in si sam skrbno izdelal dvojno dno. V zadnjem času je kar petkrat prešel razne obmejne prehode na Tržaškem s precejšnjo količino jugoslovanskega mesa, a se mu je vedno posrečilo odvrniti pozornost financarjev. Dne 2. marca lani pa se mu je zataknilo. Financarji so že začeli nekaj sumiti in so ga zato na obmejnem prehodu pri Pesku povabili, naj zavozi nekoliko v stran, ker so hoteli pregledati vozilo. O-scarre jim je spoštljivo ustregel in mimo počakal, da so financarji o-pravili svoje delo. Kljub skrbnemu pregledu vozila pa niso našli ničesar. Ker pa so imeli resne in upravičene dvome, da moški tihotapi z mesom, so prenesli avtomobil v njihovo delavnico na pomolu Fratelli Bandiera, kjer so ga s pomočjo izvedencev in ob prisotnosti obtoženca še enkrat skrbno pregledali. Tu se jim je posrečilo odkriti dvojno dno. v katerem našli v nekem stanovanju in ju zadolžili, da ukradeta avto, katerega so se gverilci poslužili za u-grabitev. študenta so seveda nemudoma aretirali in ju odpeljali na kvesturo, kjer sta po dolgem zasliševanju »prostovoljno* posredovala podatke o Topolanskyjevi. Vedno iz policijskih krogov se je izvedelo, da je dekle sodelovalo pri mnogih gverilskih pohodih in verjetno tudi, ko so gverilci 8. oktobra 1969 za nekaj dni zasedli mesto Pando, ki je 29 kilometrov severno vzhodno od Montevidea. Policija je v preteklih dneh posvetila precejšnjo pozornost tudi cerkvam. V predmestju Montevidea so namreč za neko cerkvijo odkrili podzemski rov, v katerem je bilo skritega nekaj orožja in razstreliva. Prav v bližini te cerkve so gverilci ugrabili poslanika Jacksona. Angleški glasnik je medtem potrdil, da se bo v kratkem vrnil v Urugvaj britanski diplomat 0-liver Wright, ki bo tesno sodeloval z urugvajskimi oblastmi pri iskanju Jacksonovih ugrabiteljev. S procesa «Granefors» v Genovi. Od leve proti desni: Jožko Gla-vičič, Matko Babac to Nedeljko Vukič GENOVA, 19. — Včeraj se je | Na današnji obravnavi so sodmi-pred genovskim porotnim sodiščem j ki zaslišali strojnega podčastnika nadaljevala obravnava proti trem no znano, je pripomnil podčastnik da se na ladjah najbolj zamaže)0 prav strojniki. On sam pa je pri’ šel na ladjo s pičlo opremo ter j* dalj časa uporabljal oblačila, ki ®° jih pustili na \dji drugi mamam ld so se že prej izkrcali. Predsednik porotnega sodišča f izpraševal Babaca tudi glede nj*' govih odnosov z Giurichem. Pri00 so namreč trdile, da so bUi ti cn ■ nosi zelo napeti, ker je kapitan W' je nameraval odpustiti podčastnika, ker je bil večkrat pijan to t vabil na ladjo dekleta. Največ zanimanja je vzbudilo seveda zasliševanje prvega častnik* ladje Jožka Glavičiča. Ko ga 3* predsednik vprašal, če pozna obtožnico, mu je Glavdčič odgovoril 1 perfektni italijanščini, da jo pozna da pa se čuti popolnoma nedolžnega. Jugoslovanski častnik je pojasnil, zakaj ni v prvem pristanišč0 . obvestil o dogodku policijskih ob lasti. To je zadevalo predvsem P9” namski konzulat, katerega pa ** deva ni zanimala. Takoj nato j« 0 zadevi obvestil pomorsko agend)0 Ciurlo v Genovi, ki je pooblaščena, da ureja zadevo nekaterih la™ s panamsko registracijo. Iz Genove so odgovorili, da bodo uve™ preiskavo, toda nihče se ni javil-«Granefoirs» je odplula Iz Durban* po devetih dneh, ko je prispel ti* novi kapitan Viotti. Na zaslišanju je Glavičič zamfl®1 tudi razne obtožbe v zvezi z ladijsko blagajno. je bilo shranjenih 80 kg mesa, stalih 400 kg pa je Oscarre medtem že prodal priložnostnim kup-cem. Moški je takoj priznal vse. Fi-nancarjem je natančno opisal, kako si je uredil dvojno dno In prt tem povedal, da je iz previdnosti vedno šel skozi en obmejni prehod plačal za 480 kg 160.000 din. Javni tožilec je predlagal za moškega 1 mesec pripora ter 580.000 lir denarne kazni, uradni branilec odv. Strudthoff pa najnižjo kazen. Sodniki so obsodili Oscarreja na 15 dni pripora ter 390.000 lir denarne kazni. * * * Isti sodniki so včeraj sodili tudi 34-letnega jugoslovanskega državljana Duška Glavimiča, s stalnim bivališčem v Parizu, ki pa ga policija še zdaj išče. Moškega namreč dolžijo, da je izmaknil svojemu rojaku, 41-letnemu Vidu Popoviču, prav tako iz Pariza, kovček, v katerem je hranil fotoaparat znamke »zeiss icon», magnetofon znamke »philips*, štiri ob leke, osebno perilo, zlate zapestne zaponke, uro ter dva prstana. Glavimič naj bi 29. julija predlan skim prišel s svojim avtom v Trst, z njim pa sta bila še Popovič in neki Borislav Radovanovič. Vsi trije bi morali nadaljevati pot v Jugoslavijo, še prej pa so se hoteli ustaviti za nekaj ur v našem mestu. Vsak je šel svojo pot, Glavimič pa se je odpeljal po tržaških ulicah s svojim avtomobilom, v katerem je bil tudi Popovičev kovček. Po golem naključju sta se oba srečala nekje v mestu in ko ga je Popovič prosil, naj mu vrne kovček, ker mora nekaj vzeti iz njega, je ta glo sedel v avtomobil in zapeljal neznano kam. Tožilec dr. Borracetti je predla gal za Jugoslovana 1 leto zapora to 50.000 lir denarne kazni z odpustitvijo slednje, uradni branilec odv. Strudthoff pa prekinitev sodnega postopka zaradi amnestije Sodnik: so v celoti sprejeli branilcev pred log. Korak kovinarjev k sindikalni enotnosti Sindikalna enotnost napreduje med kovinarji skladno s sklepi treh osrednjih sindikalnih vodstev v Firencah. V Tržiču so se sestali včeraj predstavniki deželnih vodstev kovinarskih zvez FIM CISL, FIOM CGIL Im UILM. Sklenili so, da bo-do orisali svoje teze o takojšnji u-resničltvi sindikalne enotnosti, v posebnem dokumentu. V prehodnem obdobju pa so sklenili «ramrz-ntti» vpisovanje v posamezne sindikate od 31. Januarja dalje. Od tega dne bodo delavci prejeli enotno pooblastilo. Tudi sindikalne prispevke bodo plačevali enotno v Skupen sklad. Iz tega sklada bodo tri sindikalne organizacije finansirale enotne strokovne tečaje to seminarje za sindikalne aktiviste. Odpravljene bodo notranje komisije v podjetjih, M jih bodo nadomestili voljeni tovarniški sveti ta delegati oddelkov. Ustanovljen bo enoten sindikalni mesečnik. m Dotlej so delavcem že lzročlM enotno sestavljen sindikalni koledarček z načeli sindikalne enotnosti in trojnim podpisom FIM — FIOM — UILM. Poseg krožnega sklada v korist tržiškega obrata Vodstvo Krožnega sklada ra gospodarske pobude na Tržaškem tn Goriškem Je sporočilo deželnemu odborniku Tripaniju, da Je upravljalni odbor sklada na zadnji seji dovolil finansiranje tržišfcega obrata «BuMoneria Eurapea SpA» v višini 800 milijonov Ur. S temi sredstvi nameravajo okrepiti obstoječo proizvodno zmogljivost obrata. Odbornik Tripeni Je izrazil svoje zadovoljstvo spričo vesti, da bo finančni poseg iz sklada omogočil okrepitev tržiške Industrije in hkrati celotnega gospodarstva tržiške-ga okoliša «Bultaneria Europea SpA» bo povečala število zaposlenega osebja s sedanjih 140 na 210 •not. Umor gvatemalskega sindikalnega voditelja CIUDAD DE GUATEMALA, 19. — Gvatemalske vojaške oblasti so izdale poročilo o umoru sindikalnega voditelja kmetovalcev Jesusa Olive. Dva neznanca sta pričakala Olivo, ko je po maši z ženo to 4-lebndm sinčkom stopal skozi cerkvena vrata, to ga ustrelila. Skrita sta bila v parkiranem avtu s prižganim motorjem. Ko Je dospela policija sta bila morilca že daleč. Do zločina Je prišlo v nedeljo zvečer, izvedelo pa se Je zanj šele sinoči. jugoslovanskim mornarjem, ki so obtoženi, da so v januarju predlanskim umorili na ladji panamske registracije «Granefors» kapitana Renata Giuricha, drugega častnika Filippa Magistra to mornarskega vajenca Angela Vecchia. Na zatožni klopi sedijo, kot smo poročal, prvi častnik Jožko Glavičič, strojni podčastnik Ratko Babac in 19-letni mornar Nedeljko Vukič. Na včerajšnji obravnavi je predsednik porotnega sodišča zaslišal mladega Nedeljka Vukiča. Mladenič je zanikal, da bi sploh kaj vedel o temačnem dogodku, ki se Je pripetil v Mozambiškem prelivu, ko so ponoči zginili s krova ladje kapitan ta že omenjena dva člana posadke. Vukič je celo zanikal nekatere izjave, ki jih je podal preiskovalnim organom. Proces proti trem jugoslovanskim mornarjem sloni popolnoma le na indicijah, kajti na poziv italijanskih sodnijskih oblasti se niso odzvale najvažnejše obtežilne priče, to je filipinski mornarji, ki so svoj čas obtožili prav svoje jugoslovanske kolege, ra umor kapitana in dveh drugih članov posadke. Sodni Jalni poziv je zadeval predvsem filipinskega podčastnika Ondnga to še nekatere druge njegove tovariše. Kaj se je pravzaprav zgodilo v Mozambiškem prelivu? V tisti u-sodnl noči so izginili brez sledu kapitan, drugi častnik to mornarski vajenec. Obtožnica trdi, da so trije jugoslovanski mornarji zaklali nesrečneže ter jih vrgli v morje. Ladja je nato pristala v nekem afriškem pristanišču, kjer je počakala na prihod novega kapitana, ki ga je poslala tja brodarska družba. Obtožnica trdi nadalje, da so jugoslovanski mornarji ubili kapitana Giuricha bodisi zaradi osebnih razprtij, kakor tudi zaradi spora i pri razdeljevanju dobička od pro-I daje raznih zabojčkov whiskyja, Ratka Babaca. Filipinski mornarji so izjavili svoj čas da so videli, kako je Babac odvrgel v morje nekaj oblačil. Tožilni organi skušajo dokazati, da je Babac odvrgel svoja okrvavljena oblačila. Včeraj je prizadeti povedal, da je sicer dvakrat odvrgel v morje razna oblačila in obutve, toda šlo je že za izrabljeno obleko. Sicer pa je sploš- PARIZ, 19. — Znana pariška P°' pevkarica Nancy Hoiloway je posk° sila narediti samomor. Našli so f nezavestno v svojem stanovanju jo nemudoma odpeljali v bolnišnic0’ kjer so zdravniki lahko še prav0' časno posegli in ji rešili življenje' Zaužila je precejšnje število usp* valnih tablet. Popevkarica si je skušala vzeti življenje lani, ko J je umrla komaj šest mesecev stat* hčerka. iiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiitmiiiiiumiiiiiiiiiiiNMMUMiimiimiiiiiiiiiiMiiMHuiuiiiiiiiiiiiiHiii'1 HUPA PROMETNA NESREČA NA CESTI JABLANICA-MOSTAR Avtobus padel v Neretvo: 5 pogrešanih in 2 žrtvi Točno število mrtvih še ni znano - V mostarsko bolnišnico so prepeljali 23 ranjencev (Od našega dopisnika) | Trčil bi sicer v steno, prav tedfj BEOGRAD, 19. — Danes popoldne Pa je privozil z nasprotne okrog enih ta pol je na cesti med ! rešilni avto. Skušal sem se Jablanico to Mostarjem iz do sedaj 1 “ l'il" *“ .n še neugotovljenih razlogov zavil s ceste avtobus, ki je vozil na redni progi Livno - Sarajevo to na katerem je bilo približno 40 potnikov. Vozilo je zdrselo v deročo to hladno Neretvo, ki teče približno 50 me-trav niže vzporedno s cesto. Točno število žrtev in ranjencev še ni znano. Trenutno pogrešajo pet oseb, 23 hudo ranjenih potnikov pa so prepeljali v mostarsko bolnišnico. Od dvanajstih teže poškodovanih oseb sta v bolnišnici umrla ena ženska in en moški. Avtobus je upravljal 48-letni voznik Sahovič, W Je dobil lažje poškodbe. Povedal je, da je nenadoma izgubil nadzorstvo nad vozilom. «Ko sem opazil, da vozilo drvi proti prepadu, sem skušal zaviti levo. ll•ll•llll«•lll•■■ll•alll«lllllltll•ll«lllllllll•llll•llll■lvv«ll■l|||||||lla«••lll•ll>l»■||*,|>>|a||,||>a*>|■>|||a||•||*>a•|■••l>•>ll■lllll>■ll■ll•llll•lllllllllllll•l|l■ll||lallllllalaallallaallllal||■lal|lall■llllaaIIII,lllllt,l ZARADI MOŽEVI SMRTI V GOREČ! LADJI PROTOTIPA «APOLLO» Grissomova vdova zahteva 10 milijonov dolarjev Priprave za izstrelitev vesoljske ladje «Apollo 14» * Umetni satelit «lntelsat» za telekomunikacije trčenju, a bilo je že prepozno, bi kakorkoli uravnal avtobus zdrveli smo po škarpi navzdoM " zaključil opis. Idejni načrt (Nadaljevanje s 4. strani) CAPE KENNEDY, 19. — Na ve-1 vočasno tudi ročno napolnili rezer- soljskem vzletišču se je sinoči za ključila generalna vaja za izstrelitev vesoljske ladje »Apollo 14». Vesoljci Alan Shepard, Stuart Roosa in Edgar Mitchell niso bili za časa vaje v vesoljski ladji. Vanjo bodo stopili šele potem, ko bodo tehniki izpraznili vse gorivo iz treh stopenj ogromne rakete »satum 5». Na včerajšnji generalni vaji pa se je kljub dobri pripravi nekaj zataknilo. Ko so polnili rezervoarje tretje stopnje z gorivom, je odpovedala avtomatična elektronska naprava, kar je prisililo tehnike, da so ročno nadaljevali polnjenje. Vse to je povzročilo precejšnjo zamudo, ker bi moralo biti vse nared ob 21.30 po srednjeevropskem času, to je točno ob isti uri, ko bodo 31. januarja zarohneli mogočni stroji prve stopnje rakete ter ponesli tri pogumne vesoljce proti našemu naravnemu satelitu. Okvara je povzročila precejšnjo zamudo, in sicer skoraj treh ur. Res pa je, vsaj tako pravijo strokovnjaki vesoljskega središča, da bi v primeru resnične izstrelitve lahko pra- voarja. Predpisi za vesoljske polete tudi izrecno dopuščajo ročne manevre. V krogih ustanove NASA pa o-menjajo tudi možnost, da bi 31. januarja utegnilo biti kaj narobe in ne bi mogli v tem primeru izstreliti »Apolla 14». Če bi se to zgodilo, potem bi morali odložiti polet na prve dni v marcu. Ko a Kennedyjevem rtiču vesoljci in strokovnjaki preživljajo mrzlične dneve in ure, se je razširila vest, da je vdova pokonjega ameriškega vesoljca Virgila Gris-sona vložila formalno obtožbo proti družbi »Nort American Rockwell Company» zaradi smrti svojega moža. Betty Grisson trdi v obtožbi, ki jo je njen odvetnik vložil pri sodišču v Titusville v Floridi, da je družba, ki je izdelala prvo lad jo tipa »Apollo* opravila svoje delo malomarno in da ni poskrbela za varnost vesoljcev. Kot je znano, je Virgil Grisson zgorel v januarju 1. 1967 skupaj s svojima tovarišema Edwardom ia Rogerom Chaffejem ski kabini vrh rakete »satum 5». Grissonova vdova je vložila tožbo tudi proti trem drugim ameriškim industrijskim družbam, ki so sodelovale pri gradnji vesoljske kabine ter zahteva odškodnino v znesku 10 milijonov dolarjev. Možnosti, da bi vdova pokojnega vesoljca prejela tako visoko odškodnino, so seveda relativne, toda res je, da je sama preiskovalna komisija izjavila, da je nastal požar v kabini verjetno zaradi i-skre v električnih vodih kabine. Posledice te iskre so bile pogubne za vse tri člane posadke, ker je bila kabina napolnjena s čistim kisikom, ki je posredoval zubljem več kot štirikratno večjo silo. Virgil Grisson in njegova tovariša so umrli zaradi zadušitve, zastrupitve z ogljikovim monoksidom ter hudih opeklin. V obtožbi, ki jo je Grissonova vdova vložila, je še rečeno, da je družba, ki je izdelala ladjo, dobro vedela za napake, toda jih je u-tajila, čeprav so nekateri strokovnjaki precej odločno namigovali, Whitejem I da bi se utegnila odigrati podobna v vesolj-1 žaloigra. Medtem se je zvedelo, da bodo na Kennedyjevem rtu izstrelili 22. januarja prvi umetni satelit sistema telekomunikacij »Intersat IV». Po mnenju strokovnjakov bodo sateliti tega sistema odprli novo razdobje v zgodovini človeštva na področju trgovskih komunikacij. Satelit, ki ga bodo izstrelili, ima štiri antene s katerimi bo pokril celotno zemeljsko poloblo ter še dve drugi enosmerni, ki bosta služili za prenos tisočev telefonskih pogovorov in televizijskih oddaj med obalami Atlantskega oceana. Antene je izdelala po naročilu a-meriške družbe Hughes družba Se-lenia, ki pripada skupini IRI-STET. Novi umetni telekomunikacijski satelit bo tehtal eno tono in pol, a v krožni tir okoli zemlje ga bo potisnila raketa tipa »Atlas - Cen-taur*. »Intelsat IV.» bo imel 35-krat večjo zmogljivost kot ameriški «Early Bird», ki je bil izstreljen pred skoraj šestimi leti. Sistem satelitov »Intelsat IV.» kontrolira družba Comsat na račun konzorcija »Intelsat* v katerem je včlanjenih 77 držav. področje. Sedaj se železnica, *J povezuje Zagreb z Reko, povzp0* do višine 836 metrov, nova Pt°'. ga pa bi dosegla le 255 metr° višine, to se pravi, da bi tek1, v precejšnji meri v vodoraV01 črti. Kaj pa stroški? Prvi prora^ ni kažejo, da bi uresničenje ga načrta stalo 1,3 milijarde ™ narjev, seveda novih, to se Pr® vi 130 milijard starih dinarji' torej obilno milijardo dinarjev n kilometer. Če bo ta idejni načrt sprejet. ® izpeljan se bodo veliki stroški ** j gradnjo kmalu izplačali, kar močno bi se znižali prevozni stn" j ški, posebno v odnosu na Prf vozne stroške na sedanji pr°jr Z druge strani pa bi proga P1’1, tegnila nase veliko več proW°7 kot ga ima sedanja, kajti skr*£ sanje proge in še posebej skr*/ Sanje vožnje na njej bi bilo J* rednega pomena tako za doma^j kot tudi za tuja podjetja. Dos1^ smo ves čas navajali tri oz«L ma štiri ure vožnje, toda fi®8 ^ traja vožnja tovornega vlaka tej progi veliko več. Nova P1-®:, bi zreducirala trajanje na *>*[ manjšo mero, s tem pa bi se 0 mogočila tudi neprimerno vev) eksploatacija proge. Računi Pr’ vijo, da bi se stroški grad«)0' ki niso majhni, amortizirali *eA desetih letih, ne da bi pri K upoštevali gospodarske koris^ ki bi nastale ob povečanju P^> meta, o konkurenčnosti in ^ drugih dejavnikih. Dosedanje analize perspekti^vj ga razvoja Reke kot pristani«? ter Zagreba, in Karlovca ter ni nih področij, govore, da bi bilo treba tega načrta lotiti prej, ker bi korist od tega predvsem pomorstvo, železni\|| industrija nafte in vrsta drriU gospodarskih panog. Po dos®°J, njih podatkih se bodo teh na tov, seveda če bodo sprejeti. , tili brž ko bodo zagotovlFjJ sredstva, vendar ne pred le*° 1975.