Pevcu Vaku V Mariboru so 22. t. m. pokopali idealnega učitelja Vladimirja Fabianija, ki je učakal komaj 24 pomladi. Zazijal je grob. Kruta, neizprosna smrt si je tokrat izbrala za žrtev mladega idealnega učitelja, ki je komaj zastavil korak v življenje. Življenje blagega pokojnika nosi pečat današnje krize, ki jo preživlja številen kader mladih, delavoljnih in kruha potrebnih brezposelnih učiteljev: matura — kadrski rok — brezupna leta brezposelnosti — in slednjič toliko pričakovana služba in z njo — razočaranja. Komaj pred 5 meseci je poln upov in idealov nastopil službo v mali prekmurski vasici Zamostju, kjcr je dobil v revni bajti ležišče, ki naj bi bila sobica: ilovnata tla. zamreženo okence in iz navadnih desk zbito ležišče. To je bil novi dom učitelja — idealista, ki naj prikliče v nežna srca mladine — radost in sonce. Kolika ironija! Zdaj je konec službe in njcne idealnosti... ! Stisnjen v svoj zadnji domek. k molitvi sklenjeni nežni roki, ki sta neštetokrat ubirali strune, ugasnjene udane življenja polne oči, gluha ušesa, ki so tenkočutno prisluškovala mili pesmi, nema usta, iz katerih je donela lepa pesem, — strtu je srce, ki je prekipevalo čustev. Zdaj je mrtev pevec po milosti božji... Blagi, mladi prijatelj Vako je bil pevec, ki ga je dičila globoka čustvenost, ncžna milina glasu in izredna tenkočutnost. Sredi današnjega, zmaterializiranega sveta jc bil pokojnik pravi vzor vnetega in zvcstega pevca; pel je povsod: v vsakem neznatnem krogu prijateljev, v zboru Glasbenc matice, v zboru mariborskih akademikov. rad pomaaal pri zboru trgovske mladine in pri ccrkvencm zboru. Njemu je bila pesem srčna potreba in duševna hrana. Poljc, kdo bo tebc ljubil, ko bom jaz v grobu spal... ? Kolikokrat je nežnemu pevcu privrela ta tožno-lepa pesem iz polnega srca? Vako, a!i si slutil, da se to uresniči nad Teboj? Zdaj je posmi konec ... In kolikokrat jc z zadnjo kitico prosil: Jaz pa bom pomlad naprosil naj gre mimo mojih tal. .. ! Kdo naj je uslišan, ako ne pevec, kakršen je bil blagi Vako? Še več! Pomlad je dahnila v grob blagega pevca še preden je legel vanj, nastlala mu je zadnji dom s cvetjem in ga spremila na zadnji poti s pesmijo škrjančkov ... C—c. t