4-2006
51
 20 let oskrbni{tva
 do~akala na Kri{ki gori Zlato-rde~a pesem
Planina kópa se v svetlobi zlati,
nad njo vrhovi soncu se smejijo;
kot sladko belo vino napojijo
telo mi tega raja blagodati.
Na vé~er lu~ pojema, barva rde~a
oblije stene in me vso prevzame.
Kot rde~e vino trpko me objame
ob~utje, da tako uga{a sre~a.
Po tvojih se poteh ves dan potikam
s teboj na strme stèze se odpravim,
ti zgoraj s ~a{o belega nazdravim.
Ko sonce zájde, se v samoto umikam,
saj ko je no~, ne morem biti s tabo.
Kozarec rde~ega je za pozabo.
 
Modro-bela pesem
Od{~ipnem z néba ko{~ek si modrine,
odnesem v srcu ga za vedno s sabo,
da modri svod nad gôro bi v pozabo
ne utonil v mègli, ki du{i doline.
Od{~ipnem zate smetano oblaka,
da si oblizne{ prste, da zasveti
se ti oko, saj mora{ za`eleti
pogleda si na gôro, ki te ~aka.
Ne ve{, kako bilo bi mi v veselje,
~e sinjo bi modrino ve~krat beli
oblaki kot metulji preleteli,
in ni~ ne ve{ za moje skrite `êlje,
da mídva bi oblake razmakníla
in vrh goré modrino skupaj pila.
Srebrno-zelena pesem
Planino zêlen venec smrek obdaja.
Pogre{am petje zvoncev in `ivino;
odgnali so jo davno `e v dolino,
sameva stan, sameva prazna staja.
Napotim se {e vi{e. Tam pod vrhom
so smreke `e svetlíkavo srebrne
od mrzlih zvezdic; sneg jih vse ogrne,
zelenje skrije s puhastim poprhom.
Ko vesna jim odvzame ogrinjalo
srebrno, lepotice spet zelene
kot na planini sestre pomlajene
me spomnijo: to leto je dodalo
med kodre nove nitke mi srebrne,
a k tebi se pomlad zelena vrne.
Metka
PV_apr_06.indd 5.4.2006, 13:4451