Novice izhajajo v Ljubljani 5? 138 na Českem na Marskem na Sleskem .... v Galicii h Krakovo v Bukovini .... v Dalmacii .... v Lombardu........ na Beneškem . ...... v Vojvodini in Banat« . . na Horvaškem in v Slavoni na Ogerskem na Erdeljskem na vojaški Granici rodovitne 9541 9657 9645 9080 9473 9736 8434 7949 8647 8677 8477 7443 7933 nerodovitne 459 oralov 343 „ 355 „ 920 „ 527 - „ 5? » r> n n » 55 Y) ske cr je že přisel kazenski zakonik na Dunaji na svetio ; naprodaj v Ljubljani šeni; bo pa menda kmalo prisel, in kadar pride, borno ceno naznanili. Pričako-vaje tega natisa smo jeujali v „Novicah" naznanovanje kazenske postave, lani dajano. 264 1566 2051 1353 1323 1523 2557 2067 Natis deržavljanskega zakonika (biirger-liches Gesetzbuch) v slovenskem jezika priduo napreduje; že je nek 15 pol gotovih; ker bo pa blezo čez 40 pôl obsegel, bo še kake 3 mesce terpelo, da pride na svetio. Perva osnova je tako prenarejena in popravljena , da se bo smelo skor čisto novo delo imenovati. Imenitno in važno knjigo smo si pridobili: za-moremo potem A * • reci kadar bo to delo gotovo. y'i. Besed nj akpolitično-pravoslovskih reci ' v v " —-----j--r---— — r — ' ^ — • — * " ^ v Nar več polja je na Marskem, Ceskem, Sleskem, v nemško-slovenskem, horvaskem in serbskem jeziku, ki ga bo tudi c. k. ministerstvo izdalo, je srečno v Lombardii in Beneškem , v zgornji in doljni v Galicii Au8trii, v Vojvodini, Banatu , Slavonskem. Ogerskem, Horvaskem in dodelau. Je čez 43 pôl debel in pride morebiti V ze pri hodnji mesec na prodaj. Ti besednjak bo kaj lepa pri Nar več Vinogradov je na Ogerskem, Horvaškem, pomoč vradnikom in vsim pisateljem, kteri dostikrat ta Dalmatinskem, na Lombardo-Beneškem , v doljni Austrii, Cjh besed v na Teržaškem in Goriskem in južnem Tiroljskem. Tiroljsko, Salcburško, Štajarsko, Krajnsko jugoslavenskih narečjih potrebujejo. Tudi Ko je vodilo k enolični pravoslovski terminologii. šimo XII v/ijkjiw ^ 7 7 ——- ----7 ------Diiiii/ ^ u« v du i Vf v uuug n roško, Primorsko, Bukovina, Dalmatinsko in Benesko, deržavnega zakonika gosp Ker slída vse te važne knjige pridejo iz rok vrednika ta na dan, moramo C i £ a 1 e Banat in vojaska granica ,so zavolj obilnih A v • reci da k doveršenju vsega tega je zraven obširne ved nosti tudi zares železne nevtrudljivosti potreba senožet vstvarjene za živinorejo. tr ojzdi so posebno obdarováni: Tiroljsko, Sale y da čio bursko, Štajarsko, Krajnsko, Korosko , zgornja Austria vek ne opesa. Siava! y Bukovina, vojaska Granica, Horvasko, Slavonsko in po sebno Erdeljsko (Siebenburgen). Revni gojzdov so Be- nečansko, Lombardía, Vojvodina in Banat. Žalostna živa priča , kako pa je kmetijstvo v na- y 0 sem cesarstvu zaostalo za mnozimi druzimi derzavami Več ko sedmi del Drobtinčice narodskih običajev Pri Brežanih na južnoizhodni straui Tersta, ki ee po sliki in obleki od drugih Kraševcev razločujejo * y y je obilnost spasnikov (gmajn). rodovitne zemlje, in več kot osmi del vse zemlje znesó spa sni ki! Na Dalmatinskem, Teržaskem in Goriškem jih je nar več. V goratih deželah se scer ne morejo spa-ěniki lahko drugač v prid oberniti; vendar bi se dala polovica pašnikov z veliko večim pridom v polje ali senožeti predelati. kar se bo s časom tudi imajo se sem ter tje staro navado, da ženinu in nevesti kadeř sta od svojih staršev ali oskerbnikov privoljenje za ženitev zadobila, in kadeř se je že za vse temu potrebno pogovorilo, nevestin oče, ako pa on ne bi več živel, pa kak drug gotovo dilo, ko bojo kmetje, v kmetijstvu bolje podučeni y zgo spo y da jim pašnik, če prav prerajtajo vrednostte znali kar na njem zrase, celo malo dobička donese, zguba pa je gotovo velika, ktera jih po tem zadene, da bi na pašče bi njiva ali senožet bil, več ali manj pride- pošten mož njene naj bližnje žlahte, eegavšima si v roki, ju z vinom križem poli va, da vino na tla teče, guvoreč : „Tabart bodita vidva eden od drugega, ko se to vino pobere, v imé Boga očeta in Sina in Duha svetega. Amen". V Liburnii svatje nevesto do ženinove hiše pri- peljavši jo najdejo zaperto, v kteri domaći poprej od pira (ženitovanja) pridši mnogotere ropotajoče reci vganjajo : y niku HI H HI IH lali žita ali druzega sadeža ali sena in otave. V ravno tem popisu, ki ga je naznanil časopis „Oest. Corr.", (Pâchter, Colonnen) obdelovati, over a napredek kme-tijstva na našem Laske m le zato, ker so najemniki beremo tudi, d& zemljiša po najemnikih na zervne (Handmuhle) melejo, kose klepljejo, bačve nabijajo itd. Na to govorún zunanjih svatov nekej časa terka, brez da notranji hočejo slišati, ter prosi oglasiv-šega se notranjega govorúna, da bi ga sprejel z ne-kimi ljudi popotniki na prespanje, da je ptujic s ptujimi ljudi y truden pota, noč blizo, da ne zna ne kamo ne (coloni) večidel sila revni in v kmetijstvu zlo aevedni. Za tega voljo se zamore kakor na Angle-škem velik dobiček za kmetijstvo po najemnikih le tadaj pričakovati, da se umno obdelovanje zemljiša nájemníku predpiše, po kterem se mora ravnati da se ne terja odrajtvilo najemšine v denarju, ampak v da y kod, da je slisal, da so v tej hiši dobri ljudi, ki radi sprejemljejo popotnike čez noč. Al notrajni se na vso moč izgovarja, da ni prostora za več ljudi, da imajo silnega delà , da je nevarno toliko ptujih ljudi imeti ponoći itd. Kader se pa dosta nagovorita, odprè notranji vrata, da če vendar te ljudi enmalo viditi. Na to že- pridelkih, da se najèm za več let osnuje nin in nevesta pokiekneta na prag ; svekerva pa ali y davke odrajtovati lastnik zemljiša prevzame, in da on previdi najemnika s potřebními pripomočki za dobro kmetovanje. . - ■ • « 3M y jt-4- » i Ûjg rj » d i i!i 1 * kakošna druga vredna žena ženi ako nje ne bi bilo, nove žlahte, stopi pred nju imajoč v desni roki kupo (šalico) z vinom ali z vodo, na levi pa ročník ali ve- t* Gosp J Slovanski popotnik« uri Jen ko je za c. k ministerialneg liko ruto. Na to nevesta reče: .^hvaljen Bog i Maria, má !" (tukaj se m á večkrat sliši namesto mati ali m a j k a). Svekerva ji odgovori: „ vazda budi hvaljen Bog i Maria, koncipista in sovrednikaderžavnega zakonika v sloven- Svekerva odgovori: hcerko!" Nevesta praša : „má! ča je v toj kupe?" ----r-----------------------------—.....- ----- - - ^. v«vi » ^ vu^.vu. „vino i pšenica . « * ^o««» v.-* k em jeziku na Dunaji izvoljen. Mož bo na pravém městu, v kupo, ter praša: „má! ča je još v toj kupe?" u Nevesta da dar Dobra misel c. k. ministerstva pravosodja je bila, Svekerva kazensk odgovori; „sinci i hčerčice". Nevesta da drugi pripravnih .majhnih bukvah ko nik (Strafgesetzbuch) še posebej v dar v kupo, ter praša tretjo: ker vediti merki) na svetio dati y kaj j t prepoved in kak Svekerva: „svaka dobra ljubav 55 i 3« 5 ca je jos v toj kupe, ma čest i sreča. da bi ra se p bila i plodila tebi, i svim tvojim vse dní življenja do zoperne delà kaznujejo (štrafajo), je vsacemu velike starosti vse do kasne smerti". Na to vsi svatje potrebno. Tudi v slovenskem jeziku (zraven nem- veselja zavriskajo. nevesta da tretji dar v kupo 3 s ve 139 kerva da kapo svojemu možu i ali komu drugemu, vzame enkrat je skor omedlela. Pesterna je že delj časa v tistí ruto iz leve roke in jo verze klececemu ženinu in ne- službi, in nikdar poprej se ni kaj tacega na nji zapazilo. vesti za jedno okolo vrata, ter nju potegne v hišo ko Kar sim z lastnimi očmí svatje vriskajo in strelači strelajo. Vendar se jih ne vidil, sim tukaj popisal. manjka, ki vse to golo sleparijo (Druge ženitbene šege tega kraja so v Zagreb. Kol u l.jz vez.) in pomoto ljudi imeoujejo. Al pomislimo, da so se ne kdaj ljudje tudi Kolumbu in Galileju posmehovali! J. F. Mizoplés Čudovita moč se zbudí na to vižo; kako in kaj: bo daljno preiskovanje in premišljevanje razodelo. Pervo Ko sim pred nekimi tremi tedni v nemškem časniku je, da se skušnje dogotovijo, al kakor scer pra r> Allgem. Zeitung" pervokrat novico o sedaj tako slove-čem mizoplesu prebiral, se mi je že dozdevalo, da bo ta reč še dosto od sebe govoriti dala. In res je taka. Po Nemškem in Austrianskem ni ga skor mesta ne kraja, kjer bi ne poskušali iz severne Amerike v Europo donešene znajdbe. In zares je ni ložeji skušnje memo vijo, da se „facta constatirajo u Dragotin Melcer, gimnazialni učitelj. Novičar iz slovenskih krajev Od sv. Petra poleg Radgone 23 aprila Vse je zivo po vinogradih; cez in cez ee koplje- Revni té, lesenih miz in mizic nikjer ne manjka, še manj kopači > kterim se revsina ze na obrazu bere, moškega in pa radovednih ljudi, ki želijo prečudni plés gledati. kega pola mladi in stari dohajajo po navadi iz Ceravno je skušnja lahka, so vendar le nekteri v služit bližnjega Ogerskega ve Slovenci), si krajcara za nji srecni drugi ne; nekteri nocejo viditi ) kar je, drugi Kdor pomisli } da ograd mno dnin potre so križem misel o vzroku mizoplesa; ni tedaj čuda, da po časnikih in v govorih učenih in prostih ljudi se je vnel silen prepir o tem buj přiděla pa se v občje le srednje, akoravno se letos ljudjé jako obilne sladké kaplice nadjajo, bo lahko i'L zapopadel, da je dnina za kratek dan, to je » od osmih Jez sim to reč dvakrat na tanjko po nakazu dr. dopoldne in od ene do pêtih s pijaco po 9 grošev 5 za drugikrat se Andre-a poskusil. Enkrat nas je šest, dem oséb raznega spola blizo osemdeset minut okoli prav dolg dan pa to je od šestih zjutrej do sedmih na ve cer 5 tudi s pijaco, po 12 grošev (sajna) zadosto plačano pripravne mize sedelo, brez da bi se bila le kolcikaj premaknila. Že se mi ta reč enmalo dvomljiva zdi, kome nek-prijate! povabi še eno skušnjo gledat iti. Greva te- Zimsk Kakor nam sadunošni popki dosedaj kažejo, imamo mnogo sadja prićakovati, kerjemogoče, da cvetje drevja ra vremena zavarovano ostane. škodlj in neprijetne t daj preteklo nedeljo v hišo tukajšnega tergovca ? gosp povsod lepo stojijo. Toliko bolj pa je popelavanje zemlje poškodilo, ker so na več krajih njive, Krašovca, kjer najdeva zbrano družico gospodov, gospe vinogradi, celo hiše niže zlezle in gospodičin, in mlado pesterno, ktero so mi popisali posebno občutljivo in polno tište prečudne moči. Posta- : dva vijo v sredo izbe štirinogato mizico terdega lesa ; os poda in omenjena pesterna, mlada deklica kakih 18 bračajo, kakor smo v predzadnjih gola resníca; tudi člověk, ako se na njega na tako vizo roke poloze, se premikava. Mi Da se m „Novícah" čitali, je o-ř? pa smo tudi (že znana skusili. kako zlata ura let, se vstopijo okoli mizice, vsi trije polože roke na-njo ianček, rinčica, ako se na zidano nit obesi in v čaši 5 po versti, da mazinci eden druzega pokrivajo. Mi drugi debelo gledamo in čujemo kaj da bo. Komaj přeteč (bokalu) mirno viseća z dvema perstama đerži, preje o kakih 5 minut. se začne deklici desna roka silno tresti pozneje sama po sebi cingetati zacne. Jancar kmalo komole in potier cela rama, potem leva roka in Lz Leskovca na Dolenskem 23. aprila V celo truplo, přetečete še dvé minuti, in m i za se „Kaj bo teržani zacnč gibati, premikovati, sukati, in sukaje govoriti se sliši pogostoma med kmeti pa tudi med železnico od Zidanoga mosta proti 55 po izbi se plaziti, da nas je, ki smo to rec pervi- Iia gavj Zagrebu bojo vendarle gotovo napravili; naš zaslužek pa tudi po cestah pojde rakom ižgat u 55 Kaj krat vidili, zares groza obšla. Deklica stopi iz verste, b0? če bi se bolezin grojzdja tudi v naše nograde pri-in pristopijo trijé gospodje, potier štirje in sklenejo versto, kradla, od kod borno denár za davke in za sto druzih WĚk * - W _ - 7 al vse zastonj, miza se ne gane več. Prinesejo potem na pol veći in tezji mizo ; okoli nje se vstopijo štirje gospodje z deklico vred. Stejemo komaj tri minute, začnč miza že pokati, se močno gibati, naprej pre- potreb jemali Pač res, da gospodarje v slabih letih težak jarm tare ? pa z zdihlejem samim nega, nič zboljš 55 kaj b ni nic storje N časi, nove potrebe Ka mikovati; — gospodje odstopijo in deklica edina z r a hl o dar po starem več ne bo hotlo iti, borno mogli po na mizo položeními samimi persti po izbi vodi teško mizo, al, prav za prav reci 5 ji sledi; miza pa se tako drugih gati. V dohodkih gledati, in kar je mogoce si porna zgled vzamem kmete iz Kerskeg polj silno v stěno zaletí, da ji skoro ena noga odletí. Po na- med savo in Kerko. Veliko si ti reveži na nobeni strani . vadném slabo dekle ni v stanu te mize z oběma roka ma po izbi tako za seboj potegovati, kakor se je pomagati ne morejo Slabo gnojena, pusta, peščena zemlj obilno roditi ne more. Travnikov je silno malo tukaj s tremi persti zgodilo. Na obrazu.se ji že bere lastnih šum (host, gojzdov) pa celo najti ni; zato si Deka važna prememba o ti dobi ; zdražena kri ji bolj v glavo stopi, in trese se po celem truplu še delj časa po tem * brati Kdor hoče kaj posebno nesla nega o tem 512. list Lipškega časnika »IUustrirte Zeit.«, kj bére nek íizikar v zdravitelsk( nega bitja (Pulsschlag) aganje zašel, in iz žil miskinega kerča(Mus tudi ondašnji kmetje ne morejo veliko živine deržati,brez živine in gnoja je pa poljodelstvo reva. Imajo pa ne-koliko s pičlim od živine objedenim germovjem zarase-nih spašnikov. po kterih merševo živinče od perve spo-mladi do terde jeseni gloje tište bilke, kterih solnčni kelkrampf) premík mize po mehaniški sili razodevi ti razlagi imajo sila sila drobne kervinc žilice na p Po h koncih (!) in pa k ke (!!) tako moč. da tirajo žarki ne popalijo. Svinje, če je le kolikaj kopno sirim po polju rijejo, kmet pa ajdove pleve in take reci, kakor dober gnoj v vinograd zapelj vse drug mizo okrog žilnega b Gosp fizikar, ki gotovo ne pozná se manj pa perstneg k bolj pametno storil, ako bi se ne bil spustil v močí bi bil laganj Vaší so polně blata s kravjekom namešanega , al na to nobeden veliko ne porajta. Večkrat sim popraševal, kmalo v tej, kmalo v uni vaši, zakaj da tako prostornih mizoplesa po ti poti!—Kdor pa temu nasprot kaj pametnega in znaminivega želí o razí agi mizoplesa brati, naj bere v 101. listu Dunajskega časnika (Lokalblatt zur Wiener Zeitung) iz »Bohemie« vzeti sostavek: »Das Tischriicken vom Standpunkte der Wissenschaft«. Vřed. ograj pri hišah s djem, spašnikov pa z druzim d jem šal zasade? Vsak pa velí: „ue porata 5 sim sku pa en čas raste in vsahne". Pri vsim tem se pa Take naznanila so nam prav ljube. Vřed 140 seratertje kako lepo in kosato sadno drevovidi, čeravno tem ta dva zemljovida sredšino lepo izpolnila med m le redko ; zato je verjetno, da bi, ako bi se zemlja ljovidom cele ga prav obdelovala in za sajenje sadnih dreves pripravila, v kratkem času bi veliko lepih vertov vi- ze imamo v slovenskem ieziku. in med t a (v dvéh polkroglah), kterega zem ljovidom kih okraji diti bilo. Le resne volje in enmalo truda je treba. ktereg V V željno pricakujemo In Zemljovidi, ki nam v domaćem jeziku kažejo vès t sadje se bo gotovo lahko oddajalo po bližnji železnici, po tem Europo, za to naše r Komur ni svetovati, tudi ni pomagati. V neki vasi je prav velika luza, v ktero se ob deževnem vremenu tudi gnojnica steka. Sploh v nji k y in živino sa tem tistih dežel ki, so našemu Ijudst y kj s t vo p r e b t d napajajo y ce stopnjo omike povzdigovati y ravno ne delječ proč voda tece. Vrocína lanskega po- trebo tudi zadostni. Če se ne motimo i zemljovid Eu rop ki se je jelo na visji potrebni pa za pervo po- letja je lužo popolnoma posusila. Veliko voz do- dal gosp. Selja brega gnoja bi bili lahko pridobili, in prav potřebuje strie je 184 7 in na ga njih polje. Al nobeden se je ne dotakne. Nek po- Rafelsberger, na svetio sestnik, kteri je vrednost blata ravno pred setvijo ajde stih ali napravili enacih v zemljovid A tiki jezik predelan iz tiskarnice Vase, gosp bolj ceniti vedil, memo gredé gleda vsušeno blato in po- omika postajala čedalj sten denar za-nj obljubi. Al tudi prodati ga niso hotlii austrianskih, za ktero je bolj zakaj nam niste poslali ti venskem jeziku, da bi tako vsih narodov Planinskih b či nst in v kratkem se je luza z vodo spet napolnila; kdaj bo spet suha, kdo vé? Iz Ljubljane Za ak jezik vgoden. H pominek Et ten reich Naj bi naši deželani posnemali zlati izgled marlji menjeni se je na Krajnskem nabralo čez 1900 veči y donesek je bil 50 nar manjši pol krajcar vega gospodarja gosp. Velkovaskega grofa Franca nabrani denar se bo dal srebern kozarec narediti Ksav. Auersperga. Blizo Velkevasi med cestama u:i 1----^-----------• na- nar Za Ko y je bil dan k Cernogorski bo kteri po prijetni planjavi ena od Rake, druga od Ko- se je pokl zdravnik v Ljublja > Schiffer) ž njim le sloven stanjevice proti Kerškemu peljate, se zagleda v sredi med sko pogovarjal in dosto dobro sta se razumela njivami štirivoglatni gaj lepo vredjenih , košatih kov na precej velikem prostoru. Lepo spomladi tam pe germi c nica prepeva in druge tičice se igraje po vejicah ska klajo. ljeno. preživi veliko Menil bi, da vse to je le za kratek čas naprav- lej! same murve so; od njih listja se z veseljem se Pa rr © vidi veliko svilnih gosenc, zlatorumena svila v Velkovaškem Novičar iz mnogih krajev Osnova nove srenjske postave je in pride nek kmalo v poslednjo posvetovanje. ske železnice so prepeljale mesca marca 198.927 dogotovljena Cesar gradu motati oséb ktera lastniku lepe denarje donaša. ob kraji ceste med Leskovcom in Velkovesjo je nepre y y služile 869.966 februara so Njih veličanstvo vitežki stan. — Naš rojak sedaj vodja ministerske knjigarnice na Đanaji, gosp. dr. Konstantin Wurz orosla en milion in 919.879 centov pa blaga , in so za Lepa vinska gorica Branitelja svojega o napadu 18. povzdignili v austrianski cenljivi kinč celega ondotnega kraja. V tej gorici so tudi prostorni vinogradi Velkovaške grajsine. Prav lahko Povsod, kjer se drugih Vinogradov doti- jih je najti. kajo, pa tudi ob koncu so zasajene lepe majčkine mur ve ktere so stanovitni mejniki, in bojo v kratkem obilno Ni zozemskega y bach je přejel viteški kriz kralj. novega reda. — Časnik Dunajské kmetijske družbe je vstrašil unidan bravce s preroštvom, da letos ne bo nié listja dajale. Lejte y ljubi kmetje! tudi vam je koliko sadja; na to se je oglasil nek dobroznan sadjorejic, ki toliko ravno ta pot odperta; zacnite murve saditi; svi-1 or ej a, če se je prav poprimete, bi vas v prihodnjih časih hude revšine varovati znala. Kmetijska družba v Ljubljani Yam ponuja murbenega drevja in lepo po domaće spisani nauk, kako z murbami in židonosnimi , dragi moji! in sežite po praví 5 da ni še nobenega vzroka, da bi že obupali. Zlo občutljive osébe naj nikar ne poskušajo mizoplesa, ker je mnogim po tem ze h u do bilo. Parska vlada je v gosenci ravnati. Zdramite se posebnem ukaz u prepovedala poslom nespodobni lišp v oblek i; to je storila zdaj tudi Pruska. Turci je se še Iz nič ne zvé: al je ruski poročnik Men č i ko v vsem, kar vam v revnem stanu boljši dohodke ponuja. Novi v ze kaj dosegel ali nič y toliko je gotovo, čeravno časi y nove potrebe! Le vedrio „po starem" ne kaže več! Pod Sneénikom 20. aprila. Pervi dan aprila dobim po županu neke zemljovide iz Beča. Radovedčen jih hipoma pregledujem , ker sim se nadjal, da bo med njimi narberžeje slovenski zemljovid častitega Kočev- je sila mogočen v Carigrad přisel, da Turčija še stoji, in scer tako, da je minister Clarendon Angleškemu der žavnemu zboru te dni razodel: ,,da od zunej se ni u skega prijatelja v To minu y pa žalibog ni ga bilo zra ven. Zemljovidi, ki smo jih dobili na deželo, so bili trije; eden Europe, drugi Austrie ; tretji stajarske, ko-roške, krajnske, goriške in primorske dežele. vsi v S 5 ospoda Rafelsberger-a, iz nemškem jeziku. Namen dajatelja omenjenih zemljovidov , je za Ne m ce res prirođen in hvalevreden, ker zemljovidi so obstojní deli se mislijo zemljovidi Turcíi nič bati, tedaj tudi vojske ne zavolj nje Ker se je Ruska vlada tudi v zadeve Serbske kne žije vtaknila, je nek ta pismo poslala caru v Petrograd in mu želje razodela: naj bi se ruska vlada nikar ne vtikovala v notranje zadeve knežije. — Pervi sneg le tos je v Carigradu pádel 17. dan t. m., pa je berž skopnel; tudi I srriči okoli Rima so bili 15. in 16. t. m s snegom pokriti. omike vsakteresra naroda. Al V ce Milodari za Brašlovcane tudi po slovenskih vaséh spečati, morajo biti v je V Lj ubijani: Gosp. J. Baumgartner, tergovec y » ziku narejeni, da jih tišti, ki jih kupi, tudi brati ili S°sp. Brus, vradnik kmetijske družbe, 2 gold., gosp ogledovati zamore; veći del županov ne razume nemškega, in marsikteri zná boljši križ narediti s sekiro kakor s peresom y kaj pa še velika množina svetovavcov Đebevc, posestnik, 3 gold., gosp. Supan, tergovec, 2 gold., gosp. Henrik Sk odi ar, tergovec, 3 gold., gosp. J. Pollizer, potovajoci tergovec, 1 gold. , gosp. Malnar, tergovec, 3 gold. y ill ne- gosp. Vine. Seunig, posestnik, 3 gold., gosp. A. Schmalz, izmerno obilo izbornikov, kterim so bili tudi omenjeni svetovavec pri c. k. deželni sodnii, 2 gold., gosp. V. Zeschko, zemljovidi poslani? Ni tedaj čuda, da jo je gosp. Ra- posestnik, 3 gold., gosp. Jož. Karinger, tergovec, 2 gold., felsberger slabo opravil z nemškimi zemljovidi, ko bi nam bil nasprot močno vstregel, on bi nam bil Europo in Austrio poslal v slovenskem jeziku, ker bi bila po s mol e, posestnik, 2 gold. (Dalje sledi.) gosp. L. Luk man, predsednik kupcijske zbornice, 2 gold -y K. Holzer, tergovec, 3 gold., gosp. Fr. Gregel, posestnik,. 3 gold., gosp. Jož. Bernbacher, tergovec, 2 gold., gosp. M Natiskar in založnik Jo <3 Blaznik v Ljubljani.