Iz naše organizaciie. Društvene vesti. + Pedagoško društvo v Krškem je iraelo svoj redni občni zbor v soboto dne 14. junija. Vkljub neugoanemu vremenu se je zbralo do 70 naših članov. Ker ni bilo predsednika, je prevzel tajnik vodstvo zborovanja. Pozdravil je vse navzoče tovariše in tovarišice, ki so se po dolgih vojnih letih zopet prvikrat sestali na občnem zboru našega društva. Koliko gorja je moralo zlasti učiteljstvo pretrpeti tekom vojne! Toda zdaj bodi pozabljeno vse, kajti to, kar se je doseglo, je vredno našega trpljenja — dosegli smo našo osvoboditev in ujedinjenje našega troimenskega naroda. Naša sveta dolžnost je sedaj, da vzgojimo Jugoslaviji zveste državljane, da vzgojimo pošten, razumen in delaven narod. V toplih besedah se tajnik spominja prejšnjega predsednika Dragotina Humeka, sedanjega raynatelja na meščanski šoli v Mariboru in pozivlja zborovalce, da se mu pismeno zahvalimo za trud in požrtvovalnost, s katero je toliko let tako uspešno vodil naše društvo. Želimo mu tudi v novem delokrogu najlepših uspehov. Na predlog ravnatelja Tom. Romiha se ga soglasno izvoli za častnega člana. Ker je bil tovariš sirokovni učitelj Magerl brzojavnim potom pozvan na služ- ; beno inesto v venkovec, prečita njegov | referat tov. Bernot. ,,Novi cilji — nova I pota" — v tem referatu daje tov. Magerl | iiavodila, kako naj uciteljstvo uspešno sodeluje pri sanaciji sedanjih nezdravih socialnih in poiitičnih razmer ter pri zgradbi nove države. Na splošno željo zborovalcev se naprosi tovariš Magerl, da priobči svoj izboren reierat v ,,lovarišu". Za njegov trud se niu pošlje pismena zahvala. Tov. bkuij prediaga, aa se zaruži učiteljstvo oben pokrajinskih organizacij v skupno stanovsko organizacijo m lzvaja: »Oujejo se veano jasneje kiici po zdruzenju učiteljstva oDen organizacij v sKupno, izkijucno stanovsko organizacijo. ivnsei je gotovo ldeaina in vsak resničen šoinik: jo mora pozuraviti, kaor stremi za svooouen razvoj uciteijskega stanu in šoie. Zdi se mi pa, da je nastalo v tem vprašanju prevec prerekanja v posameznin zoorovanjiti in da diši vse to, kar sem ze siišai v razniii porocilili, prevec po stari metodi, ua nekateri kar ne morejo na reeina tia. Natočimo si enkrat čiste vode! Združitev se ne da doseci kakor nekateri misnjo kar tako po tinem, na lepo. ^reveč smo trpeli za svoj in ugled šoie, za svojo organizacijo in svojo predvsem stanovsko prepricanje in zavest, da bi sedaj kratkomaio rekli: ,,No, pa je vse clobro, pa boaimo prijateiji!'" — ra. bi to tuai ne bilo zaravo, kar bi se kasneje gotovo pokazalo. bmatram, da je vsak ud bodisi te ali one organizacije resen član, nikaka »dvoživka". Zato se mora tudi resno okiepati svoje organizacije in se je zavedati, dokler obstoja vsaka zase kot taka. Pri zborovanjih teh organizacij, pri katerih naj sodeluje kolikor največ mogoče učiteljstva, naj izrazi učiteljstvo svoje mnenje glede združenja in pošlje ta sklep vodstvu dotične organizacije. Ko bode tako jasno mnenje vsega učiteljstva, naj sestavita obe organizaciji program, na podlagi katerega je združenje mogoče. Program se ima doposlati vsem učiteljskim društvom, organiziranim v dotični organizaciji, v pretres. Po končani reviziji ga sprejmeta obe organizaciji kot veljavno formo. V posvetu pri sestavljanju organizacijskega statuta naj bodo zastopani člani obeh organizacij po proporčnem številu z ozirom na učlanjene." Po daljši debati se sprejme resolucija, ki jo je sestavil tov. Skulj. Resolucija se glasi: ,,Vsi, ki nam je mar za resničen razvoj šole, za svobodo in moč učiteljskega stanu ter za jakost naše domovine, želimo, da se združi učiteljstvo y skupno stanovsko organizacijo. Pozivljamo ,,Zavezo", naj pozove vsa okrajna učiteljska društva, da podajo jasno izjavo glede združitve. Isto naj stori »Slomškova zveza" po svojih podružnicah. Ako je yečina učiteljstva za združenje, naj sestavita obe organizaciji, zastopani po proporcijonalnem številu članov, statut, ki tvori podlago združenju. Sestavljeni statut naj se pošlje vsem učiteljskim društvom v pregled in presojo. Po reviziji ga zastop obeh organizacij, zastopan po proporčnem sistemu, odobri in realizira. K tej anketi imenuje vsako okrajno učiteljsko društvo vsaj po enega člana, tako, da bo primerno zastopana tudi dežela. Tovariš Skidj razpravlja o naredbi št. 4337 dež. vlade za Slovenijo z dne 5. maja 1919. Ta naredba zadeva kruto naše zahteve, da se poskrbi učitelistvu primerno stanova.nje. Po danem odloku ima okr. šol. svet odločati, katero stanovanje je primerno. Do danes ne vemo, kako so v tem oziru odločili, dasi s 1. julijem stopi naredba v veliavo. Koliko stanovanj učiteljev oz. nadučitelitv odgo varja zahtevi ,,primerno in porabno" z ozirom na naš stan in higijenske zahteve? Vprašati se moramo, kaj bo rekel k temu lastnik stanovanja, oziroma kakšno stališče bo imela dotična učna moč. Od krajnega šol. sveta kot lastnika bo vžival učitelj še vedno boniteto prostega stanovanja, v resnici pa ga bo drago plačeval. Vemo, kako je s popravami, slikaniem itd. jednakih stanovanj. Ni pa tudi plačilo sorazmerno. Vzemimo učitelja, ki ima eno sobo. Ta bo plačeval razmeroma kaj drago stanovanje v primeri z na isti stopnji stoječim tovarišem, ki ima najeto stanovanje. Z njegovim avanzma pa se bo dvignila tudi cena njegovemu stanovanju, dasi bo ostalo ravnoisto. Prav to velja za stanovanje šol. voditelja. Pri tem pa moramo povdariti še nekaj. Voditelj je takorekoč oskrbnik šole, zlasti na deželi. Koliko ima on skrbeti pri stavbi za popravila, za snago i. dr. Saj vemo, kaj so krajni šolski sveti storili do sedaj v tem stviislu! Za vse to pa naj voditelj še plača drago stanovanje in poleg vsega tega še vživa miloščino, da stanuje zastonj! Mnogi krajni šolski sveti so bili dosti modri in so skrbeli za prosta stanovanja, dobro vedoč, da bodo s tem pridobili boljših moči. Kdo bo danes še kaj na to dal? Vesel bo, ako nima prostega stanovanja, posebno, ako je v višjem plačilnem razredu. — Po debati se sprejme naslednja resolucija: ,,Zaveza" se pozivlja, da poskrbi po svojih zastopnikih, da se naredba dež. vlade št. 473, tačka 1 b) z dne 5. maja 1919 — razveljavi. Poskrbi pa naj se, da dobi vsaka učna moč naknadno stanovanje, če pa to ni mogoče, pa primerno stanarino. Tovariš Benedičič predlaga naslednjo resolucijo: ,,Zayeza naj deluje na to, da se, kakor uradnikom, tudi učiteljem in njih družinskim članorn dovoli polovična vozna cena na železnici. Resolucija se soglasno sprejme. Na predlog tov. Levstika se sprejme protestna resolucija proti razkosanju slovenskega ozemlja, ki se brzojavno pošlje dež. vladi. Pri volitvah je bil soglasno izvoljen novim predsednikom tov. Maks Hočevar, strok. učitelj mešč. šole v Krškem, ki je takoj po izvolitvi, burno pozdravljen, prevzel vodstvo zborovanja. Tajnikom se je izvolil zopet tov. Leopold Levstik, za blagajničarko pa tovarišica Pavla Zirer. Po novih pravilih so se izvolili tudi trije predsednikovi namestniki in sicer: za okrožje Krško tov. Josip Bernot, za okrožje Tržišče tov. Andrei Skulj, za okrožje Št. Jernej pa tov. Karel Trost. V odbor so bili še voljeni tov. Janko Golob, Miha Kosec, Aleksander Lunaček in tovarišici Malči Kobau in Marija Grčar. Za pevovodjo se je izvolil tov. Josip Vutkovič. Po volitvi odbora so se še izvolili delegati, ki bodo zastopali društvo na delegacijskem zborovanju Zaveze dne 5. in 6 septembra. L e o p. L e v s t i k , t. č. tajnik. + Slovenjebistriško učitelisk« društvo je imeio svoje izietno zborovanje dne 5. junija t. i. v Spotlnji Polskavi. Predsednik tovariš Sabati je pri otvoritvi zborovanja srčno pozdravil gosta profesorja g. Iv. ^avaia in lepo število zbranih clanov. — Učiteljsko društvo pozdravlja prizadevanje ustanovitve osrednje učiteljske organizacije v kraljevini Srbov, Jrlrvatov in Slovencev. Ulede obstoja Zveze slov. učiteljev in učiteljic na Stajerskem se strinja s sklepi Zvezine deiegacije v Celju dne 16. apriia t. 1. Kar se tiče načrta preustrojitve šolstva in narodne vzgoje se pridružuje uciteljstvo raznim dodatnim in izpreminjevalnim nasvetom, ki jih je že prinesel ,,Učit. Tovariš". Sicer pa pride vsa zadeva itak spet, ko bo anketa proučila ves načrt, v pretres na učiteljskih sestankih. LJčiteljstvo se vzpodbuja pomagati pomnoževati rezervni skiad Zaveze. Zneski se naj pošiljajo naravnost Zavezi. Od zvišane čianarine 48 K se pričakuje doplačanje vsaj polovico zneska. Delegatom k deiegacijskemu zborovanju Zaveze dne 6. septembra t. 1. v Ljubljano se izvoli tovarišica Otilija teiglova, za namestnico pa tovarišica Marija Schweiglerjeva. — Nato je prišlo na vrsto predavanje profesorja iv. Favaia. V poldrugo uro trajajočem govoru je opisal razvoj socialne ideje od Grkov počenši do svetovne vojne. Naštel nam je znamenite može vseh držav, ki so si prizadevali na ta ali oni način udejstviti socialne ideje. Izvaja, da je socializem faktor, ki se dandanes povsod poraja m zbuja ter priporoča, da se naj tudi učiteljstvo zainteresuje zanj. Govorniku se predsednik za njegovo obširno in temeljito predavanje iskreno zahvali. Po zaključju zborovanja smo se podali v narodno gostilno Feliksa Woifcetlja, kjer smo vkljub sedanjim razmeram bili prav po ceni in jako dobro pogoščeni. Prijateljsko se raz^ovarlajoč, smo tudi marsikatero zapeli in se vcselili, dokler ni prišel čas. ki nas ie spominjal odriniti na vlak. + Ljubljansko učiteljsko društvo. Ker moramo poravnati prihodnji mesec naročnino za liste svojih članov napram ,,Zavezi" sem naprosil na vsaki šoli tovariša, da pobere članarino za 1. 1919. S pobiralno polo sem poslal tudi za vsakega člana izkaz o vplačani vsoti. Clanom, ki imajo poravnano članarino za vse leto, pošljem posebno potrdilo o prejetem znesku. Upam, da se blagohotno odzovete vsi pred sklepom šol. leta. Miro Repovš, t. č. blagajnik. + Učiteljski sestanek v Grahovem dne 5. junija 1919. Tovariš predsednik M. Kabaj otvori zborovanje in zahvali navzoče za polnoštevilno udeležbo. Nato prične predsednik s predavanjem o samoučenju srbohrvaščine. Glavne misli pre- davanja so, da se da srbohrvaščina s prids nostjo priučiti tudi brez kurzov. Razka. zal in navedel je razne učne pripomočke Ako smo bili usposobljeni poučevati nem^ ščino, ki nam je tuja in nesorodna, s tetn večjira veseljem in vnemo se nam je treba poprijeti učenja do usposobljenja jezika nam sorodnega bratskega naroda Srbo. hrvatov. Sprejeta je bila resolucija, da naj se srbohrvaščina uvede kot obveznj predmet za 5. in 6. šolsko leto ter naj se čimprej pripravijo v ta namen potrebnj učni pripomočki, in sicer abecednik za učenje cirilice, berilo z latinico in cirilico ter kratko slovnico in slovarček. Sprejete so bile sledeče resolucije: 1. Resolucija tovariša Kobala na višjj šolski svet za volitev učitelja veščaka v šolski odbor v Cerknici. 2. Resolucija tov. Harmela o izenačenju draginjskih doklad učiteljstva z uradniki in takojšnjo izplačilo nabavnega prispevka. 3. Resolucija tov. Kobala, da se naj vštejejo vojna leta učiteljstvu v službena leta, in sicer aktivnim vojakom po 6, vsem drugim pa po 9 mesecev za. eno leto. 4. Volitev ternopredloga za šolskega nadzornika se je odložila do časa, ko bo odprta meja tudi drugi polovici okraja, da bo mogoče vsemu učiteljstvu logaškega okraja se posvetovati v tem oziru. Pač pa je bila sprejeta resolucija tov. Kabaja, da naj bo v bodoče šolski nadzornik samo nepristranski veščak in pospeševalec šolstva. 5. Tudi predlog tov. Žebreta o dopustih učiteljstva, da naj višji šolski svet poskrbi za namestnike, je bil soglasno Si.-rejet. 6. Sprejet je bil protest tov. Kobala o premestitvi stalno nameščenega tovariša Ruperta Smolnika potom šolskega odbora v Cerknici iz Starega trga v Bab! no polje brez preiskave in vzroka. | 7. Sprejme se tudi poprava v ,,Uči-l teljskem Tovarišu" z dne 21. maja, točka 6, in se prekliče beseda ,,v bodoče", ker bi se moralo glasiti ,,takoj". Vse resolucije so odposlane Zaveziv uvaževanje. Kot delegata za Zavezo sta bila soglasno izvoljena tovariš Kobal iB tovarišica Kosmačeva. Po izčrpanem dnevnem redu je zaključil predsednik zborovanje z zahvalo za lep obisk in z vzklikom: ,,V organizaciji, edinosti in delu je moč, napredek in sreča naša in našega naroda!" + Belokranjsko učiteljsko društvojt zborovalo 7. t. m. ob 2. pop. v Crnoral/a Navzoči so bili skoro vsi člani! Cast našim zavednim Zavezarjem! Po običajnem pozdravu predsednika tov. Mikoliča se preide na dnevni red. Prebere in odobri se zapisnik zadnjega zborovanja. Prebero se tudi došli dopisi, med drugim, da je dovolil okrajni šolski svet udeležencem pouka prost daii, ki se pa ima nadomestiti, proti čemur jt navzoče učiteljstvo protestiralo. Natol tov. Hude podal nekoliko točk k noveiffl (Gangl-neretovem) šolskem zakonu, tf naj bi se izpremenile. Vse točke so bile^ meljito premišljene in docela utemeljent.| Učiteljstvo je poslušalo z velikim zaninia* njem in razvila se je dolgotrajna debati v katero so posegli vsi navzoči. Tov. Račič predlaga, naj se odpraviji krajni šolski sveti, ki so coklja pri šolstvu (Glej ,,Tovariša" št. 231) Tudi se sklem, naprositi Zavezo, naj vpliva višji šolski I svet, da se enorazrednica v Adlešičih raz* širi v dvorazrednico. Predlaga se, da naj društvo postf duje, da preskrbi okrajni šolski svet % vse šolske sobe slike našega kralja, ob nosno regenta. Izvolita se delegata za prihodnje df lcgacijsko zborovanje Zaveze. Z velikim navdušenjem se sprejDK resolucija: ,,Udeleženci zborovanja Belokrauf skega učit. društva so sklenili na svop\ rednem zborovanju dne 7. junija t. 1.,* načeloma odklanjajo vsakega okrajneža| kakor tudi višjega šolskega nadzornika,* je bil pristaš bivšega deželnega glavari dr. Šusteršiča." Resolucija se je poslala Zavezi. Razgovarjali smo se še o raznih si^ novskih vprašanjih, in prehitro je ttt^ čas. Tovariš predsednik je zaključil z^ rovanje, poudarjajoč, kako važni so n^ sestanki, katerih se učiteljstvo vedno tf udeležilo. Zahvalil se je za polnoštevil11 udeležbo. + Učiteljsko društvo za konjiški pltfj je zborovalo dne 22. maja 1.1. v Konjic2' Udeležba je bila kakor ponavadi dobr | Zborovanju je med drugimi gosti tudi PJ sostvoval vodja okrajnega glavarst^l prijatelj šole in učiteljstva, gosp. K^, Trstenjak. Z daljšim govorom je predse nik tov. Bobič otvoril zborovanje ter P1^ srčno pozdravil vse navzoče. Spornn1'J je nekdanjega predsednika, dolgoletne|i člana in sedanjega predsednika tovariša Brumna, ki se je preselil iz našega okraja, ter inu želel obilo sreče na njegovem novem mestu. Dopisov tokrat ni bilo nobenih. Poročilo tov. tajnika o delegacijskem zborovanju Zveze v Celju se je vzelo z odobravanjem na znanje. Nato je tov. predsednik zanimivo in pregledno podal svoja mnenja k Zavezinemu načrtu glede preustrojitve narodnega šolstva in narodne vzgoje. Predlogi, ki so se po precej živahni debati sprejeli, so se odstopili Zavezi v uvaževanje. Ker so naša društvena pravila že zastarela in ne odgovarjajo več današnjim razmeram, se je sklenilo Zavezo naprositi, naj nam sporoči, ali smatra sedanji čas za primeren, da sestavimo nova pravila, in če nam more z vzornimi pravili ustreči. Predlog glede zvišanja članaripe na 48 K se je soglasno sprejel. Pač pa društvo že sedaj odločno protestuje proti temu, da bi tudi z učitelji poročene učiteljice morale plačati polno članarino. Okrajni šolski svet se sklene naprositi, da posveča obravnavi šolskih zamud večjo pozornost ko do sedaj, sicer ne pridemo do nobenega reda. Ker je bil s tem dnevni red izčrpan, je zatvoril tov. predsednik zborovanje, zahvaljujoč se za mnogoštevilen obisk in zanimanje, ki ga je večina kazala pri razpravah. ' Golež. -f Učiteljsko društvo za laški okraj zboruje v sredo, dne 2. julija 1919 ob 10. uri v šoli pri Sv. Jederti nad Laškim. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu hospitacija v 2. razredu ter predavanje tovariša F. Zupančiča o temi: ,,Nekaj o naših najnavadnejših pravopisnih grehih." Olasom razglasa okrajnega šolskega sveta je za udeležnike dan pouka prost. Zborovanja se udeleži tudi okrajni šolski nadzornik, ki bo ob tej priliki zaprisegel navzoče učiteljstvo laškega okraja. Zaradi kosila se naj posamezniki ali šolska vodstva oglase pri tovarišu Jak. Pukmeistru, nadučitelju pri Sv. Jederti. Ne le važnost in zanimivost posameznih točk vzporeda, marveč tembolj stanovska zavednost zahteva polnoštevilne udeležbe. Odbor. + Šmarsko-rogaško učiteljsko društvo zboruje v nedeljo, 6. julija, ob V2 9. v Šmarju po sledečem vzporedu: 1. Odobritev zapisnikov. 2. Poročilo o delegacijskem zborovanju Zveze y Celju. 3. ,,Dve jeti vojaški učitelj v Srbiji;" poroča tovariš Kveder. 4. Volitev delegatov za Zavezo. 5. Slučajnosti. K innogobrojni udeležbi vabi — T. K u r b u s , t. č. predsednik. + Celjsko učiteljsko društvo zboruje v nedeljo dne 6. julija t. 1. točno ob 9. uri predpoldan v mestni deški šoli po sledečem vzporedu: 1. Zapisnik. 2. Dopisi in stanovske zadeve. 3. O načrtu preustrojitve šolstva in narodne vzgoje — predava gosp. ravnatelj Schreiner. 4. Nadaijevanje predavanja tovariša Kvedra: Moji doživljaji v Srbiji. 5. Predlogi in slučajnosti. Pri tem zborovanju zaprisegel bode tudi okrajni šolski nadzornik g. L. Cernej navzoče učiteljstvo. Zbog tega se vabijo vse tovarišice in tovariši, da se polnoštevilno udeleže zborovanja. — A. Sirk, t. č. predsednik. + Učiteljsko društvo za ptujski okrai zboruje 10. julija 1919 ob pol 11. uri v risalnici dekliškega doma z običajnim vzpo*5 redom. Pri zborovanju bode predaval gospod ravnatelj Schreiner ,,o določevanju rastlin". Ker je predavanje gospoda ravnatelja obširno, bomo zborovali do 1. ure. Zaradi obeda naj se vsak zglasi Pred zborovanjem pri predsedniku. Z ozirom na to, da je to zadnje zborovanje v tem šolskem letu, pričakuje polnoštevilne udeležbe odbor.