SLOVENIJE THE VOICE OF SLOVENIA r^kttSi /JSf -imr- iaiu' JMOMir«'. W f \mm informativni center avstralija - novice iz Slovenije, o Slovencih v avstraliii in po svetu information centre australia - news from slovenia, about Slovenians in australia and around the uoi ZA OBSTOJ SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE. ZA ŽIVLJENJE SLOVENSKE SKUPNOSTI V AVSTRALIJI Leto8/št 161-162 Oktobcr-November2000-$5.00 Sydney-Australia http://www.glasslovenije.com.au world ZA VSE SLOVENCE! Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije v Avstraliji Fotografiji levo in desno: Milan Kučan na sprejemu pri Bobu Carru, premieru NSW Foto: F.A. Sydney /Glas Slovenije/ - Predsednik Republike Slovenije Milan Kučan seje mudil v Sydneyu od 14. do 17. septembra. Udeležil seje poslovne konference, srečal seje z avstralskim generalnim guvernerjem ter s premierom NSW Bobom Carrom, obiskal pa je tudi sydneyske Slovence. V soboto, 16. septembra sije v Merrylandsu ogledal razstavo Building Blocks, v nedeljo pa je obiskal Slovensko društvo Sydney, kjer so mu pripravili zajtrk ter Klub Triglav, kjer je ponovno (tako kot pred leti) odkril kip Ivana Cankarja, ki so ga tokrat prestavili na drugo mesto. Gospod Kučan je ob spomeniku posadil tudi drevo evkalipta. Srečanje z generalnim guvernerjem Avstralije in premierom NSW ter v SDS je posnel za TV SLO Florjan Auser. Foto: F.A. Častna gostja Večera slovenskega olimpizma avstralska plavalka Daw ne Fraser in moderator slovesnosti Andraž Vehovar Volitve v Sloveniji str. 6 V tej številki: Angleška priloga Paraolimpijska priloga Dnevnik Od petka do petka str. 2,3, 4 Olimpijske strani str. 10, 11, 12 Boljše razumevanje nevarnih virusnih okužb str. 14,15 Ansambel Domači fantje v Sydneyu str. 17 Olimpijske igre Sydney 2000 - zlati odličji za RS Sydney, 23. septemiira /STA/ - Veslaška proga v Penrithu, v predmestju Sydneya na obronkih slavnega Modrega gorovja, se bo z zlatimi črkami zapisala v zgodovino slovenskega športa. Blejska veslača Iztok Čop in Luka Špik (na fotografiji) sta si na tej progi privozila prvo zlato olimpijsko odličje za samostojno Slovenijo in širnemu svetu predstavila slo vensko himno, ki jo je spisal največji slovenski pesnik, po naključju doma prav blizu obeh olimpijskih in svetovnih prvakov. Strelcu Rajmondu Debevcu zlato odličje Juan Antonio Samaranch Sydney, 23. septemiira /STA/ - Po 16 letih, kolikor je minilo od prvega olimpijskega nastopa strelca Rajmonda Debevca,je eden najboljših strelcev na svetu vendarle dočakal olimpijsko odličje. In to zlato. V Cecil Parku blizu Sydneya je v trojnem položaju z malokalibrsko puško povsem dotolkel konkurenco in z novim olimpijskim rekordom 1275,1 (1177-98,1) kroga zanesljivo zmagal. _ Večer slovenskega olimpizma, višek slovenskih dogajanj Sydney, 19. september 2000 - Režiser in scenarist: Beno Hvala Producentka: Stanka Gregorič Sodelavka: Draga Gelt OAM Organizatorji: Olimpijski komite Slovenije, Slovenska hiša in avstralski Slovenci. Na fotografiji spodaj: v ozadju Štajerski 7, Paul Paddle, Miriam S t ari h a in Andraž Vehovar, spredaj stojijo z leve: Andrew Bratina, Mateja Prunk, Kaja Pondeljak in Lana Stariha Foto: F.A. Več na str. 2, 3, 11 Iz dnevnika urednice Stanke Gregorič Čas, čas, čas..... beži! Lovim ga bolj kot kdajkoli. Iz redakcije mariborskega I ečera me že dva tedna pred Olimpijskimi igrami zaprosijo, da za prvo stran Sobotne priloge, kjer različne osebnosti objavljajo svoj dnevnik OD PETKA DO PETKA, tudi jaz napišem kaj. Ker vse pač vedno ni "oh in sploh" se v dnevniku dotaknem tudi nekaterih pomanjkljivosti, ki so se dogajale v času 01 v Slovenski hiši in okoli nje. na Večeru slovenskega olimpizma in nasploh o organizaciji celostne podobe Slovenija Sydney 2000. Od trenutka objave prihajajo do mene razna sporočila, telefonski klici in e-maili. Po objavi mojega dnevnika v Večeru prispe iz Slovenije ponudba naj zberem svoje dnevniške zapiske v knjigo, ki naj bi bila objavljena v Sloveniji. Ker že več let vsak dan beležim najpomembnješa dogajanja v slovenski skupnosti, mi tega ne bo težko urediti, potreben pa bo zopet čas......čas"! Pričakajo me še Paraolimpijske igre... In nova številka Glasa Slovenije. Naredim jo z največjo ljubeznijo, saj mi je od vseh obveznosti še vedno najprijetnejše početje. Seveda še posebej kadar v računalnik zapišem nova imena naročnikov. Dobrodošli! Pa pojdimo najprej k mojemu dnevniku (Sobotna priloga od 22. do 29. septembra 2000). Zaradi dolžine članka Večer izpusti nekaj stavkov. OD PETKA DO PETKA Rojakom iz Slovenije se zdi vse kmečko Dnevnik Stanke Gregorič - Sydney Sobotna priloga. "Večer" Petek, 22. septembra Dan se začne nenavadno, pri pozni/zgodnji "večerji" ob pol enih zjutraj, ko pride domov Florjan. Tako je že vse od 15. septembra. Florjanu je namreč dodeljena polna akreditacija za snemalca (kamermana) na olimpijskih igrah Sydney 2000. Snema za TV Milano, občasno pa tudi za TV SLO. Odhaja zgodaj zjutraj in prihaja z dela pozno ponoči. Moj predolimpijski in olimpijski maratonski '"happening" je pravzaprav mimo. Prvi del sega v začetek tega leta, ko se s Florjanom, oba kot člana Društva novinarjev Slovenije in Društva športnih novinarjev Slovenije, udeležujeva vsake tiskovne konference SOCOG-a in drugih prireditev. Intenzivnejši uvodni del v same olimpijske igre paje zame izid obširnega Glasa Slovenije na štirinajstih straneh, z angleško prilogo The Voice of Slovenia na štirih straneh in z Olimpijsko prilogo na dvanajstih straneh. K temu moram prišteti še vse odgovore na številne telefonske klice in nujno korespondenco. Za nas Slovence nastopi olimpijsko odštevanje 10. septembra v cerkvi sv. Rafaela v Merrylandsu z mašo in podaritvijo posebnega keliha slovenski cerkvi ter seveda z razstavo Building blocks - dosežki avstralskih Slovencev. Kelih preda patru Valerijanu v imenu svojega očeta Vladimir Pezdirc iz Slovenije. V razstavo Building Blocks - dosežki avstralskih Slovencev, ki je dokaj dobra in sodobna, je vloženo več tednov trdega dela naših slovenskih rojakov (nekaj tudi Florjanovega in mojega). Kustodinja razstave je mlada sydneyska Slovenka Anita Lever. Razstava med drugim vključuje originalna slikarska dela svetovno znanega slovenskega ekspresionista iz Sydneya, pok. Stanislava Rapotca in nekaj originalnih kipov pok. sydneyskega kiparja Milana Vojska ter ogromno skulpturo slovenskega kiparja Rona Gomboca iz Pertha in seveda drugih slovenskih rojakov. Zvečer se nagnetemo v Slovensko hišo v 13. nadstropje 99 York Streeta, veliko nas "prešvica" slavnostno odprtje kar na hodniku, saj so okna zabita, klimatska naprava ne deluje. Menda jo odklopijo v soboto in nedeljo. Kljub vsemu je zame trenutek koristen, saj se pogovorim z jadralcem Tomažem Čopijem, s Florjanom pa opraviva še intervju s teniško igralko Katarino Srebotnik za našo Slovensko TV 31 Sydney. Vsak ponedeljek zvečer ob šestih imamo 30 minut programa v slovenščini in angleščini. Sydneyske Slovence, prvič v zgodovini samostojne države, 16. in 17. septembra obišče Milan Kučan, predsednik RS. Posnamem obisk. Florjan pa spremlja obisk predsednika Slovenije s kamero po naročilu RTV SLO v Slovenskem društvu, v kabinetu Boba Carra, premiera NSW ter v rezidenci avstralskega guvernerja, Williama Deana. Predsednik Kučan da posebno izjavo za našo Slovensko TV 31 Sydney in za časopis Glas Slovenije. Danes popoldan se ne počutim dobro. V Slovenskem društvu Sydney zaigra ansambel Štajerski 7. Sobota, 23. september SLOVENSKI ZLATI D-DAY! Jaz pa obležim! V sydnevsko pomlad se vsako leto septembra in oktobra preselijo vsi mogoči virusi, letos še intenzivnejše.Velikoje bolnih, mene prizadene nahod in vnetje očesne in nosne sluznice še toliko bolj, ker trpim za revmatično boleznijo Sjogren's syndrome, ki suši sluznice. Vsaka virusna infekcija je zato zame desetkrat težja kot za druge ljudi. Slovenski zlati športni dan doživljam doma ob televiziji. Telefonski klici in faxi dežujejo.... kakšni šovinisti, ti Avstralci! se jezi med drugimi tudi moja prijateljica Marija Senčar (poznamo jo kot glavno gonilno silo za začetek in obstoj lektorata slovenščine na Macquarie univerzi v Sydneyu, žal ga danes ni več). Piše na TV kanal 7, ker po tem ko postaneta naša dva veslaška fanta "zlata'enostavno ukinejo reportažo, ne vidimo podelitve odličij, Rajmonda Debevca pa seveda sploh ne.Tudi ob polurnem informativnem bloku o rezultatih dneva Slovenije ne omenijo. Za TV kanal 7 bi imela tudi sama veliko pripomb. Kot da se odgovorni novinarji ne zavedajo, daje Sydney gostujoče mesto, daje Avstralija multikulturna in da bi bilo potrebno tudi zaradi pravilnega odnosa do športnikov in gledalcev iz drugih držav vsaj kakšno minuto ali dve posvetiti poročilom o dosežkih vseh neavstralskih športnikov, in ne samo nekaterih. Osmi dan olimpijskih iger mine v teh razmišljanjih. Veselim se športnih uspehov Slovencev in Avstralcev. In... jočem... vsa nahodna...! Nedelja, 24. september Z menoj še vedno "objokano"! Sedim v zatemnjeni sobi in komaj spravim iz sebe kak piskav glas. Ne morem brati pa tudi televizijski prenos športnih dogodkov spremljam s težavo. Spomnim se skoraj osemdeset let mlade Pavle Grudnove, v Sydneyu živeče Ljubljančanke, samorasle filozofinje, pesnice, slovenske mojstrice haiku poezije, ustanoviteljice literarne revije Svobodni razgovori in njene večletne urednice/sourednice. Za trenutek se želim spočiti od vseh problemov in pritiskov, ji telefoniram in jo šaljivo vprašam: Pavla, si tudi ti kaj zakašljala od olimpijskega ognjemeta na sydneyskem mostu? Pavla kot Pavla, svoj "filozofski" odgovor naravnost izstreli: "Big bang -big deal. NIČ za NIČ! Za sestradance sveta pa prekajeni zrak..." Televizija poroča o odličnih prometnih rešitvah - z vlaki in avtobusi jim uspe spraviti v enem dnevu brez večjih zapletov 400.000 ljudi na olimpijska prizorišča v Homebush. Odlično! Prometnih zagat smo se v Sydneyu vsi bali. Zamislite si. da bi v enem samem dnevu odpeljali občinstvo Ljubljane z okolico do Vrhnike in ga še isti dan pripeljali nazaj v Ljubljano. Zvečer ne morem na Klub Triglav, kjer igrajo Štajerski 7 in nastopajo slovenski pevci iz Wollongonga ter Peter Grivec. Slovenskim staršem, v Wollongongu rojeni Peter,Teta 1998 na tekmovanju diatoničnih harmonikarjev v Klubu Triglav dobi naziv Kralja avstralske slovenske polke, za nagrado pa pozlačeno diatonično Zupanovo harmoniko. Slovenskim zlatim športnikom Klub Triglav podeli akubra klobuke. Ponedeljek, 25. september Predsedniku MOK-a Juanu Antoniu Samaranchu izroči mag. Janez Kocijančič, predsednik OKS v uradnem hotelu v Sydneyu kaseto o življenju Leona Štuklja (avtor Franček Jauk). Kaseto naj bi mu sicer izročili med slovesno prireditvijo Večer slovenskega olimpizma 19.septembra, pa ga tedaj zaradi smrti soproge ni bilo v Avstraliji. Organizator večera je OKS, Slovenska hiša in Slovenci v Avstraliji. Beno Hvala, režiser in scenarist večera me pred tremi tedni postavi za producenta te slovesnosti. Takrat se mi še sanja ne kakšen dri 1 me čaka. Za nastop na večeru izberem mlade, drugo in tretjo generacijo avstralskih Slovencev, tudi iz Melbourna. Podelim slovenske in angleške tekste, uredim letalske vozovnice, hotele, od rdeče preproge do šopka za gosta večera in 230 majhnih šopkov za pripenjanje, zbiram listo potrjenih visokih gostov, od avstralskih politikov do predsednikov olimpijskih komitejev Češke. Slovaške. Hrvaške, BiH. Holandije, Danskein drugih. Pri opravilih mi štiri dni pred slovesnostjo izdatno pomaga prijateljica Draga Gelt O.A.M. iz Melbourna. Oznaka O.A.M.pomeni, daje nosilka Order of Australia Medal, ki jo je predvsem za svoje delo v slovenski skupnosti v Avstraliji prejelo že tudi nekaj drugih Slovencev. Draga, kulturna delavka, avtorica učbenikov slovenščine, zgodovine Slovencev v angleščini, pesnica, računalniška risarka fosilov (njeno ime je skoraj v vsaki paleontološki knjigi v svetu) pripelje v Sydney skupino mladih, ki nastopijo v kulturnih programih. Računalniška evidenca potrjenih gostov in potovanje v Slovensko hišo na sestanke nama vzame veliko časa in energije. V center Sydneya z avtomobilom v tem času ni priporočljivo. Visoke temperature, vlaki brez klima naprav naju do konca "ožamejo". Pa nama je s Florjanom vseeno prijetno daje Draga te dni naša gostja. Razočaranje, ker se slavnostnega torkovega večera ne more udeležiti Samaranch, poteši avstralska plavalka Dawne Fraser. Tu so seveda še mag.Janez Kocijančič, predsednik OKS, olimpionik Miro Cerar, olimpijski ataše in častni generalni konzul RS Alfred Brežnik ter drugi. Čeprav je program namenjen predvsem tujim gostom, se ga udeležijo tudi povabljeni slovenski diplomati, ministri, župani, turistični delavci, predstavniki slovenskih in avstralskih slovenskih medijev, društev, cerkve in drugih organizacij. Pater Metod Ogorevc iz Melbourna in Max Namestnik iz Pertha se odzoveta na moje vabilo in prisostvujeta slovesnosti kar me še posebej razveseli. Med gosti paje, v družbi častnega generalnega konzula RS za Novo Zelandijo Dušana Lajovica, tudi soproga Janeza Janše. Moderatorja slovesnosti sta Miriam Stariha (v Avstraliji rojena, napovedovalka Slovenske TV 31 - Sydney) in kajakaš Andraž Vehovar iz Slovenije. V programu nastopijo tudi ansambel Štajerski 7. Mateja Prunk iz Pirana. Alenka in Paul Paddle ter Andrew Bratina iz Melbourna. Kaja Pondelak in Lana Stariha iz Sydneya. Pri sprejemnaju gostov pa sodelujejo v slovenskih narodnih nošah tudi Kara Stariha in brata Ascic. Avtor dokumentarnega zapisa o slovenskem olimpizmu je I.E.Bergant. osebnost s slovenske televizije. Florjan Auser opravi uspešno svoje tehnično delo. Brez njega večera enostavno ne bi bilo. pravi Beno Hvala. Kako pa je zadovoljen z nami ostalimi ne vem. Slovesnost se zdi odmevna, saj ji v sredo, 20. septembra, posvetijo na SBS televiziji v novicah kar nekaj minut. Veličastnega dogodka, ko pojemo Zdravljico \ istem času vsi v stekleni avli zraven Slovenske hiše in gostilne ter Darja Švajger na Triglavu, se bomo zagotovo vsi radi spominjali. Torek, 26. septembra Ob osmih slovenska oddaja na SBS radiu. Mariza Ličan. ki se že peto leto bori zrakom dočaka 25-letnico službovanja na tej postaji. Dopoldan ponovno slišim: v slovenskem taboru - celostna podoba Slovenija Sydney 2000 še vedno ne gre vse kakor treba. Ekipa Slovenske nacionalne turistične organizacije, ki za dva tedna zasede prostore Slovenske hiše in jo zapušča v soboto. 30. septembra, s težavo rešuje sprotne probleme. Za n jo ostaja res nekaj uspehov (Slovenija "blesti" v centru mesta), obenem pa tudi nepopravljivih napak in na veliko vprašanj bo treba odgvoriti ob vrnitvi v domovino. V Avstraliji ostajajo tudi neporavnani finančni računi. Kar se nas. avstralskih Slovencev tiče, pa sledeče: Ker od slovenskega veleposlaništva v Canberri do Slovenske hiše in drugih "'organizatorjev" govori vsak svoj jezik, nastane tudi med melbournško kulturno skupino pred odhodom v Sydney zmeda; zdaj bodo nastopili, zdaj ne bodo! Starši žrtvujejo svoj čas in svoj denar in se jezijo. Otroci družine Fistrič (pevski kvartet) in njihovi starši se sprašujejo "ali nam je to potrebno". V programu celostne podobe Slovenija Sydney 2000 je po sestankih z ekipo Slovenske hiše in slovensko skupnostjo (o tem zapisniki ) nastal urnik dogajanj. Pa o tem nič v lični brošuri v angleščini, ki jo izda in razpošlje Turistična nacionalna organizacija Slovenije. Brošura vabi v Slovensko gostilno in v Slovensko hišo na 99 York Street, na Slovence v Sydneyu pozabi. In rezultat...? Razstava "Building blocks" - dosežki avstralskih Slovencev še vedno odprta v Merrylandsu. Sameva (nekateri rojaki, ki tam dežurajo žalostno ugotavljajo, da je malo obiskovalcev). Razen redkih obiskovalcev iz Slovenije jo postavimo samim sebi. Bila naj bi del projekta Slovenija Sydney 2000. namenjena predvsem Slovencem iz domovine. Dvoje slovenskih društev sameva že dva tedna od 12.00 ure naprej. Čaka goste. V restavracijah štedilniki počivajo. Naj bi bili del projekta Slovenija Sydney 2000. Pa glej, Olimpijski komite Slovenije pripravlja jutri slovesno večerjo za slovenske in tuje novinarje v ekskluzivni restavraciji Yordan v slovitem Darling Harbourju. Povabljeni niso člani Društva novinarjev Slovenije in Društva športnih novinarjev Slovenije iz vrst avstralskih Slovencev. Janko Štebej iz Kompas Hollidays-a vozi ture po Sydneyu, na sydneyske Slovence tudi on pozabi. Razstava in obe slovenski društvi sta torej v senci dogajanj celostne podobe. Zdi se, daje v senci tudi olimpijski ataše Alfred Brežnik. Opažam: mediji v Sloveniji o njem niti besedice, organizatorji ga hvalijo v intimnejših okoljih (med štirimi zidovi), navzven, kjer bi o njegovi veliki vlogi morali pridati kakšno pohvalo pa kot da ga ni...! Brez njega se projekt Slovenija Sydney 2000 ne bi zgodil! Pa je vseeno v senci! Morebiti zato, ker ni "profesionalec".... ali pa zato. ker spada v kategorijo "Slovenci po svetu"... Še to: opažam, da se Slovenija želi tujcem predstav iti preveč "po svetovljansko", obenem pa pozablja na lastne narodnostne posebnosti vse od slovenske alpske hiše. do kozolca, nageljna in rožmarina, do narodne noše. kulinaričnih posebnosti (celo na kranjsko klobaso) in drugih simbolov našega naroda. Marsikaj se zdi našim rojakom iz Slovenije preveč kmečko. Tako mi na Večeru slovenskega olimpizma "profesionalka" iz Slovenije, po scenariju vodja slovesnosti. Tjaša Andree-Prosenc. zamenja šopek (v scenariju določen tipični slovenski, z nageljni in rožmarinom, zraven še simbol NSW waratha. prvotno namenjen gospodu Samaranchu). z drugim, in to z navadnim rumenkastim cvetjem. Takega izročimo potem Avstralki Fraserjevi. Voditeljica slovesnosti mi celo poreže notranji papir v katerega je prvotni šopek zavit. "To je navadni pak-papir!" z zaničevanjem komentira cospa iz Slovenije, cvetličar pa me (na mojo, njeno in vseh Slovencev sramoto) opozori, da je zavitek posebni "art paper", ki ščiti vlago rož, šopek pa da je sicer iz vrst protokolarnih. Zgodi se še incident z drugo "profesionalko" iz Slovenije. Manica Lipec, v scenarij vpisana pod: "protokol MOK", meni nič tebi nič pred vsemi dvigne s sedeža za visoke goste spoštovano avstralsko Slovenko (ne da jo pred tem sploh vpraša kdo je), ki odide s slovesnosti objokana in osramočena. V Sydney dopotuje iz zelo oddaljenega kraja. Zadeva pokvari večer ne samo meni ampak tudi slovenskemu olimpijskem atašeju Alfredu Brežniku in še komu. Razburi tudi režiserja Bena Hvala, ki se naslednji dan prizadeti, ki ne želi biti imenovana, telefonsko opraviči. Moram pojasniti, da ne gre za užaljenost kakšne prepotentnice ampak za občutljivo in nežno gospo, visoko cenjeno v avstralskih in svetovnih krogih njene stroke. Gospa Manica se pokaže ponovno v (ne)profesionalni luči v ponedeljek. 25.septembra, ko napako sicer prizna in obljubi, da bo opravičilo podpisala, potem pa jo enostav no pobriše na dopust v Cairns z izgovorom, da je pozabila.Sreda, 27. september Še vedno onstran olimpijskih iger. Ob robu dogajanj torej. Bolezen se slabša, zdaj tudi temperatura. Florjan mi ob zajtrku pripoveduje svoja doživetja - izkušnje snemalca. Ugotoviva kako zelo se obrestujejo najini redni obiski tiskovnih konferenc. V šestih mesecih naveževa veliko stikov in odpre se nama veliko vrat do pomembnih ljudi. Zdaj Florjan to s pridom uporabl ja - za Italijane (takšna je na koncu koncev želja in izbira slovenske strani). Z italijanskim novinarjem se izogneta marsikateri nevšečnosti. Odnos Avstralcev, četudi so na visokih položajih, je do drugih ljudi kot do sebi ravnim. To pa ni slučaj z nami Slovenci. Četrtek, 28. september Olimpijski čas se izteka.... prihaja čas paraolimpijskih iger. Slovenska skupnost že lani obljubi invalidnim športnikom pomoč. Ob novi življenski izkušnji pa gre iz Svdneva v Slovenijo sporočilo: nobenih lažnih "celostnih podob"... potrebujemo le SRČNO KULTURO! Nacionalnost je treba čutiti s srcem, a ne jo izražati z visoko letečimi projekti! Še vedno ni obračuna za projekt Slovenija Sydney 2000 Ljubljana /Delo in neuradni viri/- Mediji iz Slovenije te dni poročajo o Slovenski turistični organizaciji (STO). Med drugim tudi to, da so v STO (generalna direktorica Barbara Gunčar) jezni, ker Vesna Nahtigal, koordinatorka Slovenske hiše in gostilne v času Olimpijskih iger ter ena od kreatork projekta Slovenija Sydney 2000 še ni predala sydneyskega obračuna. V turistični prilogi Dela pod imenom Trip v uvodni besedi novinarka razmišlja o odpovedi Vesni Nahtigal, ki so jo premestili zaenkrat na drugo delovno mesto zaradi tega "kar je zakuhala v Sydneyu", iz ust ministra za turizem paje bilo slišati, da soji predložili naj odide sama iz STO. Tudi karizmatiČni Franci Križan, vršilec dolžnosti direktorja STO, kije bil na tej dolžnosti večino časa enoletnega kreiranja projekta Slovenija Sydney 2000 naj bi dobil odpoved 15. novembra. Slovenski novinarji se tudi sprašujejo zakaj Upravni odbor STO zaseda za zaprtimi vrati. Kaj skriva? Več na strani 13 v članku iz Večera. Odmevi na dnevnik Od petka do petka Iz moje korespondence... Spoštovana ga. Gregorič, z velikim zanimanjem sem prebral vaš dnevnik, kije bil objavljen v Sobotni prilogi Večera in povsem razumem vaše ogorčenje, ki so vam ga povzročili "pravi" Slovenci. Upam samo, da niste na splošno dobili slabe slike o naših udeležencih olimpijskih iger, saj je verjetno med njimi le bilo nekaj pametnih ljudi. Škoda, kije bila vsem vam, ki ste si srčno prizadevali prikazati vaše delovanje v Avstraliji, prizadejala in kije gotovo spet za nekaj časa zavrla normalno delo tn mogoče spet oddaljila vas rojake od Slovenije, je verjetno res ogromna. Pa kaj naj vam rečem, žal mi je, ker vem, kako dobri ljudje ste tam spodaj in kako ste nesebično pripravljeni pomagati vsem, znanim in neznanim Slovencem, ki poiščejo vašo pomoč. Zato vas prosim, da vztrajale na vaši poti z zavestjo, da so še nekje ljudje, ki cenijo vaše delo. No. vam sem dolžan zahvalo, da sle pomagali moji hčerki in ženi organi-irati prijetno bivanje v Avstraliji, ko je hčerka igrala teniške turnirje... zdaj je že dve leti v ZDA na študiju in igra za najboljšo univerzitetno ekipo v ZDA... Lep pozdrav in uspešno delo vam in vašim sodelavcem.... ' A. IL Maribor Pozdravljena! , Hvaaala Bogu, olimpijske igre so za nekaj časa končane! lako menita verjetno tudi vidva s Florjanom. Zares je vse potekalo brezhibno m Avstraliji pa tudi vama - iskrene čestitke. Z zanimanjem še vedno /se nadaljuje na str.4/ Draga Stanka, seveda sem prebrala tvoj dnevniško napisan prispevek v I ečeru. V tvojem slogu, všeč mi je, da si odkrita, neposredna,pogumna, odločno samozavestna. To si lahko privoščiš, ker stvari poznaš, imaš lastne izkušnje, ogromno vloženega truda...Žal je tako, da ljudje na splošno tega ne cenijo. Spomnim se tudi nekega pisma, ki siga objavila v tvojem časopisu (nekaj o dvojnem državljanstvu...) pa pisem o odpovedi časopisa zaradi nekih zamer. Dobro, da še nisi dodobra utrjena, marsikdo bi že zdavnaj vse poslal k vragu... Novinarka slovenskega dnevnika /nadaljevanje s str.3/ prebiram vajina pismena sporočila od junija naprej - polna pričakovanja, lepih upov in delovnih načrtov. V sobotni Večerovi prilogi pa sem razočarana, žalostna, ogorčena in osramočena kot Slovenka iz Slovenije prebrala Stankino "lekcijo". Prav imaš in čestitam ti, da si si pismeno drznila dati duška svoji razočaranosti in užaljenosti. Pa če vaju malce pomirim: vsi, ki so prišli z 01, pa tudi nekateri časopisi, radijci, so lepo poročali o vašem sodelovanju...Ostanite nam vsi zdravi, srečni in zadovoljni "tam spodaj". Pozdravite znance, pozdravite Sydney, pozdravite Avstralijo. Z ljubeznijo urednica slovenskega časopisa Stanka, pošiljam ti Sobotni večer s tvojim odličnim dnevnikom. Iz časopisne hiše Večer Stanka, verjamem, da stvari niso preproste; te vznemirjajo, jezijo, žalostijo... to zadnje takrat, ko nekateri ljudje profesionalno in verodostojne stvari sprevračajo, včasih v popolno nasprotje - kratko in malo laž... In kakor se človek v novinarstvu veseli odmevov, se ve pohvalnih, ki so nujno potreben "akumulator", pa tudi kritičnih, če so fer,verodostojne, argumentirane...Žal je takih malo, več pa rokovnjaško primitivnih, dema-goško obremenjenih, nesramnih... Zakaj bi se nekateri jezili? Pa saj si vendar pisala resnice, tako kot vedno.... Novinarka. Slovenija Pozdravljena Stanka! Danes sem prebral tvoj odličen, vsebinsko dojet in tudi obtožujoč Spoštovani naročniki olimpijski dnevnik iz Sydneya. Junaška si. Bravo. sfe poravnali Eden od urednikov slovenskega časopisa naročnino na Glas Slovenije? Pozdravljena Stanka, ___ najprej iskrena hvala za pismo, ki sem ga danes dobil. V njem sta bila dva tvoja časnika, serija znamk in poštni katalog. Vesel sem bil pošiljke, hvala, da si našla zame čas. Znamke Avstralije za olimpijske igre so izredno lepe, oblikovno kot grafični izdelek Našle bodo častno mesto v moji filatelistični zbirki. Sicer pa tole: Časnik Glas Slovenije, The Voice of Slovenia, je ena najboljših in zelo informativnih medijev naših rojakov v tujini. Skrbno sem prečita! obe številki; izbor informacij je izredno dober, bralci lahko pravočasno zvedo o vseh aktualnih dogodkih v Avstraliji in po svetu, tudi v Sloveniji. Kar navdušen sem. Tudi zaradi tega, ker na straneh časnika najdejo svoj prostor najrazličnejša mnenja - z vseh strani, tudi političnih. To je pravšnji koncept za celovito informiranje naših ljudi, ki živijo tako daleč od svoje domovine. In njihove potomce. Pa tudi Avstralce. Všeč mi je. Čestitam. Glas Slovenije je eden izmed redkih medijev, ki striktno upošteva temeljno novinarsko pravilo - da posreduje bralcem vir informacij. Niti pri nas se to ne dogaja. Pogosto so objavljene v drugih medijih informacije iz drugih časnikov ali z radija in televizije, ne da bi se omenjal vir. To se je na primer nazadnje zgodilo tudi meni... Naša država bi morala vsekakorfinančno pomagati takim me-dijem, kot je Glas Slovenije, saj igra na trgu pomembno vlogo. Denarja za to mora biti dovolj; država naj varčuje drugje, pri sebi, pri plačah ministrov in drugih kadrov, pri dnevnicah... Lep pozdrav M. M. Pišejo nam Spoštovani! Oglašam se vam Mišo Cadež-snemalec TVSLO. Lansko leto sem bil pri vas na snemanju skupaj z režiserjem Slavkom Hrenom. Skromno in z veseljem vam sporočam, da sem kot član Avstralske fotografske zveze osvojil prvo mesto in s tem glavno nagrado na The Suth-erland Shire Exhibition of Photography, za dia posnetek z naslovom Waiting for tango. Otvoritev raztave in dia projekcije bo 4.novembra (sobota) v Hazelhurst Commu-nity Gallery. Ce je le mogoče, vas vabim na ogled. Če boste novico objavili v vašem časopisu,bi rad pozdravil vse Slovence,ki sem jih imel čast spoznati. Lepo vas pozdravljam in pričakujem vaš odgovor. urednik strani Slovenija v Večeru Odmev na pismo Franja Velepiča in odgovora Stanke Gregorič (G.S. št. 159-160): Spoštovana ga. urednica, nimam dovolj lepih besed, da jih izrečem ne samo v mojem imenu, mislim, da tudi v imenu ostalih slovenskih izseljencev v Avstraliji - da se vam zahvalim za vaš vljudni, kulturni, tehtni, stvarni in prijateljski odgovor na žaljivo pismo Franja Velepiča iz Domžal v Sloveniji. Ni prvikrat, da smo od nekaterih "zavednih" domovinskih Slovencev nagrajeni s klofuto. V tem zadnjem pismu pa g. VelepiČ ne more več skrivati svojega prekipevajočega, sovražnega, ignorantskega, nekulturnega in primitivnega ¡zlaganja naperjenega proti vsem slovenskim izseljencem v Avstraliji. Iz njega veje tisti karakteristični, histerični in trmasti veter obupa bivše rdeče Jugoslavije, ki še danes prevladuje v Sloveniji, da se sprava še nekaj generacij ne bo uresničila, a da o ekonomski rehabilitaciji, zdravstvenem in socijalnem zavarovanju in pokojninah bolje da ne govorimo... Lep je dom, če pometamo pred svojim pragom. Prav zato smo ponosni na naš Glas Slovenije, ki predstavlja ščit, na katerem se lomijo puščice sovražnikov in ignorantov iz domovine. Vam gospa urednica, ki stojite budno na braniku resnice v prvi borbeni liniji pa želim še mnogo let zdravega, zadovoljnega in dela plodnega življenja. dr. M. Cobv, Svdnev Spoštovana urednica! Zelo me je prizadelo, ko sem preči tala pismo gospoda Velepiča, ki seje tako predrzno dotaknil gospe Stanke Gregorič in nas vseh Slovencev po svetu. Hvala gospa Stanka, da ste tako obširno odgovorila ncrto podlo pismo. Zanima me kaj je ta človek dobrega naredil za Slovenijo? Če bi bil pravi Slovenec ne bi nikoli napisal takega pisma. Jaz sem prišla v Avstralijo pred 23. leti, stara 41 let in sem se tu drugič poročila Po osmih mesecih bivanja v Avstraliji sem se zaposlila. Angleščine sem se učila sama s čitanjem in na delu. V Sloveniji sem delala sedem let, ostala leta sem skrbela za otroka in ne zahtevam pokojnine za ta leta. Svojo rodno domovino sem obiskala petkrat in upam, da jo kmalu spet obiščem. Na potovanjih po Sloveniji nisem bila s nikomur na plečih in tudi če bi se vrnila za stalno, bi se sama oskrbovala z mojo avstralsko pokojnino, ki sem si jo zaslužila z žulji in solzami... V Avstraliji cenimo našo rodno domovino Slovenijo in se zavedamo, da smo tudi Slovenci, čeravno imamo tudi državljanstvo druge domovine, ki nas je sprejela. Gajimo slovensko besedo, ki je ne bomo nikoli zatajili... jaz osebno vodim zdaj radijsko oddajo za Slovence v Perthu. Ivanka Cirejje po dolgih letih pripravljanja oddaj zaradi bolezni prenehala. Menije v čast in veselje. Ni mi težko potovati dve uri z avtobusom in z vlakom v eno smer, in to zvečer. Ob nedeljah se Slovenci zberemo v slovenskem klubu, poslušamo slovensko glasbo, zapojemo kakšno domačo, balinamo, igramo bilijard ali poskrbimo za družabnost kako drugače. Pa recite da nismo pravi Slovenci!? Prejmite lepe pozdrave od Slovencev iz Pertha. Ana Pek!ar. WA Spoštovana gospa Stanka! Čestitam vam na odgovoru NELJUBE YNI VEGA PISMA iz Slovenije. To ni prizadelo samo vas, prizadene vse rodoljube, Slovence zunaj slovenskih meja. Gospod Velepič, če ga lahko tako imenujem, verjetno ni bilj dlje od Mengša ali Trzina in zato nič ne ve kaj se po svetu dogaja. Slovenci v Avstraliji smo sprejemali razne ansamble, prvi je bil Lojze Slak, kasneje Fantje iz Praprotna in še mnogi drugi. Organizirali smo Kmečko ohcet in druge prireditve in župan Wollongonga nas je proglasil za najbolj organizirano etnično skupino v tem kraju. In še veliko tega bi lahko naštel. Vse naše delo je bilo prostovoljno in tudi investicije so so bile naše. Nam ni šlo za osebne ambicije, vse smo počeli, da bi se nekako odlepili od "jugoslovanskega kotla" in da bi nas priznali kot Slovenians. Nekateri nam torej že naprej oponašajo neke privilegije iz Slovenije, kijih nikoli nismo imeli, čeprav smo sijih zaslužili. Pa jih verjetno tudi ne bomo nikoli dobili. Naj se gospod Velepič vpraša koliko je dal za dobrobit najlepše dežele na svetu v kateri ima privilegij živeti in v kateri je lahko srečen. Gospa Stanka, zahvaljujem se vam, ker ste mu odgovorili, saj vaš odgovor v glavnem zastopa vse nas. S. Vaupotič, Oranee e bodo olimpijske igre trajala še nekaj ¿oso, bom dobil žolč ne kamne, « mi je potožil sosed i ----, i;---- v i----- • ----- • ' ........-....... , l po le Krni naŠin rokometašev s Španskimi, ¿o /e b;/o jasno, da koicjne ne bo. Ampak naši V—^ rokometcši so vendarle dobri, trudili so se, ludi razlika v aciih ni bilo velika in ncpeta, čudeži po se pač ne dogajajo vsak dan. A no S/ov smo pospremili naše športnike v calirto Avstralijo z velikim navdušenjem in še večjim pričako\ Lepo je oiti čustveno vznemirjen in leteti v sanjah v nebo. a padec no trdo tia je potem boleč. golih ni bila velika in tekma je bila mskem loko radi verjcmemo vanje, da rokovanjem. Zbudiš se s kamnom v žeiodcu. Olimpijske igre so največja športna predstavo na svetu. Spremlja jo več kot tri milijarde in pol svetovnega preoivats^a. Lahno smo ponosni, dc je Slovenija vsak dan večkrat omenjeno, ludi v dramcUčnih predstavah, ko noši športnik: lovijo najboljše no sve'u oh ceio sodijo mednje, a jim sreča, kot se je to /.godilo telovadcu AAitji Petkovšku, obrne hrbet. Vse lepo in prav, ampak tele igre smo vendarle vzeli prelahkotno: vse kaže, da precenjujemo noše športnike ali podcenjujemo tuje. kajti preveč potnikov v Sydney je obljubljalo kolajne. Razprodali so jih že vncprej, v resnici pa je večine pristalo v sivem povprečju. Vmes so čosine izjeme. Ptavzoptav jim delom krivico, kajti marsikateri je dosegel svoj osebni rekord, ujel državni rekord ali uresničil 'isto, ker si je zastavil s pametjo, s srcem po obljublja! kolajne. Se predsednike našega OK Janeze Kocjančiča je zajela olimpijske mrzlica, da je pred odhodom v Avstralijo obljubil: »Odhajamo s številno, a kakovostno ekipo. Pričakujem, do bomo najmanj ponovili dosežke iz Barcelone in Atlante, manj bi bilo zorne razočaranje." Zdaj me utegne kdo lopniti po glavi in reči: za božjo voljo, ali ni velik uspeh že to, da si deseti, šestnajsti na svetu! Že, že. če ob tem upoštevaš ustanovitelja modernih olimpijskih iger Pie: t o Couberiina, ki bi se ob/nil v giobu, če bi videl, v kaj se je spremenilo njegovo geslo, do je lepo sodelovati in ne zmogati. Postalo je farsa, picvljica za olioke. pesek v oči, Kajti v teh igioh se vrtijo težki milijoni in romantike je nepreklicno konec. Sktajni čos je, ca se MOK neha sprenevedati in se sooči z resnico. Prav tako naš olimpijski komite, ki je v Sydney poslal toliko športnikov, kolikor jih je bilo v Barceloni in Atlcmi skupaj. Preveč, kar štirilnsedemdeset, med njimi so imena, ki smo jih komajda kdaj slišali, pa takšna, ki doslej niso nikoli zablestela iz povprečne sivine in se niso cojovljcla na velikih tekmovanjih. Vendar sodelujejo na največji predstavi sveta. Biigita Bukovec, ki še vedno šteje med najboljše tekačice z ovirami na svetu, se je soma odpovedalo igram, ker ni hotelo v Avstralijo le na izlet. Se več. izjavila je: "V Sydney je odpotovalo preveč športnikov. Nekateri nimajo zo seboj vidnih rezultatov in še norm niso dosegli, na primer večina nastopajočih v treh stc'ctah in nekateri plevele i. Aljaž Pegan, tretji v Evropi, pa je ostal doma.' Joj, stopila je na zulj slovenskemu narodu! Padlo j e po njej. da je zavistno, do se boji, ca je ne bi kdo zasenčil. A Brigita je branile pomen olimpijskih iger. ki noj bi bile nekaj svetega, sanje vsakega športnika, pika no i njegove športne kariere, nekaj, kar težko dosežeš. »Tole noše videnje olimpijskih iger pa je razvrednotenje olimpijskega duha!* je še pribito. Poleg tega je udeležbo na igrah ogromen finančni zalogaj, ki bo skupej s priprovemi in nastopi športnikov pogoltnil okrog 280 milijonov tolarjev. Če bi bila udeležba skromnejše, bi cel te vsote lahko uporabili, denimo, za šport mladih, da bi jih bilo manj prepuščenih ulici, mobdušju, dolgčasu, drogom. jana 3 / erV^, Diplomatsko konzularna predstavništva Veleposlaništvo Republike Slovenije Odpravnica poslov Helena Drnovšek Zorko Drugi sekretar Marko Polajžcr Advance Bank Centre - Level 6 60 Marcus Clarke Street, Canberra Citv telefon: (02) 6243 4830 fax: (02) 6243 4827 Pisma in drugo pošto poslati na naslov: Embassy of Republic of Slovenia P.O.Box 284-Civic Square.- Canberra ACT 2608 Domača stran na internetu: h ttp:/sloven ia.webone.com.au Veleposlaništvo je odprto vse delovne dni od 9.00-17.00 uradne ure so od 10.00- 14.00 * Generalni konzulat RS Sydney Častni aencralni konzul Alfred Brcžnik 86 Parramatta Road Camperdown NSW 2050 Tel.: (02) 9517 1591 Fax: (02) 9519 8889 E-mail: slovcon@emona.com.au Poštni naslov: P.O.Box 188 Coogee NSW 2034 Uradne ure ob delavnikih od 10.00 do 12.00 in od 14.00 do 16.00 Obisk urada po dogovoru (By appointment only) * Generalni konzulat RS Nova Zelandija Častni generalni konzul Dušan Lajovic Eastern Hutt Road, Pomare Lower Hutt (Wellington) NZ telefon: (04) 567 0027 fax: (04) 567 0024 Poštni naslov: P.O.Box 30247 Lower Hut NZ Poštni naslov v Avstraliji: P.O.Box 5 Smithfield NSW 2164. AUSTRALIA u, Konzulat Avstralije Častni konzul Viktor Baraga. Trg Republike 3/X1I, Ljubljana 1000, Slovenija Telefon: (61) 125 4252 Fax: (61) 126 4721 .2§ p^-o Ufl SLOVENIAN MEDIA HOUSE - GLAS SLOVENIJE: časopis Glas Slovenije - Slovenska TV 31 Sydney - Web; Manager: Florjan Attser; Glas Slovenije izdaja Slovenian Media House; glavna in odgovorna urednica: Stanka Gregorič. Glas Slovenije ustanovljen leta 1 993; ustanovitelji: Stanka Gregorič, Alfrecl Breznik. Dušan Lajovic. Stefan Merzel; Glas Slovenije je neclobičkonosen časopis; mnenja izražena v njem ne predstavljajo vedno mnenja uredništva - avtorji sami odgovarjajo za svoje prispevke (največ do 300 besed ali četrt strani); vse pravice pridržane ; ponatis ali uporaba celote ali posameznih delov dovoljen kadar je naveden vir (Glas Slovenije); Glas Slovenije nudi informacije o Slovencih v Avstraliji. Sloveniji in po svetu: izhaja enkrat mesečno; letna naročnina S50.00; polletna - S 30.00; letalska letna naročnina v prekmorske države S ¡00.00. Prilogo delno podpira Ministrstvo za kulturo RS. Sponzorji: od S 500.00 navzgor - Genik oglasov v upravi - Mali oglasi do 20 besed S 10.00; vsaka naslednja beseda 50 centov; fotografija dodatnih S 10.00 SLOVENIAN MEDIA HOUSE - GLAS SLOVENIJE: P. O. Box 167 Winston Hills NSW 2153 Australia- telefon: (02) 96749599 - Fax: (02) 96749588 E-mail: ovenia@zeta.org. au - STIČIŠČE AVSTRALSKIH SLOVENCEV na internetu: http://www.glrisslovenije.com.au rsiovENUC uw Oktoher-Novcmber 2000 Rezultati volitev v Sloveniji Lista kandidatov Liberalna demokracija Slovenije (LDS) Socialdemokratska stranka Slovenije (SDS) Združena lista socialdemokratov (ZLSD) SLS + SKD Slovenska ljudska stranka Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka Stranka mladih Slovenije Slovenska nacionalna stranka (SNS) Demokratična stranka upokojencev (DeSUS) Narodne skupnosti Število veljavnih glasovnic 1,076.520 Slovenci po svetu: Glasovnice volilcev, ki so glasovali na veleposlaništvih ali poslali svoje glasovnice po pošti na veleposlaništvo: Argentina 969 glasovnic, Toronto 211, Munchen 113, Skopje 68, London in Trst po 66, Sveti sedež 56, Berlin 48, Pariz 43, Bonn 42, Bruselj 33, Washington in Budimpešta po 30, New York 27, Dunaj 25, Praga 21, Zagreb 18, Celovec 4 glasovnic; število tistih, ki so poslali glasovnice direktno v Slovenijo neznano Avstralija: na veleposlaništvu v Canberri glasoval 1, poslali veleposlaništvu po pošti 35 glasovnic, poslalo glasovnice direktno v Slovenijo, po predvidevanjih veleposlaništva okoli 100 volilcev Štev. mand. Odstotek 34 36.26 % 14 15,81 % 11 12,08% 9 9,54 % 8 8,66 % 4 4,34 % 4 4,39 % 4 5,17% 2 Davo Karničar 7. oktobra kot prvi na svetu presmučal najvišjo goro na svetu, Mt Everest (8848 m) Predsednik Kučan mu je vročil odlikovanje Ljubljana /STA/ - Predsednik države Milan Kučan je slovenskemu ekstremnemu smučarju in alpinistu Davu Kamičarju na posebni slovesnosti vročil Častni znak svobode Republike Slovenije. "Vaša velika osebna zmaga je prestavila meje človeško možnega", je v svoji čestitki dejal predsednik Kučan in dosežek Karničarja označil kot srečo, ki jo doživijo tisti posamezniki, ki z voljo, vztrajnostjo in velikimi napori uspejo uresničiti svoj življenjski cilj. Davo Karničar seje v svojem in v imenu celotne ekipe zahvalil predsedniku za izkazano pozornost in vsem tistim, ki so ves čas verjeli v uspeh podviga, ter dodal, da sam takega podviga ne bi zmogel. Celotna odprava želi predsedniku izročiti kamen s skalnate in nevarne Hillaryjeve stopnje, strmega dela sto metrov pod vrhom, ki naj bi mu ga predali na 2000-metrskem sedlu, kamor naj bi se povzpel tudi predsednik Kučan. Kot je znano, je Davo Karničar 7. oktobra kot prvi na svetu presmučal najvišjo goro na svetu. Mt. Everest (8848 m), neprekinjeno od vrha do baznega tabora. Karničar se je po osemurnem vzponu skupaj z Oderlapom v soboto, 7. oktobra, navsezgodaj s smučmi spustil z vrha ter po dobrih petih urah podvig uspešno končal v baznem taboru pod Mt. Everestom. Celotno odpravo so v sliki, besedi in v pisni obliki spremljali prek interneta, vsebino strani, kije bila izjemno obiskana, pa so povzemale vse največje svetovne tiskovne agencije, največje televizijske in radijske postaje ter časniki. V odpravi so bili tudi Franc Oderlap, Grega Lačen, Matej Flis in snemalec Tadej Golob (omenjeni so tudi stali na vrhu Everesta), Janez Stučin (snemalec), Andrej Kmet (zadolžen za logistiko), Urban Golob (fotograf), Maja Roš (novinarka) in Jurij Goijanc (zdravnik). V enem stavku V nedeljo, 29. oktobra, ob 3. uri zjutraj so v Sloveniji urine kazalce s poletnega časa premaknili za eno uro nazaj v srednjeevropski pasovni čas. V organizaciji Svetovnega slovenskega kongresa je na Bledu potekala prva konferenca slovenskih znanstvenikov in raziskovalcev z vsega sveta z naslovom Poti znanosti k edinosti Slovenije. Prvo sejo Državnega zbora je do izvolitve predsednika po veljavnih pravilih vodil najstarejši poslanec Jožef Bernik (NSi) - Bajukova stranka Nova Slovenija. Slovenska vojska (SV) je na območju med Celjem, Mariborom in Ptujem izvedla skupno taktično vajo Odločen odgovor 2000. ki jo pripravlja in vodi 3. operativno poveljstvo SV; gre za osrednjo in najobsežnejšo vajo vojnih poveljstev SV v tem letu, sestavljeno iz niza poveljniških vadbenih aktivnosti na vseh ravneh poveljevanja tretjega operativnega območja SV. V cerkvi sv. Jurija v Šentjurju je mariborski škof Franc Kramberger ob somaševanju duhovnikov domačinov, sosednjih duhovnikov in nekdanjih šentjurskih kaplanov blagoslovil nove 28-registrske orgle, ki so delo Škofijske orglarske delavnice iz Hoč pri Mariboru. Ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode je na praznični dan jezuitov - spomin vseh svetih družbe Jezusove - posvetil jezuitsko romarsko cerkev sv. Jožefa na Poljanah v Ljubljani. V newyorškem hotelu Marriott Marquis na Times Squareu je skupina ameriških uvoznikov pripravila pokušino slovenskih vin, ki bodo po pridobitvi etiket Urada za alkohol, tobak in strelno orožje (BATF) ter države New York prišla do ameriških potrošnikov. Na alpski konferenci v Luzernu. ki sejo je udeležila tudi Slovenija, so ministri za okolje osmih držav podpisali protokol o prometu k Alpski konvenciji, v katerem so proti gradnji novih tranzitnih cest čez Alpe. Na praznik reformacije je mag. Geza Erniša izjavil: Slovenski evangeličani si želimo, da Slovenci Dneva reformacije ne bi imeli samo za praznik evangeličanov. saj je to navsezadnje državni praznik, torej praznik vseh Slovencev, ki jih v tej obliki ne bi bilo, če takrat Primož Trubar ne bi napisal in izdal prve knjige in s tem utemeljil naš jezik. Liter bencina se je v povprečju podražil za 9 tolarjev, evrosuper stane po novem 162,60 SIT. Po volitvah Ljubljana, 03. novembra /STA/-V parlamentu se je sešla poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije (LDS). Predsednik stranke in najverjetnejši mandatar za sestavo nove vlade dr. Janez Drnovšek je po seji dejal, da se pogovori o sestavi vladne koalicije z Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD), Demokratično stranko upokojencev Slovenije (DeSUS) in Stranko mladih Slovenije (SMS) nadaljujejo, tečejo tudi pogovori s SLS+SKD Slovensko ljudsko stranko. "Če bodo pogovori uspešni, bomo oblikovali koalicijo s temi strankami," je dejal in izrazil prepričanje, da bo osnutek koalicijskega sporazuma kmalu podpisan. Državni zbor bo tako lahko že izvolil svoje vodstvo. Po njegovih ocenah bi bila vlada lahko imenovana že v prvi polovici novembra, izrazil pa je tudi upanje, da predsednik države Milan Kučan s predlogom mandatarja ne bo čakal do 15. novembra, saj, "če bo koalicija jasna, za to ni potrebe." Tečajnica Banke Slovenije Srednji devizni tečaj (3. novembra 2000) Država (enota) EMU (1 EUR) Avstrija (1 ATS) Francija (1 FRF) Italija (100ITL) Nemčija (1 DEM) Avstralija (1 AUD) HrvaŠka (1 HRK) Japonska (1 JPY) Kanada (1 CAD) Švica (1 CHF) V. Britanija (1 GBP) ZDA (1 USD) L november -praznik Vseh svetiht 2. november - spomin vseh vernih rajnih Ljubljana/STA/ - Cerkev 1. novembra že skoraj 1200 let obhaja praznik Vseh svetih. To praznovanje, ki temelji na občečloveškem spoštovanju umrlih in na krščanski veri v posmrtno življenje, se po tradiciji združi z obiskom pokopališč in molitvijo za pokojne tako v Cerkvi kot na pokopališčih. Ob dnevu mrtvih so 1. novembra po vsej državi in v zamejstvu potekale številne spominske slovesnosti ob obeležjih padlim in umrlim v boju proti okupatorjem Slovenije in padlim v vojni za Slovenijo. Predsednik republike Milan Kučan s soprogo je v spomin na žrtve medvojnega in povojnega zla prižgal svečo in položil lovorjeve vence na Teharskem grobišču in ob obeležje v Frankolovem. Slovenski škoije pa so darovali tradicionalne maše.Ljubljanski nadškof in slovenski metropolit Franc Rode je daroval tradicionalno sveto mašo v cerkvi Vseh svetih na ljubljanskih Žalah. Združeni ob Lipi sprave pa žalno slovesnost. tolarjev 209,4463 15,2211 31,9299 10,8170 107,0882 126,5996 27,8046 2.2260 156,7125 136,9736 347,8019 239,8881 - ( Ïktoher-Novemher 2000 Na sinodi o verouku in drugačnih kristjanih L ju mjana/STA/Dei.o/- Okrog 300 predstavnikov iz treh slovenskih škofij rimskokatoliške cerkve je končalo z obravnavo sinodalnega dokumenta, ki nosi naslov Izberi življenje. Med vprašanji so bila vprašanja verskega pouka oz. verouka in njegove umestitve v sistem vzgoje in izobraževanja podeljevanja zakramenta birme, pa tudi karitativne dejavnosti v Cerkvi. Sinodalni zbor je skoraj soglasno podprl sklep, ki med drugim določa da si bo Cerkev v sedanjih razmerah prednostno prizadevala da župnijski verouk (kateheza) nadomesti enega od obveznih izbirnih predmetov v šolskem sistemu. Nosilec predmeta bi bila Cerkev, izvajali pa bi ga v župniji. Sklep pravi, da gre za svojevrstno rešitev, ki je zato predmet dogovarjanja med Cerkvijo in državo. V njem pa je poudarjeno tudi. da imajo Srednjeevropske dežele verski pouk v javnih izobraževalnih ustanovah. Poleg tega so udeleženci, t.i. sinodali, ugotavljali, da je potrebno več storiti za usposabljanje ljudi za delo s tistimi, ki so se znašli na obrobju družbe. Mnenja sinodalov pa je razdelilo tudi že znano vprašanje o starosti, pri kateri bi mladim podelili zakrament birme. Podeljevanje tega zakramenta bi namreč nekateri želeli prestaviti v srednješolsko obdobje. Za odločitev za vero je po njihovem prepričanju namreč potrebna ustrezna zrelost, kot argument v prid takšni določitvi pa je bilo navedeno tudi dejstvo, da veliko mladih po prejemu tega zakramenta opusti cerkveno življenje. Na končuje obveljala odločitev, da naj bi ta zakrament podeljevali v zadnjih dveh razredih osnovne šole.Redakcijsko pripravljen dokument bodo obravnavali še slovenski škofje, prevod končnega besedila bo romal še na potrditev v Rim. Dejansko izvajanje sinodalnih sklepov pa naj bi se v Cerkvi na Slovenskem začelo prihodnjo jesen. Murski val najboljša nekomercialna radijska postaji Celje /Ljuuuanske novice/ - Na 10. festivalu nekomercialnih radijskih postaj Slovenije v Celju je bil med 13 sodelujočimi radijskimi postajami v skupni razvrstitvi najboljši Radio Murski val, sledil mu je Radio Triglav, tretje mesto pa je zasedel Radio glas Ljubljane - RGL. Sklepne prireditve seje udeležil tudi slovenski predsednik Milan Kučan. Prihaja prvi vojaški kurat Ljubljana /7 D/ - Slovenska vojska bo kmalu dobila svoje duhovnike. Sporazum o tem so pred dnevi podpisali visoki predstavniki države in Cerkve. Na ministrstvu za obrambo pa priprave na uvedbo duhovne oskrbe vojakov tečejo že dalj časa. Član delovne skupine je tudi mag. Jože Plut, katoliški duhovnik, ki bo postal prvi vojaški kurat v Sloveniji. Kurati v vojski ne bodo nosili orožja. Milan Kučan sprejel osnovnošolko -vizionarko Ljubljana,/STA/- Predsednik Milan Kučan je na pobudo Društva Pleteršnikova domačija sprejel osnovnošolko Jožico Zupančič, ki se je v ZDA udeležila mednarodnega tekmovanja Millenium Dreamers, srečanja otrok, vi-zionarjev novega tisočletja, v organizaciji Unesco in McDonalds. Jožica je na tem tekmovanju kot otrok prihodnosti vsega sveta zastopala Evropo. V svojem delu je Jožica zapisala, da "je v vsakem srcu prostor za sanje" in s tem osvojila veliko priznanje na Millenium Dreamers. Ustavno sodišče zadržalo izvrševanje pravilnika o cvičku Ljubljana /STA/ - Ustavno sodišče je sprejelo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti dveh členov pravilnika o vinu z oznako priznanega tradicionalnega poimenovanja - cviček, ki določata, da se vino cviček s priznanim tradicionalnim poimenovanjem prideluje le na območju vinorodnega okoliša Dolenjska. Nemčija nakazala prvi obrok sredstev za žrtve n acističn ega p reganjanja Ljubljana /Ljubljanske novice/ -Nemčija je na podlagi dogovora s Slovenijo na RKS nakazala prvi obrok sredstev iz Hirshevega sklada za žrtve nacional-socialističnega preganjanja. RKS je z izplačevanjem 3021 upravičencem v Sloveniji začel 18. septembra končal pa naj bi predvidoma v dveh mesecih. Upravičenci bodo dobili odškodnino v protivrednosti 1000 nemških mark. Nemčija je leta 1998 za žrtve nacional-socialističnega preganjanja odobrila posebno pomoč, ki bi se izplačala iz Sklada za človekoljubno pomoč posebej oškodovanim žrtvam naci-fašizma v državah JV Evrope. Pobudo za ustanovitev tega sklada je dal poslanec prejšnjega sklica nemškega bundestaga Burkhard Hirsch. Na podlagi dogovora med Nemčijo in Slovenijo so kot temelj za izplačilo iz sklada določili seznam upravičencev po zakonu o žrtvah vojnega nasilja, ki ustreza tudi kriterijem za izplačilo, ki jih je določila Nemčija. Gre za taboriščnike, politične zapornike in ukradene otroke, še žive 1. januaija 1997. Stane Klemene, alpinist in fotograf sam preko Antarktike /7D/- Po osvojitvi severnega tečaja in najvišjega vrha Antarktike se zdaj Stane Klemene odpravlja na 3850 kilometrov dolgo pot preko Antarktike, čez južni tečaj, seveda. Pred njim se takega podviga ni lotil ne samo noben Slovenec ampak je to uspelo tudi v svetovnem merilu vse od časov prvega osvajalca južnega tečaja Amundsena in nesrečnega Scota, samo kakim 55, največ 60 ljudem. Stane namerava na smučeh prehoditi in s pomočjo posebnih padal delno tudi prejadrati 2400 km dolgo pot do južnega tečaja, potem pa, če mu bodo razmere naklonjene, še 1450 km do nasprotnega konca celine, da bi tako opravil popolno prečenje Antarktike. Popolnoma sam. Na južnem tečaju bo predvidoma v prvih dneh novega leta 31. oktober - Dan reformacije /STA/- Praznik reformacije je posvečen Martinu Luthru, ki je 31. oktobra leta 1517 v Wittenbergu v Nemčiji s 95 težami o potrebni prenovi cerkve nastopil proti ravnanju katoliške cerkve. Njegovo izobčenje je povzročilo nastanek evangeličanske cerkve, njegove ideje pa so v Slovenijo prinesli študentje nemških univerz, med njimi Primož Trubar, Jurij Dalmatin ter Adam Bohorič, ki so s svojimi deli odločilno prispevali k razvoju slovenskega jezika. Protireformacija seje na slovenskem začela v 80. letih 16. stoletja, protestante, ki jih je bilo prej v okolici Ljubljane in v Kranjski deželi več kot 90 odstotkov, so prisilili k prestopu v katoliško vero, ostale pa izgnali. Protestantizem seje v Sloveniji ohranil le v Prekmurju, kije bilo takrat pod Ogrsko. Slovenska protestantska cerkev organizirana v 13 cerkvenih občinah danes šteje 19.000 članov, večinoma v Pomurju. Ideje reformacije so v Slovenijo prišle zelo kmalu po začetku gibanja v Nemčiji. Prvo žarišče slovenskega protestantizmaje bilo pri tržaškem škofu Bonomu, iz njega pa je izšel tudi Primož Trubar, kije s svojim protestantskim delovanjem v Sloveniji začel leta 1530. Po 14 letih delovanja v okviru katoliške cerkve so Trubarja izobčili, leta 1547 pa seje pred preganjanjem umaknil v Nemčijo, kjer je čez tri leta izdal tudi prvi knjigi v slovenskem jeziku, Abecednik in Katekizem. Med najpomembnejšimi protestantskimi deli sta tudi Sveto pismo v slovenskem prevodu Jurija Dalmatina in Slovenska slovnica Adama Bohoriča, obe sta izšli leta 1584. Protireformacija na Slovenskem seje od 80. let 16. stoletja le še zaostrovala, tako daje ostal protestantizem po letu 1606 dovoljen le še na Ogrskem. Dr. Marjan Filipič, sydneyski Slovenec, oftalmolog-patolog kmalu predsednik Svetovnega združenja oftalmologov? Ljubljana /Vir iz Ljubljane, Glas Slovenije/ - Dr. Marjan Filipič, znani zdravnik za očesne bolezni (oftalmolog-patolog) iz Sydneya seje te dni mudil v Sloveniji. Kot svetovno znani strokovnjak je naletel na veliko pozornosti tudi v svoji rodni domovini. Iz Slovenije je odpotoval v ZDA odkoder se bo vrnil v Sydney konec oktobra. Slišati pa je tudi, da bo kmalu postal predsednik Svetovnega združenja oftalmologov. ri.'f-' ft - , Slovenija, moja dežela HOTIZA /Ljubljanske sovice/ - Pri brodu na reki Muri med Hotizo in Svetim Martinom na Muri so župani hrvaških občin Sveti Martin, Mursko Središče in Podturen ter slovenskih Lendava in Crenšovci podpisali sporazum o sodelovanju na gospodarskem področju, v kulturi, turizmu, športu, lovu in ribolovu. Sporazum med drugim predvideva tudi prosto gibanje prebivalcev obeh držav na območju narodnega parka Mura na obeh straneh reke z osebno izkaznico. Formalno bi sporazum sicer veljal le, če bi ga potrdili vladi oziroma parlamenta obeh držav, kot tak pa pomeni poziv oblastem obeh držav, da prisluhnejo prebivalcem ob meji, rešijo težave in jim omogočijo prijaznejše življenje. Vprašanja še vedno sporne meje pri Hotizi sporazum sicer ne omenja. LJUBLJANA /Ljubljanske novice/ -Ljubljanski grad je bil že peto leto v znamenju srednjega veka. Na gradu seje namreč odvijal viteški turnir dežele Kranjske, ki se je začel v petek s povorko od Tivolija na grad, v soboto na-daljeval z grajskimi družabnostmi in igrami, v nedeljo pa seje sklenil z velikim zaključnim turnirjem in srednjeveško pojedino. Turnirje pripravilo društvo Sokolska župa iz Ljubljane v sodelovanju s sorodnimi slovenskimi in tujimi skupinami. LJUBLJANA /STA/ - Združenje turističnih kmetij Slovenije (ZTKS) je skupaj s Kmetijsko založbo in Kmetijsko svetovalno službo Slovenije predstavilo novo revijo Vgosteh na kmetiji. Revija je namenjena informiranju in izobraževanju kmetov, ki se ukvarjajo s turistično dejavnostjo in naj bi pripomogla k dvigu kakovosti ponudbe turističnih kmetij. Dvig kakovosti ponudbe turističnih kmetij je eden pomembnejših ciljev pred tremi leti ustanovljenega ZTKS. Turistična dejavnost je zelo zahtevna in zahteva od kmetov strokovno usposobljenost, hkrati pa veliko širine in občutljivosti za delo z ljudmi, poudarjajo v ZTKS in dodajajo, da bodo v novi reviji zanje na enem mestu zbrane strokovne informacije, zakoni in pravilniki, ki uokvirjajo njihovo delo, izražali bodo svoje mnenja in predstavljali svoje izkušnje. Revija naj bi izhajala štirikrat letno. Po podatkih ZTKS je v Slo- veniji zdaj okoli 400 turističnih kmetij, od tega 212 stacionarnih in 256 izletniških, približno še enkrat toliko kmetij pa je še v razvoju. KOPER /Ljubljanske novice/STA/ -Potem ko je bila v Kopru ustanovljena Fakulteta za humanistične študije, se je slavje sklenilo z okroglo mizo z naslovom Nov korak k Univerzi na Primorskem. V začetku oktobra paje bil v Kopru ustanovljen tudi Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede. Njegov namen je postavitev skupnih raziskovalnih projektov z gospodarstvom Primorske. BRDO /Ljubljanske novice/ - Letos mineva 200 let od smrti botanika Karla Zoisa. Servis za protokolarne storitve Brdo je v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije ob tej priložnosti obudil spomin na znamenitega in večkrat prezrtega botanika, ki je večino svojega življenja preživel na Brdu pri Kranju. Karel Zois.v sicer v senci bolj znanega brata Žige.je uredil prvi botanični vrt na Kranjskem, v Alpah je odkrival nove rastlinske vrste in postavil temelje slovenski botanični terminologiji. Imenovali so ga tudi "čudni baron z Brda". Razstavo o njem so odprli v ponedeljek, 25. oktobra, na gradu Brdo. Karel Zois je na Brdu pustil neprecelnjiv pečat, saj je konec 18. stoletja tu zasadil zbirko domačih in tujih dreves. Park ob gradu so hodili občudovat od blizu in daleč. JUROVSKI DOL /Večer/ - V Jurovskem Dolu v Slovenskih goricah je bila tu-ristično-etnografska prireditev "Setev 2000", to je zgledno pripravilo tamkajšnje turistično društvo Dediščina. Na posebej pripravljeni gredici pred kulturnim domom so posejali 2043 pšeničnih zrn, darilo Turističnega društva Babinci iz Prlekije. CELJE /Večer/- Slovenski vinarji bodo letos pridelali 90 milijonov litrov vina, kar bo na ravni letnika 1998. Letošnja vinska trgatev se je v vseh treh slovenskih vinorodnih okoliših - Podravje, Posavje in Primorska - začela skoraj istočasno. Največji pridelek bo letos na Primorskem, v Podravju ter Posavju pa bo pod pričakovanim, vendar bo kljub temu dober. MORAVSKE TOPLICE /STA/ - Poslušalci nekaterih slovenskih radijskih postaj in obiskovalci turistično-informa-tivnih spletnih strani so izbirali najboljša slovenska kopališča v treh kategorijah, in sicer med bazenskimi, naravnimi in termalnimi.V zdravilišču Moravske toplice so na zaključku akcije Slovensko naj kopališče 2000 podelili kristalne globuse in priznanja kopališčem, ki so prejela največ glasov oziroma so najbolj priljubljena pri radijskih poslušalcih in obiskovalcih turistično-informativne spletne strani AlpeAdria Media Marketinga. V akciji so sodelovale radijske postaje Radio Zeleni val, Radio Celje, Štajerski val, Radio Gorenc, Radio Ptuj, Radio 94, Radio Geoss in Slovenski turistični radio (STR). Med slovenskimi termalnimi kopališči so največ glasov, 1038, dobile letos poleti odprte Terme 3000 v zdravilišču Moravske toplice, na drugem mestu so s 1012 glasovi Terme Čatež, na tretjem pa z 953 glasovi Atomske toplice. V kategoriji naravnih kopališč je s 403 glasovi zmagal Bled, s 317 glasovi mu sledi Bohinj, na tretjem mestu pa je z 280 glasovi HTP Simonov zaliv. Med bazenskimi kopališči je največ, 600 glasov, prejelo letno kopališče Radovljica, na drugo mesto seje s 465 glasovi uvrstilo kopališče Mariborski otok, na tretje pa s 349 glasovi kopališče hotela Špik. Akcija je trajala od maja do septembra. Letošnji zmagovalec Terme 3000 ima 5 tisoč kvadratnih metrov vodnih površin oziroma okrog 20 bazenov pod streho in na prostem. V termah so med drugim brzice, hidrozračni ležalniki, gejzirji, slapovi, podvodne masaže, plavalne steze, protitočno plavanje, vodni tokovi, žvrkljajoče kopeli, skakalni bazen in otroški bazeni, 25 metrov visok stolp ter 140 in 170 metrov dolga tobogana z vizualnimi učinki. SVEČINA /Večer/- Turistično društvo S večina je pripravilo prvo martinovanje na gradu v Svečini. Na prireditvi bo spregovorila svečinska vinska kraljica Brigita Kren, pripravili bodo tudi krst mošta. CELJE /STA/- Muzej novejše zgodovine Celje je pripravil "Sprehod s Pelikanom" od Steklenega fotografskega ateljeja Josipa Pelikana v Razlagovi ulici, ki je edini stekleni fotografski atelje v Evropi, pa do celjskega Narodnega doma, kjer bo potekal salonski večer z modno revijo oblek iz časa pred drugo svetovno vojno. MARIBOR /Ljubljanske novice/ - Miss Slovenije Mariborčanka Maša Mere bo tekmovala za miss sveta 30. novembra v dvorani Millen-nium Dome London. Organizatorji pri;akujejo, da se ga bodo udeležile predstavnice iz stotih držav, prireditev pa si bo po napovedih ogledalo dve in pol milijardi televizijskih gledalcev. Teden dni pred izborom namerava slovenska odprava v Londonu prirediti tudi novinarsko konferenco, kjer bodo poleg pred-stavitve slovenske miss razdelili tudi nekaj od skupno 40 kilo-gramov promocijskega materiala o Sloveniji. Maša Mere si bo prvi konec tedna v Londonu ogle-dovala britansko prestolnico, sledila bo velika novinarska konferenca z vsemi kandi-datkami, nato pa bodo mišice odpotovale na Maldive, kjer bodo imela priprave in snemale videospote. Lepotice se bodo vrnile v London 21. novembra, v tem času pa bo tudi veliko humanitarnih prireditev, med njimi avkcija daril, kijih bodo prinesle mišice iz svojih držav. Slovenijo bo predstavljala mari-borska slikarka Irena Polanec, katere slikaje že na lanskem izboru za miss sveta dosegla eno najvišjih izklicanih cen. Zbrani denar bo namenjen skladu za pomoč otrokom. Maša Mere seje odločila tudi za sodelovanje z mednarodno fundacijo za raz-miniranje in pomoč žrtvam min, ki ima sedež na Igu pri Ljubljani. BELTINCI /Večer/ - Vas Melinci v občini Beltinci je bila nekoč znana po izdelovalcih opeke ali ciglarjih, kot sojini pravili. Zdaj jih ni več, nekateri pa še obvladajo to domačo obrt. V Melincih pravijo, da imajo lepe spomine na tiste čase, ko so izdelovali opeko, jo sušili, žgali... Da ne bi na vse to pozabili, turistično društvo Brod Melinci na obrežju reke Mure vsako leto pripravlja t. i. ciglarske dneve, ki so posvečeni še živečim in umrlim ciglarjem. Je pa to tudi lepa priložnost, da mladi rod vidi in spozna težko delo svojih prednikov. 9 _ V^NLUVEMJE ^ ()kiobcr-Xovcnibar 2000 Kultura Slovenija Prejeli smo za objavo... Tone Kuntner Moje pesmi Knjiga in video kaseta TONE KUNTNER igralec in pesnik MOJE PESMI Video esej o igralcu in pesniku Tonetu Kuntnerju vodi gledalca skozi njegovo poezijo in obenem skozi življenje. Video kaseto spremlja knjiga s Kuntnerjevo poezijo. Pesmi so objavljene v dveh ver-zijah, v tipkopisu in kot faksimile pesnikovega rokopisa. Ob pesmih je objavljena Kuntnerjeva pripoved pred kamero o njegovem življenju, načinu pisanja pesmi, odraščanju in šolanju... Režiser je k temu dodal svoje osebno razmišljanje o portretu. Kasete in spremne knjige bodo veseli slovenski klubi in društva po svetu. Ta kompleks kasete in knjige je primeren za slovenska veleposlaništva in konzulate. Izvajalci dopolnilnega pouka slovenskega jezika v tujini bodo vsekakor veseli tega praktičnega in sodobnega pristopa, ki gledalcu in bralcu približa slovensko besedo. Portret je lahko prispevek Slovenije Slovencem po svetu za njihove knjižnice, proslave, srečanja s slovensko besedo... Primerno za proslave državnega praznika. Tone Kuntner nam je poslal video kaseto s knjigo, kije pravkar izšla. Premiera je bila 20. in 21. oktobra 2000 v njegovih domačih krajih - v Bistrici ob Dravi in pri Mariji Snežni v Slovenskih goricah. To je filmski esej, ki je posnet v različnih krajih Tonetove življenske poti, tudi na vrhu Triglava. Avtor filma je režiser, scenarist in producent Milan Ljubič. "Draga Stanka, to kaseto sprejmi kot zahvalo za svoje delo za Slovence v Avstraliji..." piše Tone Kuntner in toplo pozdravlja vse avstralske Slovence. Slovensko založništvo ne pozna primera izdaje portreta živečega pesnika, ki ga spremlja knjiga z dialog listo, oziroma v tem primeru bolj monolog listo z besedili pesmi, ki bi hkrati vseboval tudi faksimile avtorjevega rokopisa. Na tej zemlji živimo pradedje moji in moji dedje, moj oče in moja mati, moji bratje in moje sestre, moji sinovi in moje hčere, moji vnuki in pravnuki moji... Na tej zemlji sem večen. TONE KUNTNER. igralec in pesnik, seje rodil 13. maja 1943 na Tratah v Slovenskih goricah. Po osnovni šoli na Zgornji Velki je odšel v gimnazijo v Maribor. Po maturi se je vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo, kjer je diplomiral na oddelku za dramsko igro leta 1968. Je član Mestnega gledališča ljubljanskega in izredni profesor za umetniško besedo na oddelku za dramsko igro Akademije za gledališče, radio, film in televizijo. Kot igralec je ustvaril vrsto vlog. Živi in dela v Ljubljani. Slovenke in Slovenci, slovenska društva in klubi, organizacije, mediji, verska središča, naročite pomembno Kuntnerjevo delo MOJE PESMI (video kaseta in knjiga) po ceni 6.990,00 SIT + poštnina na naslov: INFOMEDIA 3 FILM ING, d. o. o. P P 2053 - 1001 Ljubljana, Slovenija Dragi prijatelji v Oz deželi! 1X1 Piše vam Beri Pribac Že nekaj časa se nismo slišali. To pa zato, ker sem v sredini junija pripotoval v Slovenijo, kjer mislim ostati dalj časa. Tukaj urejam okolje okrog svoje hiše, skrbim za mali vinograd in vozim Simona in Ivana v osnovnošolo v Šmarje. Obema in tudi Ljubi je tukaj zelo všeč. In tako je tudi meni. Seveda vsi, posebno pa jaz, večkrat pomislimo tudi na lepo in prijazno Ozie deželo in prijatelstva. Prijetno presenečenje so mi v stari domovini napravili internetski prijatelji pri društvu Capris, to je društvu za oživljanje starega Kopra. Ti fantje so mi v novi lično izdelani knjigi ponatisnili "Bronastega tolkača", pesniško zbirko, ki je izšla v Melbournu ¡962 leta kot prva slovenska knjiga v Avstraliji. Novost pri tem ponatisu Bronastega je to, da več kot polovica knjige vsebuje tudi moje druge še neobjavljene starejše in novejše prozne pesmi. Knjiga ima 206 strani in prav čeden ovitek z uvodom znanega pisatelja Marjana Tomšiča. V trgovinah je naprodaj za 3000 SIT (to je okrog AL'D 24.00 brez poštnine). Nekaj naklade so podarili meni namesto honorarja in te izvode BT vam zdaj ponujam po ugodni ceni 2000 SIT Al'D 30.00, ki vključuje tudi letalsko poštnino kakih A UD 9.oo (prispela naj bi v enem do dveh tednov). Če ste pripravljeni čakati nekaj več tednov, pa vas bo stala samo A UD 22.00 s poštnino vred. Prepričan sem, da vam bo knjiga v zanimivo branje in v zadovoljstvo. Lahko pa jo tudi podarite dobremu prijatelju ali prijateljici. Knjiga vsebuje tale poglavja: Jadro lepe Ude, Moje samote, Skaljene sence, Hiša žalosti, Pred jutrnjo, Razlike, Fragmenti strasti, Sodobne balade, Doline duha, Vodnjak pred hišo. A ko želite naročiti in dobiti Bronastega tolkača, mi pošljite, prosim, avstralski navadni ček na tale naslov: Beri Pribac, Sergaši 3/A, Šmarje, 6274 , Slovenija Lep pozdrav Bert Pribac Slovenci še brez znanstvene izdaje Trubarjevih zbranih del Ljubljana, /STA/ - Slovenci kljub kulturnemu, zgodovinskemu, duhovnemu in literarnemu pomenu Primoža Trubarja in drugih protestantov, razen nekaj faksimilov, še vedno nimamo znanstvene izdaje Trubarjevih zbranih del, kaj šele del drugih protestantskih piscev, je na osrednji državni slovesnosti v počastitev dneva reformacije in 450-letnice izida prve slovenske tiskane knjige med drugim opozoril slavnostni govornik Oto Norcic, predsednik Slovenskega protestantskega društva Primož Trubar. Slovensko protestantsko društvo je že dalo pobudo za izdajo Zbranega dela Primoža Trubarja, jubilejni praznik slovenske književnosti pa naj nas spodbudi, da v najkrajšem možnem času poravnamo svoj dolg do protestantske književnosti. Ali bomo Slovenci zbrali toliko sredstev, da se z izdajo zbranih del oddolžimo Primožu Trubarju in protestantskim književnikom, seje ob tem še vprašal Norcic. Slovesnosti v Cankarjevem domu seje udeležil tudi predsednik države Milan Kučan. Trubar ni samo oče slovenske književnosti, ampak tudi prvi tvorec ideje, da smo Slovenci narod, kar pomeni temelj in začetek postopnega narodnega ozavešcanja, utrjevanja narodne samobitnosti in postavljanja družbenoekonomskih in političnih zahtev tega naroda,je poudaril Norcic. Trubarje napisal, sestavil in izdal 26 knjig in njegovo delo je spodbudilo še druge protestantske pisce, med njimi Bohoriča, Krelja, Dalmatina, da so po svojih močeh prispevali, da smo Slovenci v drugi polovici 16. stoletja dobili preko 50 slovenskih knjig. Katekizem in Abecednik, izdana leta 1550, sta pomembna mejnika v zgodovini Slovencev, saj je z njima Trubar izoblikoval hkrati slovenski katekizem, cerkveno pesmarico in evangeličanski obrednik, ustvaril temelj Cerkvi Božji slovenskegajezika in uvrstil slovenski narod med tiste evropske narode, ki so že tako zgodaj pisali v svojem jeziku. "Spet en nov cajtng!" /Ljubljanske novice/- Tako je zapisal v svojem uvodniku odgovorni urednik novega slovenskega mesečnika Planet, Tone Fornezzi -TOF. Trideset let izkušenj novinarja in satirika Tola pri pripravi rubrike Boutique za pisalni stroj in dvajsetletna priprava radijske oddaje Moped show je prav gotovo dovolj, da bi planet moral uspeti. Mesečnik planet naj bi bil drugačen, vsaj tako trdi avtor, saj naj bi bil s svojo vsebino za bralce prijazen, zanimiv, zabaven, atraktiven, nekakšen smehečnik. Olimpijska stran Slovenske uvrstitve na 01 Sydney 2000 PO MESTIH: - 1. mesto: - Iztok Cop. Luka Špik, veslanje, dvojni dvojec - Rajmond Debevec. strelstvo, malokalibrska puška, trojni položaj - 4. mesto: - Miloš Janša, Jani Klemencic, Rok Kolander, Matej Prelog, veslanje, četverec brez krmarja - Brigita Langerholc, atletika, 800 m - 5. do 8. mesto: - Marcel More, taekwondo. do 80 kg - 7. mesto: - Simon Hočevar, kajak-kanu na divjih vodah, C-l - 8. mesto: - Slovenija, rokomet - 9. mesto: - Rajmond Debevec, strelstvo. zračna puška - Anja Valant. atletika, troskok - Tomaž Copi, Mitja Margon, jadranje, 470 - 10. mesto: - Dejan Kralj, kaja-kanu na divjih vodah, K-l -11. mesto: - Grega Sracnjek, Miha Pirih, veslanje, dvojec brez krmarja - 15. mesto: - Fedja Marušic, kajak-kanu na divjih vodah, K-l - Gregor Cankar, atletika, daljina - 16. mesto: - Nataša Kejžar. plavanje, 100 m prsno - 16. do 32. mesta: - Tina Križan, tenis, dvojice - Katarina Srebotnik, tenis, dvojice - 17. mesto: - Nada Mali. kajak-kanu na divjih vodah. K-l - Alenka Bikar. atletika. 200 m - Janja Orel. Klara Maucec. jadranje. 470 - 17. do 32. mesto: - Maja Pohar. badminton - 18. mesto: - Peter Mankoc, plavanje, 200 m mešano - 19. mesto: - Alenka Kejžar. plavanje, 200 m mešano - Rajmond Debevec. strelstvo, malokalibrska puška. 60 strelov leže - Vasilij Žbogar, jadranje, laser - Meta Macus. Brigita Langerholc. Jolanda Ceplak. Saša Profokjev. atletika, štafeta 4 x 400 m " - 20. mesto: - Natalija Prednik, strelstvo. zračna puška - 21. mesto: - Peter Mankoc, plavanje, 100 m prosto - 22. mesto: - Martin Hvastija, kolesarstvo, kronometer - 23. mesto: - Blaž Medvešek. plavanje, 200 m hrbtno - Peter Mankoc, plavanje, 100 m delfin - 25. mesto: - Peter Mankoc, plavanje, 50 m prosto - 26. mesto: - Andrej Hauptman, kolesarstvo, cestna vožnja - 27. mesto - Eufemija Štorga. atletika, kopje - 30. mesto: - Marko Milenkovic, plavanje, 400 m mešano -31. mesto: - Boštjan Horvat, Jože Vrtacic. Sereej Šalamon. Matija Šestak. atletika. 4 x400 m - 32. mesto: - Andraž Lipolt. strelstvo, trap - Blaž Medvešek. plavanje, 100 m hrbtno - Uroš Murn. kolesarstvo, cestna vožnja - 33. mesjo: - Matija Šestak. atletika. 400 m - 33. do 64. mesto: - Tina Pisnik, tenis, posamezno - Katarina Srebotnik. tenis, posamezno Med Slovenci v času olimpijskih iger Lep začetek... Sydney /Glas Slovenije/ - V nedeljo, 10. septembra seje v cerkvi sv. Rafaela začelo "olimpijsko odštevanje" za nas Slovence. Sicer je Slovenska turistična organizacija (STO) že pred dnevi "postavila" nekak uvod v celosten projekt Slovenija Sydney 2000 z obešanjem 350 kvadratnih metrov velike zastave na poslopje Slovenske hiše. Ta zastava ali po angleško "banner" je bil takrat največji v Sydneyu. Bila je temno modre barve, na njej je bil slovenski olimpijski znak, štiribarvne rožice - znak slovenskega turizma ter oznaka za Slovensko hišo na 13. nadstropju, kjer je bila odprta razstava slovenskega športa in kjer so se dogajala pomembna srečanja. V nedeljo seje torej z mašo in izročitvijo posebnega keliha v cerkvi sv. Rafaela ter seveda z razstavo "Building blocks" - dosežki avstralskih Slovencev začelo zares. "Bog.... nas je ponovno združil v eno družino!" je med mašo dejal pater Valerijan. Vladimir Pezdirc, industrijski oblikovalec (designer) iz Slovenije, avtor podobe Slovenija Sydney 2000, pa je izročil v imenu svojega očeta Jožeta Pezdirca, znanega pasarskega mojstra in zlatarja, patru Jenku kelih - unikat, ki gaje izdelal posebno za slovensko skupnost. Kelih ima srebrno podlogo, je pozlačen, sestavlja ga tudi medenina, držalo pa je iz slovenskega granita. Mojster Pezdirc je bil dober prijatelj pokojnega arhitekta Jožeta Plečnika in tudi ob papeževem obisku v Sloveniji je po Plečnikovem načrtu izdelal kelih, ki gaje Slovenija kot protokolarno darilo podarila Janezu Pavlu II. Ideja o kelihu seje porodila že lani ob Pezdirčevem obisku. Pater Filip namreč dobro pozna njegovega očeta Jožeta, kije zanj, doklerje bil še v Sloveniji, restavriral marsikatero cerkveno umetnino. Sledile so.... poslovne konference, turistične predstavitve Slovenije, razni sprejemi za tujce in slovenske športnike, in druge prireditve. V obeh slovenskih organizacijah je nastopil ansambel Štajerski 7. Ob Slovenski hiši pa je bila odprta Slovenska gostilna. Klub Triglav in Slovensko društvo Sydney sta bila odprta vsak dan od dvanajste ure dalje. Ekipa Slovenske gostilne /Primorske novice/- Ekipa iz gostilne Pri Lojzetu v dvorcu Zemono je postala v času 01 avstralska zasedba Slovenske gostilne. To so bili: Marko Bolčina, Rok Zaplotnik, Aleš Kavčič, Tomi Kavčič in glavna kuharica Hasija Hajdarevič. Najpomembnejši člen Tomijeve ekipe in šefova prva asistentkaje bila Sladjana Mihajlovič (Tomijevo dekle, študentka sociologije in jezikoslovja). Trem slovenskim zlatim športnikom so na dan slovesnega sprejema posebej postregli z njim najpriljubljenejšo hrano: Luka Špik imajiajraje zelje z ocvirki, pa ajdove žgance in domačo klobaso; Iztoku Čopu so pripravili jabolčno čežano, polito s prelivom (zaprško) za štruklje, kuhanim zeljem in sirovimi štruklji; Rajmond Debevec paje dobil biftek s kraško omako. - 34. mesto: - Helena Javornik, atletika, 5000 m - 35. mesto: - Jure Bučar, plavanje, 400 m prosto -37. mesto: - Primož Štrancar. gorsko kolesarstvo, kros - 38. mesto: - Primož Kozmus, atletika, kladivo - 40. mesto: - Helena Javomik, atletika, 1500 m - 53. mesto: - Peter Koprivnikar, lokostrelstvo, posamezno - 62. mesto: - Roman Kejžar, atletika, maraton - Mojca Mavric, gimnastika, mnogoboj - 97. mesto: - Mitja Petkovšek. gimnastika, bradlja - diskvalifikacije: - Matic Šuštaršic, Matic Osovnikar. Boštjan Fridrih, Urban Acman, atletika, štafeta 4 x 100 m - odstopi: - Martin Hvastija. kolesarstvo, cestna vožnja - Tadej Valjavec, kolesarstvo, cestna vožnja - Rok Drašler. gorsko kolesarstvo, kros Me^ShotFur-F| GcU ö^^'f ^ Sčrtf f^h^J * i. MohK«X««« «« PAIALVMPIC TEAM SLOVENIJA \ SVDNI1IHÚO / ftj* rtfi Sponzor Slovensko društvo Sydney Slovencem štiri odličja, dve srebrni in dve bronasti - prvič na Stadion-u Avstralija dvig slovenske zastave Mag. Branko Mihorko - vodja slovenske paraolimpijske ekipe Franc Pinter - srebro streljanje in zastavonoša na zaključni slovesnosti Janez Roškar -bron met kopja Draga Lapornik -bron suvanje krogle Franjo lzlakar -srebro suvanje krogle Paraolimpijski ogenj je prižgala ena najboljših avstralskih športnic invalidk Louise Sauvage Avstralija je osvojila 149 odličij, od tega 64 zlatih Prostovoljcev na POI 15.000 Stanka Gregorič: "Minister Knight, preden vam postavim vprašanje naj vam povem sledeče - veliko intervjujev sem imela s člani slovenske paraolimpijske ekipe in ko sem jih vprašala kako so se počutili tukaj v Avstraliji, so skoraj vsi odgovarjali globoko ganjeni s solznimi očmi: kako dobra organizacija in kakšen odnos avstralske publike do nas tekmovalcev, ne, tega nismo doživeli še nikjer da bi publika navijala tudi za druge, ne samo za domače...nikoli ne bomo pozabili Sydneya..J" Sledilo je vprašanje kako je zadovoljen z medijskim pokritjem Paraolimpijskih iger. Michael Knight: "Hvala za vaše ljubeznive besede........" za tem pa je gospod Knight pozitivno ocenil tudi poročanje medijev._ 29. oktober 2000 Čudovito slovo od športnikov invalidov Na zaključni slovesnosti je nosil slovensko zastavo strelec Franc Pinter Paraolimpijske igre v Sydneyu so bile najboljše doslej... je na zaključni slovesnosti dejal dr. Robert Steadward, predsednik Mednarodnega paraol. komiteja Avstralija pokazala polno spoštovanje do invalidnih športnikov S tiskovne konference ministra za Olimpijske igre in ministra odgovornega za Paraolimpijske igre Michaela Knighta - več na str. 2 18. oktober 2000 Na otvoritveni slovesnosti 11. Paraolimpijskih iger je v mimohodu reprezentanc iz 122 držav nosil slovensko zastavo eden najboljših slovenskih športnikov invalidov, atlet Janez Hudej Slovenska odprava je štela 17 športnikov invalidov, 9 članov strokovnega vodstva in trenerjev ter paraolimpijski ataše Alfred Breznik Skupne uvrstitve slovenskih športnikov na Paraolimpijskih igrah v Sydneyju Paraolimpijske igre Sydney 2000 19.-29. oktober Medijski akreditaciji Florjanu Auserju snemalcu in Stanki Gregorič - novinarju volunterju od Nacionalne TV Slovenija iz Ljubljane Sydney /Glas Slovenije/ - Nacionalna televizija v Sloveniji TV SLO ni mogla v času paraolimpijskih iger pobrati slik z mednarodnih linkov. Ker pa se je zavedala, da bo s pokrivanjem Paraolimpijskih iger pomagala slovenskim invalidnim športnikom, je uredila medijsko akreditacijo Florjanu Auserju, snemalcu in Stanki Gregorič kot novinarju volunterju. Tako sta obiskala 90 odstokov vseh tekmovanj, kjer so nastopali slovenski športniki. Reportaže in intervjuji bodo prikazani na TV v Ljubljani po prihodu športnikov v Slovenijo. S tiskovne konference Michaela Knighta ob zaključku Paraolimpijskih iger Sydney /Glas Slovenije/ - V nedeljo, 29. oktobra sta se Stanka Gregorič in Florjan Auser udeležila tiskovne konference, ki jo je ob zaključku Paraolimpijskih iger priredil za medije Michael Knight, minister za Olimpijske igre in minister odgovoren za Paraolimpijske igre Sydney 2000. Takšnih in podobnih konferenc sta se sicer redno udeleževala skoraj vse leto (posnetki za TV Slovenijo v Ljubljani). "Olimpijske igre (OI) in Paraolimpijske igre (POI), ki so bile 'smashing succès'" - nadvse uspešne, prav tako pa tudi prodaja vstopnic, promet po mestu, publika na stadionih, nastopajoči športniki, prostovoljci, Avstralci nasploh in ne nazadnje organizatorji, so postavili Sydney močno na zemljepisno mapo sveta" je dejal v uvodnem govoru sospod Knight. "To je bilo neverjetno potovanje, in vse kar lahko rečem je HVALA!" Michael Knight je posebej poudaril, da seje ob obisku POI v Atlanti zarekel, da bo Sydney bolje poskrbel za invalidne športnike, kajti odnos Američanov do njih mu takrat, leta 1996 ni bil všeč. "Paraolimpijski športniki so bili na naših igrah senzacionalni, saj so postavili nešteto svetovnih in paraolimpijskih rekordov.... pa tudi mi, Avstralci, moramo biti zelo, zelo ponosni na kak način smo poslali v svet svoje pozitivno sporočilo....." Pohvalil je odgovorne za promet po Sydneyu, saj so v času obeh iger v javnem prometu (z vlaki in avtobusi) prevozili več kot 5.5 milijona ljudi. "Seveda so največji heroji preteklih 60 dni naši prostovoljci in na tisoče delavcev, vključno s policijo, vojsko, ambulantami, kuharji, vozniki avtobusov in vlakov, čistilci in drugi... in ljudje, ki so z navijanjem, tudi za športnike iz drugih držav res povzročali pravo atsmosfero". Atmosfera na stadionih enkratna, neponovljiva 400.000 avstralskih otrok in drugih skupin Sydney /Glas Slovenije/ - Igre je obiskalo okoli 400.000 Šolarjev iz vseh avstralskih zveznih držav in članov drugih organiziranih skupin. Otroci so se tako naučili spoštovati tudi invalide in na njih gledati kot na druge ljudi; paraolimpijce so na terenih v Homebushu prosili za avtograme, se želeli z njimi pogovarjati.... ni bilo pomembno za katero državo tekmujejo, navijali so in ploskali (povsem naravno, ko so nastopili avstralski športniki pa še toliko močneje). Posebno vzdušje je bilo ustvarjeno na tekmovanjih slepih in slabovidnih na golbalu. Publika na tribunah je med premori dobesedno plesala, poskakovala po ritmu z-animiranih glasbenih vložkov. Pa Australian Stadion, ta gigant 21. stoletja! Kakšen poseben občutek ob zavretih množicah na tribunah - to je nepozabno! V življenju športnikov in vseh drugih sodelujočih enkratno! "Reach up! Reach out! Being here's what it's all about. This time, this place to fight the good fight and run the good race. And then, when it's all through I'll be proud to stand here beside you proud to remember being here..." Franc Pinter, 2. mesto v streljanju z zračno puško 60 stoje SH1 Franjo Izlakar, 2. mesto atletika, suvanje krogle F37 Janez Roškar, 3. mesto, atletika, met kopja F55 Dragica Lapornik, atletika, suvanje krogle F55 Franc Pinter, 4. mesto, streljanje, MK puška 3x40 SH1 Andreja Dolinar, 4. mesto, namizni tenis, posamezno Janez Hudej, 5. mesto atletika, peteroboj P58 (nov državni rekord, krogla) JanezvHudej. 5. mesto atletika, met diska F54 Sašo Suligoj 5,- 8. mesto, namizni tenis, posamezno Danijel Pavlinec, 6. mesto plavanje, 400 m prosto S6 (nov državni rekord) Danijel Pavlinec, 6. mesto, plavanje, 50 m prosto S6 Franjo Izlakar, 6. mesto atletika, met diska F37 Golbal (slepi in slabovidni) 6. mesto, Ivan Vinkler, Erlend More, Vojko Štor. Boštjan Vogrincic, Igor Žagar, Zlatko Mihajlovic Ernest Jazbinšek, 7. mesto streljanje, pištola proste izbire SH1 Janez Roškar, 7. mesto atletika, met diska F55 Danijel Pavlinec, 8. mesto plavanje, 100 m prosto S6 Janez Hudej, 8. mesto atletika, suvanje krogle F54 Srečko Majcenovič, 9. mesto streljanje, zračna puška 60 stoje SH2 Franc Pinter, 9. mesto streljanje, MK puška 60 leže SH1 Franc Pinter, 12. mesto streljanje, zračna puška 60 leže SH1 (osebni rekord) Srečko Majcenovic, 12. mesto streljanje, zračna puška 60 leže SH2 Ernest Jazbinšek, 16. mesto streljanje, zračna pištola SH1 Marko Sever, 28. mesto atletika, maraton T54 Z zastavo in ragljo -nasvidenje do drugih iger.... Po igrah. Marko Sever po prevoženem maratonu Tako kot vsi medijci, sva tudi midva v času Paraolimpijskih iger prehodila na dan od 6 do 10 kilometrov... od glavnega stadiona do drugih tekmovalnih prizorišč... od tu do medijskega centra... nazaj na stadion, pa spet do drugih tekmovališč in stadionov... in nenazadnje do garažne hiše... Pregledana sva bila dvakrat, posebej pregled avtomobila in posebej osebni pregled.... aki-editacijske kartice, obešene za vratom, pa so nam prekontrolirali še vsaj trikrat.... V vsaki športni kategoriji in disciplini so res podeljena samo tri odličja, toda tudi drugi rezultati se štejejo kot uspeh. Posebej dobra so vaša mesta slovenski paraolimpijci. Saj ste med najboljšimi na svetu! Že sama kvalifikacija - uvrstitev na POI je podvig zase. Morda je za doseganje boljših rezultatov potrebno tudi boljše razumevanje slovenske javnosti, vključno s sponzorji, kar bi potegnilo v paraolimpijske vrste zagotovo tudi mlajše invalide. Povedali ste nam. da ste, tako kot nekateri drugi invalidni športniki po svetu, ogorčeni nad tem da paraolimpijske športnike ne uvrščajo med vrhunske športnike, ampak le med rekreativce. Prav imalidni športniki morajo vlagati več truda v treninge. Dragi naši paraolimpijci, morava reči, da ste prijetni in srčni ljudje. Užitek vas je bilo gledati v različnih tekmovanjih. Koliko volje in energije ste pokazali. Predvsem pa veselja do življenja in uspehov. Dnevi za vami so kar nekako prazni in pusti, ni več tistega tekmovalnega duha in vzdušja... in mi smo spet vsakdanji ljudje... j a, po Sydneyu 2000 je treba živeti dalje...in ponovno opravljati stara opravila.... delati pač tisto kar nas je dočakalo po dnevu slovesa r vami. Pošiljava vam darilo Glasa Slovenije - Paraolimpijsko prilogo, ki je posvečena vam. Bodite zdravi in srečni in ne pozabite nas! Florjan Auser - manager/urednik Stanka Gregorič - urednica Slovenian media House Svdnev Year 1 / No 6 - October-November 2000 The Daily Telegraph, 11 October 2000 Suplied by J. Prekodravac The marathon ski journey undertaken by Slovenian Davo Karnicar (inset). Skiing down Everest LJUBLJANA: A 38-year-old Slovenian yesterday became the first person to ski non-stop down Mt Everest. Davo Karnicar said the descent from the 8850m peak took him six hours and went without any major problems. "At some sections I had to ski very fast to escape from the breaking Ice." the exhausted ski instructor said after arrival at the base camp at 5340m. His descent was captured on video by cameras set up along Ihe way and was broadcast, on the Internet at www.everest.simobil.si. The father of three has already skied down Mont Blanc and Annapurna tu the Himalayas, but lost two fingers to frostbite when skiing down Everest in a failed attempt in 1996. The whole ascent to Everest took Karnicar and his team of three others four days. "We made a night summit bid because I wanted to ski when there Is the least wind." he said. "So we started towards the summit on Friday at around 10pm. "We were on top on Saturday between six and seven In the morning. We were very much surprised there was so much snow there." The greatest challenge came at the beginning of the ski down at the Hillary Step — at the top of Everest — with Its steep crest and huge amounts of snow which threaten to avalanche. At the end of his trek. Karnicar said he fell "rather fine". The Olympic Oat of those who will be young tomorrow Mateja Prunk Read by Mateja Prunk at the Evening of the Slovenian Olympic Movement Tuesday, 19. September 2000 Axa building, York Street Sydney I wish that children and young people from all the world, all continents, of all races and cultures intertwine just as the sun and the earth complement one another and depend on each other on my peace flag. _ „„_, Each of us has to love and B^ff^^^^Sfl I wish that we, the youth knit friendship ZJHv&aBHl an(l long-lasting bonds among all ^^hH countries on this common planet of i imm ours. You, the adults, are invited to help r mm us an set an exa,,,p^e f°r us- k-— —haven't inherited this world from your forefathers, you have borrowed it from us. On behalf of everything that's pure and beautiful on this world / swear i will always keep searching for ways of closer connections among the youth of this world and help create our common tomorrow. I will be led by what Albert Camus once said: "Don't walk in front of me, I might not follow. Don't walk behind me, I might not lead. Just walk by my side and be my friend." These are my Olympic dreams Sydney, September 2000 Levo: Alenka in Paul Paddle nastopata v duetu na violino in violo; spodaj: gostje na slavnostnem večeru It's all downhill Irom Hillary Step. Piante. AP Maybe you didn't know that Slovenn TV 31 - Sydney is broadcasting the program in Slovenian and English every Monday at 6.00 PM WORLD YOUTH DAY-ROME 2000 By Lenti Lenko - Melbourne Late last year 1 was asked by Father Metod Ogorevc if I would like to be a representative for the World Youth Day celebrations being held in Rome in August 2000.1 initially declined the offer but after much persuading by both Father Metod and the committee of SNS Victoria, 1 was off to Rome on the 12lh of August this year for a week which I will never forget! Rome is a place of history, particularly with regards to the Christian Church. Many people died there as a result of their Christian faith and it is of course, the place where the headquarters of the Catholic Church are situated in Vatican city. We spent some time during the week visiting many of historic sites of the city, most notably the Vatican with the majestic St Peters Square and St Peters Basilica. Indeed we as pilgrims were given an indulgence by The church by being allowed to walk through the Great Door of this basilica which is only opened once every 25 years- it's definitely not something that can be taken for granted and is indeed one of the greatest honours to walk through this massive entrance to the biggest and most important Catholic church in the world! The basilica's of St Paul and St John the Lateran were equally as majestic but I must say that I was most impressed with St Pauls Basilica- praying at the great alter was indeed a very emotional experience for me! We also had the opportunity to walk around the great Colasseaum- a place where many Christians met an awful death for their faith. A massive youth rally was held on Tuesday the 15lh of August with over 700,000 youth from all around the world in attendance at the Vatican- those who could not see the Pope were able to view what was happening on a great TV screen set up especially for the occasion and we had to follow what was being said on our walkmans- the English translation was very unclear but the Croation and Slovenian translations were much clearer so I was able to tune between both programs to hear exactly what was going on- Radijo Ognjisce did an excellent job of presenting their coverage on the radio! The Trip was not a 'holiday' as so many people told me it would be- rather it was a 'pilgrimage'. Youth came from all around the world to meet with the Pope forWorld Youth Day which was held just outside of Rome on the 19"1 of August- it was amazing- over 2 million young people in the one location- a sea of humanity is the best way to describe it! We again had to follow proceedings on our walkmans and a great stage with a 56 metre high cross was set up- it was all very impressive and something I'll never forget- the genuine peace and unity shown by everyone present was also something which made me quite emotional- we were all like brothers and sisters! The program on the stage went late into the night and then we slept out under the stars (well some people slept!) and it was indeed quite cold after a 47 degree day!!!! Yes we walked 14 kilometres in 47 degree heat without realising how hot it was! The next morning the Pope celebrated a very special mass for World Youth Day and after this it was then time to depart and head back to our places of accomodation and start packing for the long journey back to Australia the next day. Here I must mention the delightful Italian family whom I stayed with for the week- they are the Miceli family and the world would indeed by a much better place if more people were like the Miceli family! 1 will never forget them for the hospitality and kindness. I had the pleasure of also meeting up with Veronika Smrdel who was also representing the Slovenian Religious Centre in Kew and Julie Brcar who represented the Slovenian Religious Centre in Merrylands- indeed Julie was honoured to be given a special 'media pass' which enabled her to get up close to the stage to photograph proceedings- good on you Julie!!!! In concluding, I must say that my pilgrimage to the 'Eternal City' will be an event I will never forget! I made many new friends on this trip and learnt that people can get only in peace, friendship and harmony if they really want to! 1 sincerely wish to thank Pater Metod and the Slovenian Religious and Cultural Centre in Kew and the Slovenian National Council of Victoria who financially sponsored my trip. I would also like to thank my family and friends who gave me the support and encouragement which I initially really needed before I decided to take this very special journey- a journey that will stav with me forever! Helen Miller Interpreter&TransIator Volunteer for the Olympic Games Sydney 2000 Sydney /Staff Newsletter of tiie Department of Immicratin and Ethnic Affairs NSW/ - Helene Miller joined TIS (Translating & Interpreting Service) as a contract interpreter in 1976 and worked in Brisbane and Canberra. She finally became a permanent officer in TIS Sydney in 1986 when her army officer spouse decided to settle down. Many people will remember Helene as the booking coordinator arranging on-site interpreters. She could perform miracles. There was no such thing in Helene's vocabulary as 'not possible'. She could manage several different tasks all at once with everyone satisfied even if they did not always get exactly what they wanted. She retired in 1994. ■r x^'xfi-^ Cartoon of Helen by Antonio Lemos /Bulletin - A NSW Department of Corrective Services Publication/ Helen Miller has been appointed by the NSW Attorney General as a member of the NSW Offenders Review Board. Helene is the first Non English Speaking Background (NESB) person to be appointed to the Board. Being a Board member was a highly responsible position. She retired in 1998. Her husband Stan Miller was also previously a member of the Board and an Assistant Commissioner of the Department. Helen Miller, a Slovenian, devoted her time at the Sydney 2000 Olympic Games as a volunteer interpretor&translator for the Slovenian and other Slav Languages. Culture - Slovenia Sandi Krosl -Recipient of the Borstnik Ring Maribor, /STAY- The recipient of this year's highest award for acting is Sandi Krosl. The Borstnik Ring was awarded to Krosl at 35th Borstnik Meeting, Slovenia's main theatre festival. Krosl, who is only two days away from his 70th birthday, received the award for his superb performances in more than 10*0 theatre, television and film roles. Krosl played the majority of his roles in the Celje National Theatre between 1945 and 1975, then in the Ljubljana National Theatre between 1975 and 1982, and has worked at the Primorsko Theatre since then. The Borstnik Meeting jury assessed Krosl as a "prominent and extremely adept actor of classical roles, surely one of the most prominent theatre actors among modern Slovene theatre artists". His most prominent roles include Oedipus, Polonius in Hamlet, Malcolm in Macbeth, Marcus Anthonius in Julius Ceasar and Thomas Beckett in Murder in the Cathedral, to name just a few. The Borstnik Meeting also saw the bestowal of other awards of the expert jury: Idiot, a production ofthe LjubljanaNational Theatre (SNG) directed by Mile Korun, received the jury award for the best production as a whole. Dusan Jovanovic. an SNG director, was awarded for directing Beckett's Waiting for Godot. More than 70 accompanying performances were organised in Maribor over the last two weeks. Ociober-Novemhcr 2000 From the Australian media Harvey Norman holds bi; The Sydney Morning Herald 12 June 2000 Where to? A New Beginning: Maintaining Slovenian Customs FARM STAY MarucliH CA»™' M J > . PüniWiÄ; Dimbulah fid, via Marooba FNQ. Australia PO Box 623. Marooba FNQ 4880 Ph: (07) 4093 2114 Fax: (07) 4093 2114 Only 1 hour from Cairns TO minutes from Mareeto Retailer Harvey Norman plans to use Slovenia as the base for its push into Europe over the next five to ten years. The company is developing a signature store in the eastern European nation which it will use as a base to expand into the rest of Europe. "We've bought a big property in Slovenia, we're going to build this signature shop in Slovenia that will be our best-looking furniture, electrical and computer shop in Slovenia," Harvey Norman chairman Mr Gerry Harvey said. "We're going to open some more there and then we're going to go from there. Hopefully, that'll be our base then to go into parts of Europe. "Slovenia joins on to Italy, Hungary, Austria and we'd like to sort of use that as a base to grow into Europe over the next five or ten years." The company's expansion in Asia was also progressing, with business "getting a little bit better" for the group's six stores there, Mr Harvey said on Business Sunday. On a more disappointing note, however, the Internet was continuing to be a poor performer for Harvey Norman, with Mr Harvey describing the Internet retailing side of the operation as "dreadful". Earlier this year he reported that online sales had been disappointing, and said he had low Mr Harvey ... e-tailing is a 'giant con'. Photograph by dean sewell expectations that it would ever make up a significant part of the business. "We're selling about the same as we were last month [on the Internet] and the month before," Mr Harvey said. "There's very little improvement there but I'm not closing it down ... we're going to keep it going and it will be an aid to sales." He was scornful of the hype associated with Internet retailing or e-tailing, labelling it a con. "A lot of people have put their money into it They've lost their money, it's a bit like a mining boom, it's pretty much a giant con." Mr Harvey was also uncertain of the exact impact of the GST on his business but said that, for the moment, sales were "fantastic". "You just don't know ... but right across the board our sales, right up until this very minute, and we're only two or three weeks from the GST, they're fantastic," he said. In the March quarter the retailer reported a 29 per cent surge in sales, setting it up for a full-year target of S2.3 billion. But while the GST did not appear to have yet affected sales, Mr Harvey warned its introduction would be difficult Furniture prices would probably rise beyond the l per cent predicted by groups such as the Australian Competition and Consumer Commission. AAP Exhibition dates: 8 Nov 2000 - 28 Jan 200 Schiavello Access Gallery Immigration Museum Old Customs House 400 Flinders St Melbourne l lie picturesque Tablelands area abounds with tilings to do and places to go. We will happily direct you lo all of the Tableland and Kuranda's many attractions. _ V3M IH r.NUF _ -iiirtimt.wnini^h Oaobcr-S'avcnihcr 2000 NEWS from Slovenia Two gold medals for Slovenia Sydney, 23 September - The Olympic rowing track in Penrith, a suburb of Sydney, will go down in the history book of Slovene sports. Slovene rowers Iztok Cop and Luka Spik won the first ever gold medal for an independent Slovenia in the double sculls competition. Sydney, 23 September - Slovene shooter Rajmond Debevec brought Slovenia its second ever Olympic gold medal, only a few hours after Slovene rowers Iztok Cop and Luka Spik created history by winning the first Olympic gold medal in the history of the independent Slovenia. Debevec finished with a score of 1275.1 in the 50-metre rifle, 3 position, beating out Finland's Juha Hirvi and Norway's Harald Stenvaag. Sydney-Shooter Franc Pinter won first medal (silver) for Slovenia on the first day of competitions in Paraolympics in Sydney. Slovenia's javeling thrower Janez Roskar has won a bronze medal (F55). Athlete Dragica Lapornik won a bronze medal in shot put and athlete Franjo Izlakar secured second place (silver) in the shot put in the category F37. Ljubljana - Intensive preparations for the establishment of the future external border of the European Union began in Slovenia last summer. After Slovenia joins the EU, its border with Croatia will become an external border of the EU on which the Schengen acquis will have to be implemented. In addition Slovenia will have to cany out veterinary, phytologic and customs inspection in accordance with the EU standards. Slovenia's target date to accomplish the task is 1 January 2003. Ljubljana - Japanese Princess Sayako was on her four-day visit to Slovenia. Ljubljana, Maribox - Comment on the admission of the Federal RqxblfcofYugosIavia (FRY) to the United Nations: Veder - As the flag of former Yugoslavia was replaced by that of the FRY, all countries that evolved on the territory of the former common state were symbolically recognized as equal successors. Ljubljana - Slovenia ranks first in Europe in terms of growth in air traffic. The number of passengers on planes increased by 25 in Slovenia last year, while the number of passengers on flights inside Europe increased by average 4.5 percent, the Association of European Airlines (AEA) said. Increases in excess of 10 percent were recorded also in Iceland, Hungary, Ireland and the Czech Republic, while traffic decreased most in Turkey (-7 percent) in the aftermath of the August earthquake. The figures refer only to AEA member airlines' traffic. The member airlines performed 68 percent of all cross-bor-der seat kilometres in Europe in 1999. Ljubljana - The Port of Koper generated SIT 6.4 billion (30.9 million euros) in income in the first six months of 2000, four percent more than in the same period of 1999. The net profit of the company amounted to SIT 1.66 million (8.01 million euros) and exceeded last year's half-yearly profit by 10.5 percent. In the first six months of the year the Port handled some 4.8 million tones of goods, or 12 percent more than was planned. The company is continuing its intensive investment project in new, modern information system. Among the most important projects are the building of new ripening cells at the fruit terminal, additional reflectors at the container terminal, additional unloading space and the purchase of additional covered storage. Nova Gorjca - In a series of lectures to honour 1000 years of the Gorisko region, an interesting lecture was given about the life and work of the versatile Renaissance genius Leonardo da Vinci. Special emphasis was given to his work in the Posocje region of Slovenia, west. Dr.Sandi Sitar, a researcher of history of science and technology, first outlined da Vinci's life, and then focused on his visit to Gorisko. Ljubljana - An exhibition of six drawings and 21 paintings of the river Sava and the sourrounding landscape by great Slovene impressionist Rihard Jakopic (1869-1943) opened in Ljubljana and will run until 16 November. Jakopic studied painting in Vienna and Munich. At the turn of the century he returned to Ljubljana where he helped found an art society and put up the first Slovene art exhibit. In 1907 he founded an art school. In 1938 he became a full member of the Slovene Academy of Arts and Sciences. Ljubljana - A promotion of the Slovene capital of Ljubljana was organised in tne Austrian city of Vienna on 8 and 9 November under the slogan "Ljubljana is Greeting Vienna". On this occassion, Mayoress of Ljubljana Vika Potocnik met with her counterpart Michael Haeupl. Ljubljana - The Slovene diplomats' trade union criticized the personnel policy of the foreign ministry. Diplomacy is not seen as a highly skilled instrument for the implementation of Slovene foreign policy, Slovenia's national interests and identity, the trade union wrote. Diplomacy should be professional to be able to successfully represent the interests of the country. Diplomats should be highly skilled, creative experts, the trade union wrote, adding that diplomatic posts should not be rewards for past work or even a place "to deposit redundant members of political parties". Ljubljana - Officially is confirmed that the following parties will hold seats in parliament: Liberal Democracy (LDS), Social Democrats (SDS), United List of Social Democrats (ZLSD), SLS+SKD Slovene People's Party, NSi, Pensioner Party (DeSUS). National Party (SNS) and Party of the Youth (SMS). Ljubljana - The largest number of ballots from Slovene diplomatic missions arrived from Buenos Aires, where a total of 969 ballots were cast. The great majority of these (814) were for New Slovenia - Christian People's Party (NSi), while the Social Democrats received 100 votes. Ljubljana - The election of 12 women MPs to the 90-seat parliament (13.3 percent) in this year's elections is a positive development in comparison with the year 1996, when only seven women managed to secure a seat in the National Assembly. However, the share of women in the new parliament equals that from 1992. Considering the share of women in European parliaments, Slovenia has not yet reached the European average, lagging behind Bosnia, Croatia, Lithuania, Latvia, the Czech Republic and Slovakia. Ljubljana - Increasing by 2042 persons, Slovenia's population reached 1,990,272 in the second quarter of this year, thus exceeding 1.99 million for the first time after 1996. The number of women exceeded that of men by 45,110 in the same quarter from a quarter earlier, according to figures released by the National Statistical Office. Ljubljana • A Slovene mountaineer has died attempting to climb Dorje Lakpa in the Himalayas. Andrej Zaman died just below the mountain peak, the Slovene Mountaineers' Association said. Zagreb - Slovenia will have the status of an active participant and not that of an observer at the EU-Bal-kans summit, which will take place in Zagreb on 24 November, said the assistant of the Croatian Foreign Minister Vladimir Drobnjak. Ceue - Six Slovene sorts of wine were awarded at this year's International Wine Competition in San Francisco, USA, at which a total of 2.800 samples were tested. While Grey Pinot (late vintage, y. 1989) produced by Vinag Maribor won a golden medal, the other five wines won bronze medals. The U.S. wine market, in which the consumption of wine has been increasing, is very interesting for Slovene wine producers, said the assistant director of the association, Zdenko Rajhar. Nevertheless, Slovenia exports the largest amount of wine to Germany, Great Britain and Scandinavia. Ljubljana - Nature and health related products and services were presented to the visitors of the 31st annual Nature and Health Show from 13 to 17 October in Ljubljana. The majority of 127 participants from 11 countries were from Slovenia. The first day was dedicated to Slovene natural spas. The show also involved exhibits, food tastings, measuring of blood pressure, pulse, cholesterol, blood sugar and body fat. Several health-ori-ented societies and the Eco Bazaar of Slovene ecologically-aware schools were also promoted. Textile items, sports and leisure footwear was available to buy at the fair.The Nature and Health Fair involved exhibits of mushrooms, pets and medicinal herbs, as well as healthy diet for cardiovascular protection. Vienna - A bronze relief of France Preseren was unveiled at the Institute of Slavic Languages at the Vienna University upon the 200th anniversary of the birth of this greatest Slovene poet.The relief is the work of sculptor Mirsad Begic of Ljubljana. At a ceremony sponsored by the Slovene Embassy in Vienna, Matjaz Kmecl of the Slovene Academy of Arts and Sciences spoke about Preseren and Vienna, while the poet's verse was read by Klaus Detlev Olof in his German translation. The relief consists of two plaques bound by stylised vine. One of them bears the image of Preseren and the other the seventh stanza of his Toast (Zdravljica), which is the Slovene national anthem, in the original and the German translation of Klaus Detlev Olof. The production of the relief was made possible by the Vienna-based company Gorenje-Austria, and it was set up on the initiative of diplomat Ivan Martelanc. Begic's relief of Preseren together with an English translation of the stanza "God's blessing on all nations" is to be set up also at Columbia University in New York. Ljubljana - Uros Zupan, one of the most promising Slovene poets, is the recipient of the 2000 Jenko Award, a prize awarded by the Slovene Writers' Association for best collection of poems from the past two years. The prize-winning ceremony was at the Preseren Theatre in the city of Kranj. S slovenskimi športniki - invalidi skoraj dva tedna... Franci Pinter, srebrno odličje v streljanju z zračno puško 60 stoje SH1 in osebni rekord v streljanju, zračna puška 60 leže SH1 Hvala slovenski paraolimpijci za podpis na ragljo, ki nam jo je za slovo podcoila ' bronasta" Dragica., vaša Stanka in Florjan Fotografije: Florjan Auser Intervjuji: Stanka Gregorič Branko Klun, vodja atletske ekipe Plavalec Danijel Pavlinec je s svojo uvrstitvijo zadovoljen, saj je dosegle na 400 m prosto S6 nov državni rekord Pravijo: dr. Helena Burger, ni le dobra zdravnica paraolimpijske reprezentance, bila je tudi odlična "ragljarka ", ki je pritegnila pozornost celega stadiona in nenazadnje je tudi dobra fotograjinja Mariborčan Franjo Izlakar, tisti paraolimpijec, kije "kriv", da so zaigrali slovensko himno in dvignili slovensko zastavo prvič odkar Slovenija obstaja kot samostojna država prav na Paraolimpijskih igrah v Barceloni leta 1992 - zlati odličji je takrat osvojil v suvanju krogle in v metu diska Podelitev odličij in cvetnih šopkov ODLIČJA /Press Release prevedla 5.(7./-Paraolimpijska zlata, srebrna in bronasta odličja so iste velikosti 70 mm v premeru in 5 mm debela (so pa večja od olimpijskih!!!); vsaka medalja tehta 220 gramov oziroma je za 10 gramov težja od olimpijskih. Prihajajo iz kovnic Perth Mint in Royal Australian Mint. Ophir Gold Project in BHP sta posredovala posebno kovino za zlata in srebrna odličja. Perth Mint pa je dodal en odstotek srebra za bronasta odliČja.Na eni strani odličja so upodobljeni sydneyska Opera, Harbour Bridge in vseh sedem paraolimpijskih objektov Na drugi strani je logo International Paralvmpic Committee iz Bona v Nemčiji. Ta mora tudi potrditi odličja. Avstralsko podjetje Woolmark je posredovalo 2800 metrov traku iz volne, ki jo je podarilo 45.000 avstralskih pri-delovalcev volne. Trak je v paraolimpijskih barvah modre in zelene barve. Ernest Jazbinšek 16. mesto streljanje, zračna pištola SH1 in 7. mesto, streljanje pištola proste izbire SH1 Spodaj: Polonca Sladič, trenerka strelcev je z uvrstitvijo svojih fantov kar zadovoljna Janez Roškar, zanesen bronastim odličjem Janez Hudej v metu diska F 54 na odličnem 5. mestu Lepo dekle Andreja Dolinar je tekmovala \ v namiznem tenisu prvič na Paraolimpijskih igrali v Sydneyu in bronasto odličje ji je ušlo za las, zato je pa tudi s četrtim mestom več kot zadovoljna; na fotografiji s trenerjem Gorazdom Vecko ____ Z leve: atletski trener Gorati Kabič, Gorazd Vecko in "bronasti"Janez Roškar Levo: goibalisti so imneli manj sreče, na fotografiji Erlend More, kije igral vse tekme s poškodovanim prstom Dragica Lapornik, ne more verjeti... ŠOPKI /Press Release prevedla 5.(7./-Vsak šopek je sestavljen iz tipične avstralske flore "native flowers . in sicer so v šopku Banksia Coccinea. Kansaroo Paw, Paper Daisies. Geraldton Wax ter zelenilo Emu Bush in Grevillea Baileyana. Cvetje je iz Queenslanda in Zahodne Avstralije. Njihova "domovina" je v teh krajih (seveda pa rastejo po drugih predelih Avstralije). Barve cvetja so simbol zemlje, sonca ter avstralske pokrajine. Šopek je povezan tako. da oa športniki-invalidi z lahkoto primejo. Štirideset članov organizacije. ki se imenuje Australian Native Flower Growers & Promoters Inc. Ltd. (ANFGP) je v desetih dneh in v 820 urah naredilo 2500 šopkov za okoli 561ceremonij - podelitev odličij. Šopke so dostavljali vsak dan sproti in sveže iz njihove delavnice na Sydney Flower Marketu. Organizacija ANFGP je bila ustanovljena julija 1996. Ustanovila jo je skupina ljudi, ki si želi, da bi avstralski vrtnarji eojili in promovirali naravno avstralsko floro. Danes šteje organizacija 130 ljudi, njihovi člani pa so raztreseni po različnih krajih Avstralije. __- Zaključna slovesnost Olimpijski/Paraolimpijski ogenj je gorel in ugasnil Nedelja, 29. oktober Iz avstralskega tiska Anthony Dennis The Sydney Morning Herald '30. oktober 2000 Now the harbour light is calling; This will be our last goodbye. Though the carnival is over, ¡will love you till I die. 'Če so Olimpijske igre dvignile duha Sydneya, so bile Paraolimpijske igre te, ki so ga usmerile v premišljevanje o bistvu človeštva' /Iz angleščine v slovenščino prevedla osemdesetletna sydneyska rojakinja Pavla Gruden, ves čas na tekočem z igrami.../ Zadnji dan: slovo od stadiona Avstralija... in od nas! Internetove strani urednika Eda Bogataja Edo Bogataj urejuje prostovoljno strani na internetu pod naslovom: http://sport.si2 lcom/atletika/ Paraolimpijski športniki so mu iz Sydneya pošiljali fotografije in poročila "v živo". Kmalu sta se pridružila tudi Stanka in Florjan s svojimi poročili in fotografijami. Prijetno je bilo pomagati požrtvovalnem Edoju, saj je prečul menda kar vse noči paraolimpijskih tekmovanj - urejevanje domačih strani je dokaj zamudno delo. To pot se Edoju najlepše zahvaljujeva za sodelovanje Stanka in Florjan Prvo pisemce po vrnitvi Draga Stanka in Florjan! Z nostalgijo se spominjam zadnjega dne v Sydneyu ko sta mi segla v roko in zaželela srečen povratek v domovino in vse dobro. Vsako slovo od dobrih prijateljev je boleč in pusti kanček praznine, čeprav se lahko dobivamo preko teh modernih čudes, kot je internet, je stisk roke in tople besede čisto nekaj drugega. Pozdravljam tudi vse ostale prijatelje Slovence, ki so nas vspodbujali, ko smo se spopadali s svetovno konkureco. Zato prav lep pozdrav v daljno deželo - imejte se skrajno lepo. Franc Pinter, Slovenska Bistrica Odhajamo... Olimpijski ogenj je že ugasnil. Po pošiljanju tega sporočila bo ugasnila tudi povezava med Ljubljano in neko pisarnico v kleti Paraolimpijske vasi v Sydneyu. Računalnik, ki nam je služil 24 ur na dan, se seli nazaj v Ljubljano... Zahvaljujem se vsem članom slovenske reprezentance in ostalim, ki so vložili veliko truda, da je nastala uspešna zgodba Paraolimpijada Sydney 2000. Kar se tiče Internet strani, ne smemo pozabiti na Eda. ki ne vem kdaj je spal. Zahvaljujem se tudi vsem Vam, ki ste nas podpirali, spraševali, čestitali, saj je lektronska pošta prihajala z vsega sveta. Vse, kar si lahko ogledate na naši Internet strani, govori o izjemnem dogodku, katerega udeleženci smo bili. Sodeloval sem s čudovito ekipo, kije ves čas dihala kakor eden. Vsi smo bili skupaj veseli ali pa žalostni. Torej še enkrat za konec, hvala vsem, torej tudi tebi, ki ta hip bereš ta zapis. Vsi ste in smo dodali kamenček za prihodnost športa invalidov. Novi projekti se bližajo....... I odja reprezentance: Branko Mihorko Olimpijska stran Na delovnem obisku v Viktoriji Beno Hvala v Cobramu -'•'v ; Zlate roke Franca Voduška na polju Med potovanjem po Viktoriji sta Beno in Florjan obiskala tudi farmo in klavnico Voduškovih, obenem pa se srečala še s slikarko Romano Favier Zorzut in njenim soprogom Sydney, Ljubljana /Glas Slovenije, viri iz Ljubljane/ - Večer slovenskega olimpizma je bil izredno uspešen, tako so zaključili 17 oktobra 2000 na sestanku v Ljubljani mag. Tone Jagodic, Veronika Zidar, Janez Matoh in Beno Hvala. Scenarist in režiser projekta, kije bil namenjen Juanu Antoniu Samaranchu (zaradi smrti soproge ga je nadomestovala avstralska plavalska šampionka Dawne Fraser), je bil nestor slovenskega športnega novinarstva (glej podatke v prejšnji številki Glasa Slovenije) Beno Hvala. Gospod Hvalaje bil v Sydneyu v času Olimpijskih icer na zelo odgovornem delovnem mestu, bil je namreč glavni šef izhodnega TV signala za ves svet v kontrolnem študiu SOBO-ja (Sydney Olympic Broadcasting Organisation). Priznanje in odličje Florjanu Auserju za sodelovanje in doprinos k uspehu Olimpijskih iger Sydney 2000 Sydney /Glas Slovenije/ -Florjan Auser, ki je v pred-olimpijskem času več mesecev snemal reportaže za TV SLO v Ljubljani, si je močno želel, da bi kot snemalec (kamerman) pokrival slovenska dogajanja tudi v času 01 (še posebej v slovenski skupnosti). Žal so hoteli drugi drugače in dogovori so bili drugačni. Tako je opravljal svoje delo za TV Milano (ki ima v Italiji okoli 9 milijonov gledalcev), v času obiska Milana Kučana, pa je pokrival tudi večji del predsednikovih obiskov. Za svoje delo in doprinos k uspešnim 01 Sydney 2000 je prejel priznanje s podpisom Michaela Knighta, olimpijskega ministra in Juana Antonia Samarancha, predsednika Mednarodnega olimpijskega komiteja, povrhu tega pa še posebno odličje. Večer slovenskega olimpizma v avli AXA na York Streetu v Sydneyu 19. septembra 2000 izredno uspešen Nada Kotlušek in Beno Hvala obujata spomine Foto: F.A. Pri olimpijski atletinji Nadi Kotlušek /Glas Slovenije/- Po Olimpijskih igrah sta se Beno Hvala in Florjan Auser podala na delovni obisk v Viktorijo. Posnela sta izredno zanimiv dokumentarec, zgodbo Nade Kotlušek, nekdanje slovenske olimpijske atletinje. Nada je namreč nastopila na igrah v Melbournu leta 1956 v disciplini suvanje krogle in........ostala v Avstraliji! Dolgih 44 let živi na deželi v Viktoriji in ni nikoli obiskala Slovenije. Beno in Nada sta obujala spomine na tiste davne čase, ogledala sta si tudi stare porumenele fotografije... Med drugimi tekmovalci ki so takrat sodelovali na 01 in predstavljali Jugoslavijo, so bili trne slovenski atleti Stanko Lorger, Milena Usenik in Nada Kotlušek. Dokumentarni posnetek bo prikazan na TV SLO v Ljubljani. Zapisali so še v. LJUBLJANSKE NOVICE STA Z ustavo zagotovljena volilna pravica slovenskih državljanov, ki živijo v tujini, je bila na letošnjih državnozborskih volitvah velikokrat kršena. Tako je vsaj sklepati iz številnih pisem in pripomb, ki so jih dobili na Svetovnem slovenskem kongresu (SSK), je na novinarski konferenci poudaril predsednik slovenske konference SSK Danijel Starman. Volilni postopek za slovenske rojake je bil po njegovem preveč zapleten, še zlasti pa postopek volitev po pošti, bati pa se je, da je bil tak odnos do njih nameren zato, da bi s tem omogočili brezpraven postopek oblikovanja volilnih izidov. Starmanu se namreč zdi podatek, daje le 4.637 oz. manj kot 5 odstotkov od skupaj kakšnih 54.000 vseh slovenskih izseljencev izrabilo svojo volilno pravico jasen dokaz, da matična država in njena volilna komisija nista zainteresirani za to, da bi se čim več izseljencev volitev udeležilo. Prva težava, s katero so se naši rojaki pri letošnjih volitvah v tujini srečali, je bila že zahteva za vpis v poseben volilni imenik. Poleg tega jih je veliko volilno gradivo po pošti prejelo prepozno ali pa sploh ne, tudi zaradi napačnih naslovov, ki so bili izpisani na ovojnicah. Navedel je primer, daje priporočeno pismo iz Logatca v Stuttgart potovalo 19 dni, da je kakšna polovica Slovencev v Avstraliji gradivo prejelo prepozno, da kakšnih 400 Slovencev v Argentini ni moglo glasovati, ker niso prejeli volilnih kart. Veliko težav so imeli tudi pri overovitvi volilnih kart, saj so jih na primer uradniki na nemških uradih zavračali, pri notarju paje bilo treba plačati od 20 do 40 nemških mark. Boštjan Turk, podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa, paje sicer priznal, daje dobra odločitev ustavnega sodišča, kije za pet dni podaljšalo rok za glasovanje po pošti iz tujine, ter pohvalil možnost glasovanja na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Po njegovem paje temeljna težava za slovenske rojake oblikovanje stalnega volilnega imenika. Zdaj je namreč potrebno za vsake volitve pripravljati poseben volilni imenik, kar za slovenske izseljence ni najbolj primerno oz. praktično. Starman paje dodal, da bi volilno zakonodajo morali spremeniti tako, da bi "tudi Slovencem v svetu omogočili predčasno glasovanje. DELO SOBOTNA PRILOGA Vanessa Cokl Petra Z emu tč: Na ljubljanski upravni enoti je rimskokatoliška cerkev (ljubljansko rimskokatoliško škofijstvo oziroma nadškofijski ordinariat), po podatkih iz leta 1998, vložila 154 denacionalizacijskih zahtevkov: pri izpostavi Bežigrad 11,28 pri izpostavi Center, pri izpostavi Moste Polje 33, pri izpostavi Šiška 38 in pri izpostavi Vič Rudnik 44. Kateri so ti denacionalizacijski zahtevki in kako daleč so postopki, nam ni uspelo izvedeti. So pa v teh številkah zanesljivo tudi Baragovo semenišče, Križanke in stadion za Bežigradom. Tako stadion kot Baragovo semenišče nista kulturna spomenika, nimata statusa dediščine, zato bodo o njuni denacionalizaciji morali odločiti v upravni enoti. Ministrstva za kulturo se Baragovo semenišče tiče deloma. V stavbi, ki je jo naročila ljubljanska škofija, njen arhitekt je bil Jože Plečnik, zgradili pa so jo pred drugo svetovno vojno, je danes ob Pionirskem domu, Festivalni dvorani in Akademskem kolegiju tudi Slovensko mladinsko gledališče. Zakon o denacionalizaciji v 19. členu predpisuje, da nepremičnine (v naravi) ni mogoče vrniti, če služi dejavnostim državnih organov, zdravstva, vzgoje in izobraževanja, kulture oziroma drugih javnih služb in bi bila z vračilom bistveno okrnjena možnost opravljanja teh dejavnosti, kerje ni mogoče nadomestiti z drugo nepremičnino ali bi bila nadomestitev povezana z nesorazmernimi stroški. V predlani spremenjenem in dopolnjenem zakonu o denacionalizaciji je 19. člen v tem delu dobil dopolnilo. Z vso birokratsko latovščino je določilo, da bi bili stroški nesorazmerno veliki, če bi bili "stroški za nadomestilo nepremičnine za zavezanca za več kot 50 odstotkov večji od stroškov, ki bi nastali za upravičenca, če bi ta želel podržavljeno nepremičnino nadomestiti z nadomestno in jo usposobiti za namen, za katerega je služila pred podržavljenjem". Denacionalizacijski postopek bi v tem primeru hipotetično lahko rešili z vračilom Baragovega semenišča v last, ne pa še v celoti v posest. Po vzorcu pač, pre-izkušenem že pri letošnjem vračilu Betnavskega gradu mariborski škofiji. Betnavoje za zdaj dobila v last, v popolno posest pa še ne - dokler ne bo sklenjen dogovor o bodočnosti pohištvenega salona, ki ga ima v gradu ajdovska tovarna Lipa. Olimpijska stran AWI C National Association of Women in Construction Victorian and Tasmanian Chapters a m m * Sonia Leber prejela ARuP Award for visoko priznanje Achievement in Design Sydney - Sonia Leber (hčerka našega rojaka Iva Leberja iz Melbourna) je prejela visoko priznanje za posebno ozvočenje prostora okoli olimpijskega stadiona v Home-bushu Award Achievement in Design, National Association of Women in Construction. Namreč, ko si se v času Ol in POI sprehajal okoli stadiona, si naenkrat zaslišal razne glasove in zvoke iz zvočnikov, pritrjenih na drogove. Umetnica je skupaj s svojim partnerjem Davidom zbrala kratke individualne glasove športnikov, živali in drugih zanimivih zvokov. Winner Sonia Leber ARUP Jasna Šlehinger in Helen Miller (prostovoljka) sta imeli v času Olimpijskih iger kot prevajalki za slovenski jezik (in druge jezike) kar nekaj dela; na fotografiji obe prevajalki; fotografija spodaj Jasna z "zlatim" slovenskim kanuistom V času Olimpijskih iger Sydney 2000 tudi dve slovenski prevajalki - SfU3 Oktober-Novemhcr 2000 Ta zaradi stroškov, ki jih je v preteklih letih imela ob obnavljanju gradu, pričakuje odškodnino. V škofiji so vsa leta dolgotrajnega denacionalizacij skega postopka vztrajali, da zanjo ni razloga. Denacionalizacijski zakon mejo, od katere velja bistveno povečanje vrednosti nepremičnine, res postavlja pri 30 odstotkih, toda po zadnji korekturi najemnik lahko od upravičenca zaradi večvrednosti vrnjene nepremičnine zahteva razliko v vrednosti, če ta presega polovico prvoobjavljenega bruto domačega proizvoda na prebivalca v letu pred vložitvijo denacionalizacijskega zahtevka. Zato se zdi, da se bo vračilo gradu v posest vendarle zares zaključilo šele z odškodnino. Cerkev želi tudi vračilo Stiškega dvorca v Ljubljani. V njem je v premajhnih prostorih danes Akademija za glasbo. Ker se praktično vse umetniške akademije ljubljanske univerze stiskajo v neustreznih prostorih, je zanje v bodočnosti predvidena selitev v severni del kompleksa na Metelkovi. Do takrat obstaja možnost vračila Stiškega dvorca v last, ne pa tudi že v posest. Seznam se trenutno končuje pri številki 943. Med njimi sta 99 zahtevkov vložili rimskokatoliška in evangeličanska cerkev. Do zdaj je bilo izdanih 32 cerkvenih odločb, 25 je pravnomočnih. Da so v letošnjih osmih mesecih uspeli rešiti toliko primerov, kot jih niso vsa prejšnja denacionalizacij ska leta skupaj, je zasluga letos okrepljene ekipe, ki se v ministrstvu za kulturo ukvarja z denacionalizacijo. Denacionalizacijo je treba pospešiti, pravijo cerkveni predstavniki, pri tem pa posebej omenjajo Blejski otok, Goričane pri Medvodah, Stiški dvorec, Baragovo semenišče. Goričane so zgodba zase. Od 1964. je dvorec, kije bil do leta 1945 last ljubljanske škofije, Cerkev pa naj bi se mu bila kasneje pisno odpovedala, a to po demokratizaciji v začetku devetdesetih očitno ni imelo več nobene teže, oddelek Slovenskega etnografskega muzeja (ki se je medtem skoraj z vsemi zbirkami preselil v nove prostore na ljubljanski Metelkovi) za neevropske kulture. Dvorec, ki ga z zastoji prenavljajo že skoraj desetletje, je po mnenju Ralfa Ceplaka Men-cina, ki je v Goričane prišel v začetku devetdesetih, ves čas v primežu politike. "Prvi razlog za nastanek goričanske muzejske enote neevropskih kultur je bila odločitev Tsuneko Kondo Kavase, poročene Skušek, izjemno bogato zbirko kitajskih predmetov podariti državi, vendar le če bo stalno razstavljena, drugi pa partijska konferenca 1934. VEČER Iz ČLANKA MANFREDA MeRŠNIK.4: Slovenska turistična organizacija (STO) je že objavila razpis za nova strokovna delovna mesta, ki jih je v Portorožu napovedala Barbara Gunčar. Iščejo direktorja za finance in računovodstvo, strokovnega sodelavca za pravne zadeve, vodjo promocijskih predstavitev, strokovnega sodelavca za koordinacijo predstavništev in informativnih uradov v tujini in produktnega vodjo za oddelka Zdravilišča ter Gore in jezera. Vsi kandidati morajo imeti visoko oziroma univerzitetno izobrazbo. O špekulacijah, da naj bi Janko Razgoršek, minister za malo gospodarstvo in turizem, ob morebitni ukinitvi "njegovega" ministrstva, ki ima sedež v Mariboru, svojim najzvestejšim sodelavcem priskrbel nova delovna mesta v STO, je minister rekel: "To je neumnost. Slovenska turistična organizacijaje razpisala nova delovna mesta le zaradi tega, ker želi strokovno učvrstiti organizacijo, ki ne bo skrbela le za promocijo, temveč tudi za razvoj in analize slovenskega turizma. Za 'pribežnike' iz ministrstva ni sistematiziranih devet novih delovnih mest. Tudi če bi bilo ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem ukinjeno, sem prepričan, da zaposleni v njem v Mariboru ne bodo odšli v Ljubljano. Sicer pa je ena od zahtev SLS+SKD, da v morebitni novi vladni koaliciji tega ministrstva ne bi ukinili." LJUBLJANSKE NOVICE V prvi polovici oktobra je vladni urad za informiranje, ki ga vodi Alenka Paulin, pri Zavodu za oživitev civilne družbe naročil leto dni trajajoč projekt z naslovom Problematizacijajavnomneniskih raziskav, za kar je vlada odštela 4,2 milijona tolarjev. Raziskovanje poteka pod vodstvom dr. Janeza Jerovška, zdaj pa so na tiskovni konferenci predstavili Ervo delno raziskovalno poročilo, .i vsebuje prispevke dr. Josipa Županova, Jerovška, Andreja Aplenca in dr. Marka Kosa. Ena osrednjih ugotovitev tega delnega poročila je, da za javnomnenjske ankete v Sloveniji velja, da so podvržene manipulacijam. Jerovšek meni, da mnenje manjšine v Sloveniji ne uživa zadostne legitimnosti ter kulturne, medijske in pravne zaščite. "Danes je večina medijev na strani večine, ta pa mnenja manjšine označuje kot zmotna in nesposobna. Biti v manjšini pomeni biti nesposoben. Slovensko novinarstvo je praviloma na strani tistih, ki imajo moč, torej kapital in položaje. MOSKVA /STA/- V atriju Vseruske državne knjižnice tuje literature na ulici Nikolo-Jamskaja 1 v Moskvi so v torek, 31. oktobra, slavnostno odkrili doprsni kip rojaku, imperatorskemu veleposlaniku Žigi Herbersteinu, delo Grigorija PotoČkega, in predstavili dvojezično knjigo o njem. Njeni avtorji so Anna Horoškevic, Andrej Lenarčič in Jožko Savli. Po odkritju je bil v prostorih knjižnice kratek priložostni kulturni program, v katerem je 13-članski zbor moskovskega Kon-servatorija izvedel dva madrigala Jacobusa Gallusa. Ruski javnosti so predstavili tudi dvojezično knjigo o Žigi Herbersteinu. Na podstavku kipaje v slovenščini in ruščini zapisano: V dar bratskim ruskim narodom od slovenskega naroda Herbersteinovo delo Moskovski zapiski, ki so izšli leta 1549, je ostalo brez vsake konkurence celih dvesto let. Ni dvoma, da gre zahvala za tak uspeh v prvi vrsti njegovi slovenski domovini, ki ga je opremila po eni strani z znanjem jezika, v katerem je lahko komuniciral tako z Rusi kot s Poljaki, po drugi strani pa seje v svoji rojstni domovini navzel spoštovanja do različnosti, odprtosti in širokega razumevanja drugih. Pojav in delo Žige Herbersteina spada med mejnike nastajanja moderne Evrope, v čas, ko se je začela oblikovati nacionalna država in porajati narodna zavest. Tudi Slovenci smo bili soustvarjalci tega novega toka evropske zgodovine. Zavest o tem nam je toliko bolj potrebna danes, ko ponižno trkamo za sprejem v tisto Evropo, katere temelje smo polagali tudi mi. Herberstein je bil predhodnik in predznanilec ideologov današnje združene Evrope, ki naj jo sestavljajo enakopravne države neodvisno on njih lege, položaja in ozemlja, ki ga obsegajo. Postavitev kipa in izdajo knjige je organiziralo in izvedlo Društvo za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo France Prešeren, finančno pa omogočilo več kot 60 spon-zoijev. Slovesnosti so se udeležili ugledni predstavniki tamkajšnjega političnega in kulturnega življenja. LA PAZ /STA/- Bolivijska Stranje uradno potrdila, da sta bila v Boliviji v roparskem napadu ubita slovenska turista Branko Kavčič in David Smidovnik, ranjen pa Marko Uršič. SARAJEVO /Primorske novice/ Mitja Marussig - Pred kratkim so diplomati obiskali Sarajevo. Obisk so začeli v Carjevi džamiji, nadaljevali v pravoslavni cerkvi Mihajla in Gavrila, katedrali in židovski sinagogi, kulturnozgodovinski izlet pa so zaključili v dvorcu Konak, nekdanji rezidenci habsburških vladarjev v Sarajevu. Da pa sprehod po multikulturnem Sarajevu ne bi bil samo uradne narave, jih je tam čakalo presenečenje. Spretni vinarji in sirarji iz vipavskega Agroinda, podkrepljeni z Mipo-vim pršutom, so namreč diplomatom pripravili gostijo, ki seje naravnost ujemala s svečanim zgodovinskim okoljem dvorca. Diplomate so med predstavljenim najbolj navdušile vipavske penine, med njimi tudi mednarodno nagrajeni chardonnay, ki jih je postregel sommelier Bogdan Slokar, pa tudi s siri in s pršutom seveda še zdaleč niso imeli težav. Zadovoljni obrazi diplomatov, ki jih je poleg kulinarično-vinskih dobrot prepričala tudi predstavitev Vipavske doline, so se popolnoma ujeli s sporočilom reklamnega slogana "Bilo kuda, Vipava svuda", ki v zadnjem času osvaja reklamne panoje po sarajevskih ulicah. DUNAJ /Ljubljanskenovice/- Na Dunaju so v sredo, 8. novembra, v nakupovalni hiši Steffl odprli mednarodno razstavo Mojstrovine Slovenije - srečanje s sodobnimi rokodelci. Razstava bo odprta do 3. januarja prihodnje leto. Med 8. in 16. novembrom pa je bila v slovenskem kulturnem centru Korotan na Dunaju poleg tega odprta razstava ljubljanskega Mestnega muzeja z naslovom Dobrodošli v Ljubljani, srcu Slovenije. Od 9. do 11. novembra pa so Dunajčani v restavraciji Barbaro's lahko okušali dobrote slovenske kuhinje, ki jim jih je pripravljal mojster Slavko Ada-mlje iz ljubljanskega Maxima. Mednarodna razstava Mojstrovine Slovenije izraža ustvarjalno raznolikost 69 slovenskih rokodelcev in oblikovalcev, ki prikazujejo ročne izdelke, pri katerih so uporabili izkušnje in postopke izdelave izpred sto let. Razstava zajema več kot 200 eksponatov iz lesa, slame, ličja, čebeljega voska, kovine, stekla, usnja, papirja in drugih materialov. neznani Avstralsko priznanje slovenskemu znanstveniku Boljše razumevanje nevarnih virusnih okužb Dr. Boštjan Kobe je diplomiral na ljubljanski univerzi, doktoriral pa na University of Texas Southwestern Medical Center Dallas v Teksasu. Lani je med drugim vodil laboratorij za strukturalno biologijo pri Inštitutu St. Vincent za medicinska raziskovanja v Melbournu; ta inštitut je del melbournške bolnišnice St. Vincent, kije povezana s tamkajšnjo univerzo. V zadnjem letu so dr. Kobeta povabili k sodelovanju kot gostujočega profesorja na univerzi Queensland v istoimenski avstralski zvezni državi, kjer ima hkrati mesto na Inštitutu za molekularne bioznanosti. V svojem raziskovalnem delu se je dr. Kobe usmeril v strukturo proteinov in njihovih funkcij, s poudarkom na razumevanju strukturalne osnove intra in intermolekularnih interakcij, ki jih oblikujejo te makromolekule. Kot je med drugim pojasnil, se v laboratorijskem raziskovalnem delu v največji meri ukvarja z rentgensko kristalografljo, kombinirano z obilico drugih biofizikalnih tehnik in z molekularno biologijo. Pri tem gre za raziskave kot so strukturalna karakterizacija molekularnih interakcij med prehodom proteinov v celičnajedra (nukleuse), strukturalno karakterizacijo vstopa retrovirusov v gostiteljske celice, strukturalno karakterizacijo aktivne, na določeno mesto usmerjene (intrasteritne) proteinske regulacije, strukturalna karakterizacija molekularnih interakcij na področju transdukcije modularnih signalov, substratna specifičnost proteinskih kinaz, strukturalne značilnosti solenoidnih (superheličnih) proteinov. Proteinov s takodolgimi imeni' in nič manj zapletenimi naslovi znanstvenih projektov seveda ni mogoče razločiti na kratko. Nekoliko poenostavljeno pa bi lahko rekli, pomaga s pojasnilom dr. Kobe, takole: "Za normalno delovanje vsake celice v telesu se morajo neprestano tvoriti interakcije med različnimi proteini. Razumevanje teh interakcij s strukturnega, fizikalnega in biološkega stališča je seveda zato nujno za razumevanje kompliciranih procesov v celicah. Moja skupina zato raziskuje več različnih primerov takšnih pomembnih interakcij, na primer v procesu retrovirusne okužbe, v procesu transporta proteinov v celično jedro, v procesu regulacije proteinov, v procesu signaliziranja v celici in tako naprej. Strukturni in drugi rezultati teh raziskav so potem dolgoročno temelj za načtovanje novih zdravil, ki spremenijo tvorjenje teh interakcij v primeru bolezni." In morebiti še slikovitejša razlaga pojma, kaj je takoimenovana intrasteritna regulacija. "Gre za regulacijo, ki je usmerjena neposredno v aktivno mesto proteina. Na predavanju v Ljubljani sem to razložil kot proces, v katerem se proteini regulirajo z 'grizenjem lastnega repa'." Zdravila za usmerjeno delovanje Določanje vrstnega reda pri projektu človeškega genoma kaže podobo posameznih elementov kompleksne sestavljanke, toda ugotoviti kako se ti deli med seboj povežejo in kaj v bistvu predstavlja celotna slika, je eden od izzivov, s katerimi se ukvarja dr. Boštjan Kobe. V povezavi z nagrado pa je treba poudariti, da njegovo delo pomaga osvetljevati infekcijske mehanizme retrovirusov, kot so HIV, T-celična levkemija in ebola. "Poznavanje tridimenzionalne strukture proteinov je nujno za razumevanje njihovih funkcij," je dejal dr. Kobe. "To obdobje je v strukturalni biologiji zelo vznemirljivo," dodaja, "kajti metode za določanje tridimenzionalnih struktur postajajo učinkovitejše in zato se lahko osredotočimo na poskus razumevanja, v kakšni povezavi je struktura s funkcijo." Delo dr. Kobeta, poleg določanja trideminzionalne strukture proteinov vključuje tudi vpogled v to. kako ti proteini delujejo, kako prizadevajo biološke tokove in, kot rečeno, kako načrtovati zdravila za bolj usmerjeno delovanje. V poglavitnem obsegu pa se, kot je bilo že omenjeno, dr. Kobe ukvarja z raziskovanjem retrovirusov, "Boljše razumevanje nevarnih virusnih okužb" Znanstvena priloga, sreda, 18.oktober 2000 Napisal Jože Zohar Pred kratkim so na avstralski univerzi Queensland, oziroma njeni fondaciji za nagrajevanje odličnih raziskovalnih dosežkov, podelili svojim sedmim raziskovalcem priznanja za njihovo izvrstno delo in to podkrepili z denarno podporo za nadaljnje raziskovanje. Posebnost tega dogodka, vsaj kar zadeva nas, da je eden od sedmih nagrajenih prof, dr. Boštjan Kobe. Skupaj s priznanjem za njegove izjemne prispevke k razvoju znanosti, je dobil tudi 80.000 avstralskih dolarjev za projekt, imenovan Strukture retrovirusnih ovojnih proteinov in mehanizem virusne okužbe. kakršni so HIV in s tem povezana obolenja, oziroma T-celična levkemija (HTLV - Human T-cell leukemia). Pri tem gre, kot je sicer že znano, za zapleten proces, pri katerem morajo retrovirusi svoje gene ^'Mvcepiti v notranjost ciljnih celic, da se lahko razmnožijo. Dolo-čanje mehanizma za razmnoževanje retrovirusov pa je od-otf<« visno od razumevanja, kako vi-rus vpliva na ciljne celice. Nedavna določitev strukture ŠS HTLV odpira nove možnosti za boljše razumevanje načina okužbe in kaže, da je ta zelo ^^ podobna smrtonosnemu virusu ebola. Nov model načina okužbe mm pojasnjuje, kako določen protein "vsidra" virus na ciljno celico, medtem ko se drugi vcepi v membrano ciljne celice. Vcepljeni protein nato spremeni svojo obliko, da pritegne virus trdno ob ciljno celico, v katero nato prenese virusove gene, kjer se ti lahko replicirajo. Boljše poznavanje tega mehanizma bo raziskovalcem omogočilo natrtovanje tehnik za ustavitev replikacije in širjenja virusov kot sta HTLV in ebola. Dr. Boštjan Kobe Razumevanje genetske mutacije V drugem, ta čas prav tako aktualnem projektu, se dr. Kobe ukvarja s problemom fenilketonurije (phenylketonuria), ki je ena od prvih pojasnjenih gensko pogojenih bolezni, ki lahko privede do motenj v duševnem razvoju, te se ne odkrije in preventivno ukrepa dovolj zgodaj. Za fenilketonurijo in za nekoliko manj hudo obliko hiperfenilalaninemijo (hyperphenylalaninemia) lahko zbolijo ljudje, pri katerih neo bhodna amino kislina in raven fenilalanina (phenylalanine) nista pravilno regulirana. "Z razredčitvijo strukture proteinov, ki so vpleteni v regulacijo fenilalanina, smo razvili boljše razumevanje procesa, kako genetska mutacija privede do teh bolezni. Rezultati omogočajo oblikovanje razmeroma preprostih pravil, ki dovolj zgodaj napovedo, kolikšna je realna nevarnost za razvoj fenilketonurije prav na podlagi te omenjene proteinske strukture. Ta informacija je nujna in pomemben napredek pri iskanju možnosti za zdravljenje teh bolezni," je dejal dr. Kobe. Dr. Kobe je nosilec Wellcome seniorske raziskovalne štipendije v medicinski znanosti (Wellcome Senior Research Fellowship in Medical Science) za dobo 1997-2002, prejel paje tudi letošnjo nagrado Erice Vaciago, ki jo podeljuje Mednarodna šola za kristalografijo. Dr. Kobe je za obdobje od 1997-2002 prejel že več kot milijon devetsto tisoč dolarjev v podporo znanstvenoraziskovalnemu delu, ki ga opravlja sam oziroma skupaj s sodelavci. Lahko bi torej rekli, če povzamemo aktualne komentarje v tukajšnjih strokovnih krogih, da se avstralska država zaveda, kako pomembno je podpirati znanstveno in raziskovalno delo. Vendar pa ni mogoče preslišati tudi kritičnih opozoril, kjer poznavalci opozarjajo, kako je bila znanost v tej prostrani deželi v zadnjih letih deležna premalo razumevanja in podpore. Možnosti za zaposlitev prijavnih raziskovalnih inštitutih in univerzah so vse bolj upadale in razmere nikakor še niso zadovoljive. Denar, ki ga zvezna vlada namenja univerzam, seje v dobrih dveh desetletjih 15 v^slon lmje _ Oktober-Kovember 2000 objektivno zmanjšal za skoraj polovico. Število akademskih mest s polnim delovnim časom seje od leta 1995 zmanjšalo za več kot tisoč. Avstralska zvezna vlada je tudi zmanjšala število polno plačanih podiplomskih raziskovalnih mest s 25 tisoč na 21 tisoč. Zato je avstralski znanstveni lobi minuli teden izrabil priložnost in njegovi predstavniki glasno opozarjajo zvezno vlado, naj znanosti zagotovi več denarja in boljše raziskovalne možnosti. Prof. dr. Boštjan Kobe je diplomiral na Oddelku za kemijo in kemijsko tehnologijo v Ljubljani iz kemije. V diplomskem deluje pod mentorskim vodstvom prof. Ivana Lebana uporabljal metodo rentgenske kristalografije. Kot pravi, ga je "tedaj delo dovolj navdušilo, da je poskusil poiskati možnosti za doktorsko delo na področju proteinske kristalografije, to je določanja tridimenzionalne strukture proteinov. Zato je odšel leta 1989 v Dallas in doktoriral pod vodstvom Nobelovega nagrajenca prof. Johanna Deisenhoferja. Leta 1995 seje odpravil v Melbourne na podoktorsko delo s prof. Bruce Kempom na St. Vincent's Institute, in leta 1997 uspešno zaprosil za Wellcome Senior Research Fellowship, ki mu je omogočil ustanovitev samostojne raziskovalne skupine na institutu. Lani se je prijavil na razpis za predavatelja strukturne biologije na University of Queensland, kjer je do.bil mesto gostujočega profesorja in z delom pričel julija letos. Čez dva tedna bo star 35 let. Z Ljubljano "poskuša vzdrževati stike". Znanstveno sodeluje s Kemijskim inštitutom, večkrat pa je v Ljubljani v preteklih letih tudi predaval, letos prav tako na Kemijskem inštitutu in pred kratkim na srečanju Life Sciences 2000 v Gozd Martuljku. 6(9be~came.te-zimniec~tGQm&~ apartma v o d u s E K MEATS Sodelujemo z: __adria airways Malaysia Airline Quantas Lauda Air Lufthansa in drugimi letalskimi prevozniki Phone (02) 9823 0011 Fax (02) 9823 0022 Shop 12, Edensor Park Plaza Edensor Park NSW 2176 V Slovenskem društvu Sydney ste vedno dobrodošli Sobota, 11. novembra od 19.30 ure dalje Martinovanje Igra ansambel Evros Nedelja, 12. novembra ob 15.00 uri Občni zbor 2-10 Elizabeth Street Wetherill Park NSW 2164 Telefon (02) 9756 1658 Fax 02) 9756 1447 E-mail: slodsvd@zeta.org.au Oklohcr-Novemhcr 2000 Fotografije: Marta Magajna Karto Pelear ïêMââi Srečanje s predsednikom V Klubu Triglav - izmenjava daril; Z leve Milan Ličan, Milan Kučan in Kur I o Pelear, predsednik Kluba Levo: Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije o razstavi BUILDING BLOCKSv Verskem središču Merrylands; v ozadju tudi zaslužni za uspelo razstavo: A nit a Lever kustodinja razstave, Marija in Emil Grosman iz Newcastla Predsednik Kučan z avstralsko Slovenko Rozo Kučan, Prekmurca pa nista v sorodu Fotografija spodaj: dobrodošlica slovenskemu predsedniku, Kara Starih a s kruhom in soljo ter pater Valeriian II lili llllllll llllllllll.......................«lil Po zakuski z rojaki v Verskem središču Merrylands (Andrew Brati/ta, Fistričevi otroci - pevski kvartet, Z desne: pater Valerijan, Draga Gelt in Stanka Gregorič) Lojze Košorok, "duša" razstave želi ovekovečiti trenutek Slovensko društvo Sydney: zajtrk in srečanje z mladimi (tretja generacija) - folklorna skupina Mali Prešeren ter predsednica Mira Smrdel in podpredsednik Ivan Koželj Pavla Grudnova je prišla celo iz Ingleburna da bi se srečala s predsednikom Kučanom; predsednik podpisuje avto-grame, tudi za Pavlino vnukinjo... Perth a Max Namestnik (v sredini g. Lever) Marta Magajna, Marija Košorok in Mihelca Sušteršič - "ta glavne" pri postavitvi razstave Med nami, — i ()kmher-N<> vem her 2000 Slovenija je Domovina Tvoja Kaj pa dari*» iarita?^lepseg CD avstralskih slovenskih Domačih fantov Zlate harmonike lahko naročite na telefon: Frank Petelin (03) 9852 7127 Peter Grivee (02) 427 47774 Cena S 20.00 Foto: I. Teh ovni k Wollongong /Klub Planica/- Koje 11. septembra olimpijska bakla potovala skozi Wollongong, so se za ta slovesni trenutek zbrali tudi člani slovenskega kluba Planica. Zjutraj so imeli "olimpijski zajtrk", ob devetih pa so pred društvom dočakali nosilce bakle. Na fotografiji zgoraj so člani Kluba Planica: s slovensko zastavo Ivan Rudolf, predsednik kluba, avstralsko pa nosi Angela Sire. V nemškem starostnem domu "funny ličje za Slovenko Sydney /M a k ta M a ga j na/ -Slovenci v Sydneyu nimamo svojega starostnega doma in tako nekateri starostniki preživljajo svoja zadnja leta po tujih "nursing homes". Tako tudi Lucy Robah, ki se je 19. septembra 2000 udeležila tako imenovane "funny Olympics" in v metanju diska osvojila srebrno medaljo. Gospe Lucy čestitamo in upamo, da bo ostala tako mladostna še dolga leta! Na fotografiji (sedi) nosilka srebrnega odličja Lucy Robah Vokalni Kvartet "Planica" Wollongong Na harmoniko spremlja - Peter Grivic Zgoščenko Vokalnega kvarteta Planica Wollongong lahko naročite na telefon: (02) 4257 3499 ali na naslov: Max Vocanec, 11 Forest Oak place, Albion Park Rail 2527 NSW Ker CD ni za prodajo, lahko ob naročilu pošljete prostovoljni prispevek_ Ansambel Domači fantje v Wollongongu in Sydneyu Wollongong /Glas Slovenije/ - Ansambel Domači fantje gostoval v soboto, 14. oktobra 2000 v slovenskem klubu Planica Wollongong. V ansamblu so trije Melbournčani Lenti Lenko, Edi Zupan in Frank Petelin ter Peter Grivec iz Wollongonga. Med koncertom, ki sta ga povezovali Tanja Smrdel in Tanja Andrejaš, so predstavili tudi svojo novo zgoščenko (CD). Za promocijo ansambla v Sloveniji bosta poskrbela Florjan Auser, kije koncert posnel za televizijo, in Stanka Gregorič, kije opravila s fanti kratek pogovor. Isti večerje zapel tudi Vokalni kvartet Planica iz Wollongonga, ki ima prav tako za seboj novi CD, pod naslovom Slovenija je domovina tvoja. V kvartetu pojejo Pepi Mezgec, Janez Marinic, Janez Stajnko in Max Vočanec. Z diatonično harmoniko jih na zgoščenki spremlja peter Grivec. Domači fantje so se predstavili še v nedeljo v Verskem in kulturnem središču Merrylands v Sydneyu. Slovenci v Wollongongu: olimpijski zajtrk in pozdrav olimpijski bakli vstslovenije- Oktober-November 2000 Medicina - Znanost Evropska unija odobrila zdravilo proti raku Basel, 31. avgusta (STA/ AFP) - Evropska unija je odobrila uporabo izdelka švicarskega farmacevtskega podjetja Roche, s katerim zdravijo raka na dojki, so sporočili predstavniki podjetja. Uporaba herceptina je že eno leto dovoljena v Švici, zdravilo pa se uporablja za zdravljenje hudih oblik raka dojke z metastazami. S tem zdravilom se možnosti za ozdravitev povečajo za 40 odstotkov, če bolnica jemlje zdravilo ob hkratni kemoterapiji, je sporočilo podjetje. Herceptin je Roche razvil v ameriškem laboratoriju Gene-ntech, v ZDA pa so ga odobrili leta 1998. Proti raku in osteoporozi /Jana/ - Najnovejše, pravkar objavljene študije so pokazale, da zdravilo po imenu ra!oxifen ne preprečuje samo osteoporoze, temveč žensko, ki je že izgubila menstruacijo, tudi ščiti pred nastankom raka na dojki. Še posebej tiste, ki imajo to bolezen v družini. Nemški tisk pa veliko piše o zdravilu aromasin, ki je pri nekaterih bolnicah zmanjšal tumor, pri tretjini žensk pa zavrl njegovo rast. V Sloveniji s temi zdravili že podaljšujejo, vrnejo ali ohranjajo zdravje tisočim ženskam. Kajenje in staranje organizma /7D/- Japonci ugotavljajo, da so ljudje, ki pokadijo dnevno 10 do 20 cigaret, biološko dobrih pet let starejši od svojih nekadiIskih vrstnikov. Hkrati pa sodijo cigarete med največje sovražnike lepote. Med, limona, lešniki, česen Za krepitev srca in proti neenakomernim utrip o m srca (aritmija)si privoščite vsako jutro po eno žlico mešanice limone in medu; mešanico napravite tako, da 1 kg celih limon najprej namočite v toplo vodo, potem cele zmeljete in pomešate z 1 kg medu. Med eno in drugo kuro naj preteče nekaj časa. Dobro za srce in pluča - 250 g lešnikov in 1 kg medu pomešati, vsako jutro po žličko; med eno in drugo kuro naj preteče nekaj časa. Manj sladkorja v krvi (za diabetične bolnike, celo za tiste, ki že prejemajo insulin): stolči cele lešnike s Škorjo, dati v hladno vodo in jih prekuhati; čaj piti okrog 20 dni, prenehati za 4 ali več dni in kuro ponoviti. Odpornost organizma: med, zmlete cele limone in stoičen česen z lupino pomešati; vsako jutro po žličko. Opomba: z gornjimi recepti si pomagajo v Sarajevu, kjer bolnikom še danes ni na razpolago marsikatero zdravilo. Recepte so "poslali" za bralce Glasa Slovenije prijatelji urednice preko telefona. Hvala! Bazilika - pomaga pri stresu in bistri um. Pomaga pri nespečnosti in motnjah spanja, glavobolu predvsem psihogene narave, nervoznem želodcu in izpadanju las zaradi preobremenjenosti organizma. Timijan - krepi imunski sitem in pomaga pri prehladu. Učinkovitje pri kašlju in nahodu, bolečinah v sklepih, aknah in želodčnih težavah (spodbuja izločanje želodčnega soka). Philip Morris priznal, da kajenje povzroča odvisnost Ženeva /STA/Ljluljanske novice/- Ameriški tobačni koncem Philip Morris je pred dnevi v Ženevi ob robu javne razprave Svetovne organizacije za zdravstvo (WHO) prvič javno priznal, da kajenje povzroča odvisnost. "Soglašamo, da kajenje povzroča odvisnost in bolezni," je v Ženevi izjavil podpredsednik družbe Philip Morris Evropa David Davies in dodal, da se njegovo podjetje zavzema za to, da bi mladino zaščitili pred kajenjem, vendar pa bi obenem morali odrasli imeti pravico izbire, tobačni koncerni pa pravico, da na zakonit način oglašujejo svoje izdelke. Event-Yachting Podjetje Event-Yachting iz Slovenije namerava v tem letu pričeti s proizvodnjo svojega zanimivega programa čolnov in jadrnic v Avstraliji. Če ste zainteresirani za partnerstvo, katerokoli drugo obliko poslovnega sodelovanja ali pa vas naša plovila zanimajo kot kupca, prosimo, stopite z nami v stik Naslov: Event Yachting d.o.o. Zg. Pirniče 45d 1215 Medvode Slovenija tel. +386 61 621574 fax +386 61 621296 e-mail: a.dovic@eunet.siol.net Andrej Dovič Kontakt v Avstraliji: Aleš Burgar in Maja Meglen Tel.: (07) 3804 5558 Mob. tel.: 0404 272974 e-mail: event_yachting@hotmail.com John's Park IMMUNITY CLUB Klub Triglav Do konca leta 2000 vas Klub Triglav vabi na naslednje prireditve: Nedelja, 19. november Redni mesečni piknik posebej vabljeni bivši delavci Snowy Mountains Hydro-Electric Scheme BBQ kosilo od 12.00 ure dalje Za ples igra ansambel The Masters Nedelja, 3. december Otroke obišče sv. Miklavž Od 12.00 ure dalje z BBQ kosilom Miklavž pride ob 14.30 Starši naj prinesejo svoja darila pravočasno Za ples igra ansambel The Masters Sobota, 31. december Člani kluba in ljudje dobre volje vabljeni na Silvestrovanje - Skok v novo leto z ansamblom The Masters Rezervacije obvezne 80 - 84 Brisbane Road - St. John's Park Telefon: (02) 9610 1627 Fax: (02) 9823 2522 E- mail: club@triglav.com.au 19 tmjt 1 s Okiohcr-Sovmhcr 2001) Za razvedrilo DOMISLICA Vsi, ki imajo roke obrnjene k sebi, verjetno ne bodo prišli v nebesa. Alojz Sajher FREDIJEVE iz Večera Dokler držimo jezik za zobmi, so besede na svojem mestu. *** Najlažje je blatiti tiste, ki vlečejo voz iz blata. *** Prst usode pušča za seboj najmanj vidne, a najbolj boleče prstne odtise. *** Levak se brez težav spravi z levice na desnico. *** Pametnejši popušča, dokler mu ne popustijo živci. *** Ni vsaka, ki se ti obesi za vrat, zavratna. *** Najhuje je, ker se lahko vsak živelj izživlja. *** Sit hitro nenasiten postane. *** Ko si potisnjen v kot, ne kotiraš visoko. *** V boju za oblast celo krščanske stranke pozabijo na krščansko vedenje. G000LI Poiščite kje se v veliki sliki nahaja 6 kvadratkov (nekateri so lahko zarotirani) Iz dnevnika humorista ZMOTA Dolga leta sem mislil, da so največji lažnivci novinarji, potem pa sem spoznal človeka, kije šel med diplomate. Zdravnik na obisku v domu ostarelih sreča prvega možaka: "Kako gre očka?" "Gre, gre. Zjutraj kozarec mleka, opoldne kozarec mleka, zvečer kozarec mleka." "Koliko let pa imate?" "Sedemdeset." "Kar tako naprej! Še osemdeset jih boste dočakali!" Sreča drugega: "Kako pa kaj vi?" "Hvala kar dobro. Zjutraj kozarec piva, opoldne kozarec piva, zvečer kozarec piva." "Koliko ste že stari?" "Osemdeset." "Kar tako naprej! še devetdeset jih boste dočakali!" Sreča tretjega, ki se oprira na palico in se trese po celem telesu, od glave do nog." "Kako vam gre očka?" "Za silo. Zjutraj ena ženska, opoldne ena ženska, ponoči ena ženska." "Koliko ste pa že stari?" "Triintrideset!" Shujšani Mohorje pokoipal svojo ženo in se vrača s pogreba. Ko gre mimo gradbišča, ki je slabo zavarovano, mu prileti opeka mimo nosa. Mohor se prekriža, presenečeno nasmehne in zamrmra: "Kako. da so te spustili v nebeda, Rezika?" "Moj ati je zelo pomemben. Pod seboj ima petdeset ljudi." "Moj pa pet tisoč." "Kaj pa dela?" "Na pokopališču kosi travo." "Mami, mami, omaro sem podrl..." "Grozno! Kaj bo, če zve očka?!" "Že ve! On je pod omaro!" Smeh Mož reče ženi: "zelo so mi všeč tvoji dolgi lasje, ne smeš jih ostriči brez mojega dovoljenja." "A si ti mene kdaj vprašal, če smeš namesto las nositi plešo?" Tehnični se hvali direktorju: "Jaz vedno vzamem v posteljo beležko in svinčnik, da takoj zapišem, če dobim kakšno pametno idejo." "Jaz pa si ne zapisujem. Rajši kar tajnico vzamem v posteljo." Na Bledu je letoviščar užaljen poklical hotelirja da se mu pritoži niad slabo postrežbo. Ko je hotelir prišel, mu je dejal: Postrežba pri vas je pod vsako kritiko, že celo uro čakam na sončni vzhod. "Lojzek, pojdi mi po cigarete!" je dejal oče. Lojzek: "Kaj še, očka,jaznegrem!" Oče: "Pa pojdi ti, Jožko!" Jožko: "Hm... jaz tudi nočem! Najmljaši Francek: "No, očka, nikar jih vendar ne prosi in skoči sam po tobak!" "Ti, kar za zvezdo repatico pojdiva", reče prvi drugemu. "Hk, ni hudič, da ne bi prišla do kakšnega jeruzalemčana, hk." Policist vozniku: "Kaj pa imate od zimske opreme?" Voznik: "Dolge gate!" "Draga, te gobe, ki sem jih pravkar pojedel, so mi tako všeč. Vsak teden mi jih enkrat pripravi." "Zal mi je, dragi, toje nemogoče. Te gobe se jedo samo enkrat v življenju."_ cA—rr^^ Bom \>am že dal črno gradnjo!. Časi, ko ji moral za vsako figo imeti soglasje ali dovoljenje, so od leta 1991 dokončno mimo. _Sedaj imamo demokracijo... /7D/ Pred izidom Na zdravje! Po avstralsketoki TTasmanijo, Argei Kanado, Švico, Avs\ Švedsko, na 'Ja Obvestila Morda niste vedeli da OBVESTILO Odbor zveze slovenskih veteranov snowyja vljudno vabi člane in prijatelje na srečanje, ki bo v Coomi v četrtek, 23. in v petek, 24. novembra 2000. Podrobnosti srečanja so v pripravi, zato naprošamo vse interesente, da se prijavijo predsedniku Zveze Milanu Ličanu na številko (02) 9728 3387. Predlogi za program so dobrodošli. Za Odbor Ivan Kobal, tajnik Popravek: V prejšnji številki je bilo po pomoti izpuščeno ime avtorice članka: Marija Senear /sledi nadaljevanje iz prejšnje številke/ Kako preživeti in uspeti v 21. stoletju /Marija Senčar/ - Današnja visoko razvita tehnika na vseh področjih -tako tudi na zdravstvenem - nas odtujuje od narave, žalostno je tudi, da nove generacije vedno znova učijo in prodajajo ponovno pridobljeno znanje za svoje, namesto da bi gradile na "starokopitnem" znanju svojih prednikov. Narave ne cenimo dovolj, neradi sprejemamo kar nam nudi in ponuja, čeprav vemo, da njena dragocena flora obstoja že več kot 400 milijonov let. S civilizacijo in včasih drastičnimi izkušnjami so ljudje spoznali, kaj je v naravi dobrega za prehrano, da ostanemo zdravi in tudi kaj je najboljše za zdravljenje bolezni oziroma njenih vzrokov. Dokaze za to najdemo v arheoloških izkopaninah in v antropologiji - nauku o človeku. Še danes so neraziskani ali pa pravkar raziskani predeli sveta, kjer živijo ljudje z znanjem medicine, ki jim ga daje narava sama in ki pri zdravljenju boYezni predvsem upoštevajo njen vzrok in ga skušajo zdraviti, ne pa toliko bolezni same. Iz generacije v generacijo so se primitivna in ivilizirana ljudVtva naučila, da ni vse kar narava ponuja ter izgleda lepo in užitno, varno za naše preživetje in ozdravitev v slučaju bolezni. Mnogi deHi ene same rastNne so lahko zelo strupeni, če se uporabljajo brez dobrega znanja. Nekatere «vari iz narave lahko jemo surove, druge se morajo kuhati. Važno jet tudi kako se sušijo, kje in koliko časa. Če tega ne •oštevamo, lahko rvitro še bolj in zelo nevarno zbolimo, izirom na podedovane gene, biokemično zgradbo vsakega posameznika. vsKtudiVreagiramo različno.Primer: nekdo lahko vsak dan je hrano z ločnimi'začimbami ( poper, huda paprika, indijski "curry"..) in se počuti lično. Zopet drugi pavahko ima po zaužitvi take hrane hude bolečine v 'dcii, spremembo v siplici ( driska, zaprtje ), celo bruha itd. tčaj y večjih količinah imata težke, lahko celo nevarne stranske sebno z leti neprestanega uživanja, čeprav v normalnih majhnih a z\nekatere pmmere celo priporočljiva. Medicinska znanost mhogih stvari v zvezi z našim zdravjem ne pozna in ne more l\žiti\Vemo pa, islaje mnogokrat konec bolezni zelo odvisen koliko smo pripravljeni pomagati sami sebi ne glede ila, kijih ponujajo farmacevti ali narava sama. Znano va prehrana, noja in lahke vaje ter občutek zadovoljstva, pozitivnega mišljenja, so temelji dobrega zdravja ogokrat tudi ozdravitve. so\vedeli, daje vse v naravi - rastline in živali pa aj. SkozKtisočletja in stoletja seje zaradi dviga ovpridoblje\iega in preizkušenega znanja izgubilo. te\e Vste flore in faune izumrle, recepti v starih sem prebrala: Vzemi iz preteklosti, uživaj iočnost.V. /se nadaljuje/ že d vsega od\ias dp ra\ avi be sreče ze Jk do ac edt na p zlato če sm babi včlovek . * A IŠČEM OSEBO Kdo mi lahko pomaga poiskati osebo s katehrsem izgubil stike preUoki 40-imi leti. Podatki o iskani osebi: Peršoija LucjaK- po do' LUCANO. rojenje verjetno leta 1936. Živeljs v vasi Barbana pdsta Dobrovo v Goriških Brdih. Njegov oče Peršoija Henrilc - po dorh^če RIK' je bil po rodu FURLAN in je že umrl. Iskana oseba Cucano je ^očetom živel pri moji noni MAURIC GISELA - po domače LiŽA. Moja^nona LIŽA je Lucanota vzgajala od malega kot svojega sina, sajsnjegov 6<^e Riko ni bil poročen z mojo nono Lizo. Lucano je odšel v Avstralijo okrog> leta 1960. Po nepreverjenih podatkih naj bi živel v okolici Melbourna. Nekaj časa naj bi delal v tovarni sanitarne keramike. Kasneje naj\bi kmetoval v okolici Melbourna. Zadnje informacije kijih imam je njegovb-pismo očetu leta 1966 v katerempiše da se je poročil leta 1964 z 9 let mlajšo žensko italijanskega roduMoji podatki: Makoric Vladimir - po domače MIRO.Rojen sem leta 1942. Sem sin Silve, ki je hčerka omenjene none Lize. Z iskano osebo sva se kot otroka - mladeniča igrala in družila pri noni Liži, kamor sem odhajal na šolskepocitnice od okrog leta 1950 do njegovega odhoda v Avstralijo, pa tudi drugače sva se večkrat srečevala. Živim še vedno v Novi Gorici, sem poročen z Angelo ki jo je Lucano tudi srečal pred odhodom v Avstralijo. Sem direktor firme, ter se odpravljam v penzijo. Prosim vse ki' mi kakorkoli lahko pomagajo s kakršno koli informacijo ali pa da Lucanotu posredujejo moje podatke. Moj naslov in telefon: Makoric Vladimir V. Vodopivca 50 5000 Nova Gorica SLOVENIJA Telefon doma 386 - 5 - 33 34 177 Elektronska pošta: vladomffsiol.net Vsem ki bi mi kakorkoli pomagali se vnaprej iskreno zahavaljujem. Nova koalicija: LDS, SLS SKD in DeSUS? Ljubljana /Delofax/- Večdnevna pogajanja so se končala z dvojnim zasukom in z nepričakovanimi razhajanji Drnovškove LDS (Liberalne demokracije Slovenije) in Pahorjeve ZLSD (Združene liste social demokratov). LDS in SLS SKD (Zagožnova Slovenska ljudska stranka +Slovenski krščanski demokrati) pa sta prišli v pogajanjih že tako daleč, da so že znani okvirni kandidati za ministre & stranke SLS SKD; to naj bi bili Franc Bat, Ivo Bizjak in\Rajko Pirnat, morda tudi -sedanji finančni mini"Ster Zvonko IvanušicSlz Vrst LDS pa naj bi bili znani sledeči kandidatk za finance Tone R'op\/za gospodarske dejavnosti Tea Petrin, prdmet\Pavle Gantar, okolje Janez Kopač, za šolstvo Luisjia Čok: Med potanciajnimi mtaistrskinit kandidati se omenja še Igorja Bavčarja, Majdi Sirca, Dušana Kehrajn Dimitrija Rupla. PoslancHz strarike ZLSD, se^z Drnovškovo stran\pw strinjajo v dveh točkah: v.prašaniu morebitnega podprsa mednarodnega sporazuma Slovenije z Vatikanon\in\zaradi morebitnihN^prcmemb delovnopravne zakonodaje. Kljub vsemu so vse opcije ZvZLSD še odprte in situacija se menja iz u*e v uro. \ \ \ \\\ ^ Tri zlate nagrade za slovenske razsikovalce Nuernberg /STA/ - Na med n aro d n i raz s ta v\ino v ac i j so SJove razstavljalci prejeli 15 nagrad, od tega tri zlate. Prejelkso jih razis" skupina Hydronic za tehnologij\^yd)^nic,pDO\kateri izdeluj informirane kozarce in vitalizatorje vode, Drtigo de CorJi iz Portoroža za vgrajeni odpirač buteljjc ter Marja\ Pldhuta f^\jubljaneva laparoskopsko vakumsko priTemalko. j ev n aj s t-ar sjs aAa v s t rsa olimpijka, atletinja Edie P p redkratk im u m r I a v,Syd n ey starosti'94 let. Ravno vaje bila p av s t r a 1 s kKš p o^mri c a^ kk ie\l e t š 1924 sodeko.yala\v at sporedu 01. Lbtos j\Pa aktivno sodelovala s priredjtel v Sydneyju, med drugim Je. bi ena zadnjih nosilk oliniptjsk ognja, uradno pa je odprlastu olimpijsko vas Glas Slovenije - sponzorji: \ie Voice of Sloven i a -Sponsors: EMONfi INSTRUMENTS mp.act International ty. Limited - največje francosko telekomunikacijsko podjetje načrtuje, da bi prek svetovnega spleta ponujalo tudi vonjave - se potteromanija seli tudi na Slovenska tla; zgodbe o Harryju Potterju so svetovnaraspešnica, ki že od leta 1997, ko je izšla prva knjiga z naslovom Harry Potter in kamen modrosti, osvajajo svet. Pred tremi meseci na primer je izdaja četrte knjige v Veliki Britaniji in ZDA povzročila kaos. m v. /Arround Australia, Argentina, USA, Canada, Switzerland, Austria, Italy, Sweden, Japan and Slovenia/