254
Gospodarske stvari.
Zareja novih gozdov po umetni setvi.
Ako hočemo dobro zasejati nov gozd, moramo paziti na sledeče reči:
I.  izbrati si moramo tako drevesno seme, o kterem vemo, da se bo na mestu, kamor ga posejemo, z ozi-rom na zemljo, lego in toploto dobro obneslo;
II.  izbrati si moramo tako drevesno seme, o kterem vemo, da bo v prihodnje najboljše drevje za okolico;
III.  seme mora biti dobro kaljivo;
IV.  o pravem času ga moramo sejati;
V.  določiti je treba, koliko semena bomo na oralu potrebovali;
VI.  kraj, kamor hočemo seme sejati, mora se umno obdelati;
VII.  odločiti je treba, kako gosto bomo sejali;
VIII.  na setev samo je treba paziti;
IX.  varstvo in skrb vsejanih prostorov, in
X.  prihodnja obravnava rastlin.
Dajmo vsako točko posebno obravnavati.
I.
Izbira zemlji, legi in toploti najpripravnejšega drevesnega semena je najpoglavitneja stvar pri seji, kajti trud, čas in stroški so zgubljeni, ako nismo tukaj prave zadeli. Kdor na lomljive kraje seje bore, bo namen ravno toliko dosegel, kakor oni, ki je na suhe, peščene kraje jelše sejal. Tudi v pogledu na podnebje se mora paziti, da se pravo zadene, kajti vse vrste dreves ne prenašajo ostrega podnebja, in največ dreves v prijetnem podnebji prav dobro in vspešno raste.
II.
Odločitev takih dreves, ki bodo okolici najkoristneja.
Ko smo z ozirom na zemljo in podnebje, odločili gozdna drevesa, o kterih vemo, da bodo tukaj rastla, moramo potem taka izbrati, ki bodo okolici najbolj koristna.
Gledati moramo toraj na to, ali so drevesa najbolj potrebna, ki smo jih namenili saditi ali sejati?
Držimo se pri tem sledečih iz skušinj vzetih vodil:
1.  Manje goličave v gozdih nasejajmo s tistimi drevesi, ki zraven ali okoli oddelka rast6, da se delo zlaj-šuje in gozd najbolj enako izgleda.
2.   Za izrejanje lesa volimo take oddelke, ki nimajo samo dobro zemljo, ampak tudi tako lego, da se bodo lahko enkrat težka drevesa izpeljavala, ali na plav spuščala.
3.  Kjer že skoro lesa pomanjkuje, ondi sejmo tako drevesno seme, ki na dobri zemlji že v 70. ali 80. letu dosti ^debela zrastejo, kakor je šilovina.
Ce se vidi, da lesa ne bode tako hitro zmanjkalo, sejmo hrastovo seme na vse pripravne goličave, kjer bodo do tistega časa zrastla in pripraven les dala. — Tudi je bresti dobro zarejati, ker nekoliko poprej kakor hrast izrastejo, vendar od njih semena ne moremo tako naglo dobiti, nego od šilovja, zato se šilovina najbolj priporoča.
4.   Kraja, kjer trdega lesa manjka, ali kjer je drag, nasejmo s šilovino, da se more že v bližnjem stoletji rabiti; druge goličave nasejmo z želodom, da skrbimo za naše pozne zanamce in jim potrebnega trdega lesa oskrbimo.
5.   Kjer ni drv za kurjavo, tudi šilovja nasejmo in sicer pod milim podnebjem mešajmo bor z meče se-nom, —¦ pod bolj ostrim, kjer se je živine bati, pa smreko; šilovina bolj rada raste in je tudi najpriprav-nejši les za vsakoršno rabo.
6.   Kjer hočemo visoke gozde zarejati, sejmo bukev in hrast posamesno ali pomešano; oba se dobro vkup obnašata in dajeta dober les, sok in olje. Namešajmo take gozde tudi z bresti, javori in jeseni; dobili bomo od teh ne le dober les za kurjavo, ampak tudi za kolarska in mizarska dela.
7.   Kjer hočemo nizke gozde izrejati, sejmo hraste, gabre in breze, od kterih tudi veliko semena prav po nizki ceni dobiti moremo in sejanje v velikem lahko napravimo. Take oddelke pomešajmo z bresti, javori in jeseni. Kjer je zemlja vlažna, zarejajmo jelše in breze. Najbolj priporočati je izrejevanje hrastov, ker poganjanje posekanih porobkov več pretokov prenesti more, mu dolgo trpi in zraven izvrsten les za kurjavo in čreslo gospodarju daje.
8.   Na oddelke, solncu močno izpostavljene, sejmo tako drevesno seme, ki v mladosti srčno korenino razvije, ker se potem tako naglo ne usuši.
9.   Na veternih krajih sejmo taka drevesa, da jih veter zarad močnih korenin poškodovati ne more.
10.   Kjer obroči večo ceno imajo ko kolarska drevesa, pomešajmo vse sadbe z brezo, in pazimo na to, da jo prec, kakor je vporabljivo deblino dobila ali kedar začne vladajočim vrstam dreves škodovati, izseka j mo.
Smrekovine in hojevine ne mešajmo z brezo, ker une preraste in jih s svojo krono, ki sem in tje maha, zelo poškoduje.
11.   Ako hočemo nježnim rastlinam v mladosti varstvo in senco dati, nasejmo prostor z borom 3—4 leta poprej v razorčeke po 4 do 6 čevljev saksebi.
Bori se morajo odstraniti, kedar začnejo unim na potu biti, brez ozira na vse, čeravno so še le 5 do 6 čevljev visoki.
Nobene rastline ni, da bi v prvih letih hitreje rastla, največ cene in varstva dajala in skoro povsod dobro se obnašala, kakor bor, zavoljo česar se tudi za varstvo, posebno, če hočemo, da dospejo drevesa hitro v sklep, tudi pod ostrim podnebjem dobro priporoča.
To so glavna pravila, ki jih moramo pri zbiranji drevesnih vrst pred očmi imeti.
Ne izpodrivajo pa druzih vrst dreves, a kterimi se večkrat iz majhinih oddelkov še veča korist pridobi. Zarad zaredbe gozdov v velikih razmerah se pa mora teh pravil vsakdo držati; kdor bo tako ravnal, bo gotovo popolnoma zadovoljen.                    (Dal. prih.)
List 33.
Gospodarske stvari.
Zareja novih gozdov po umetni setvi.
(Dalje.) III.
Kako seme pripraviti, da ga vspesno posejemo ?
Pri sejanji je dobro seme prvo. Od semena zavisi rast, ker brez dobrega semena se nam nobena setev ne posreči, čeravno se tudi spridi veliko prostorov, ki so bili z dobrim semenom, ali ne prav na-sejani.
Seme moramo ali sami nabirati ali ga od kupcev kupiti. Vedeti tedaj moramo, kedaj da seme od vsakega drevesa dozori, kako se nabira; — dalje, kako se dd najbolje in najdalje hraniti, kako se prepričamo o dobroti, in kako ravnati, da pri kupčiji nismo goljufani?
i. O dozorenji, pridobitvi in spravljanji drevesnega
semena.
Dobro si moramo zapomniti čas, ki je ugoden za nabiro semena, in kako ga bomo hranili, ker iz dobrega semena bomo izredili tudi lepih dreves, iz slabega pa malo, pa še ta bodo pokvarjena.
Držimo se tedaj pri nabiranji in shranitvi sledečih
pravil, ki so iz skušnje vzeta in ki so se vselej dobro obnesla:
1. Hrastovo seme ali želod pobirajmo na ta način: V oddelke, v kterih bomo želod pobirali, v tistem času, kedar črvivi želod odpada, spustimo pre-šiče in ovce, da ga pojedo. Dober želod pa začnimo pobirati konec septembra ali pa v začetku oktobra meseca (tedaj okoli sv. Mihe 1 a) in ga naberimo toliko, kolikor ga potrebujemo.
Oe nabranega želoda ne moremo prec posejati, ga redko na žitnico denimo, in premešavajmo ga vsaki dan, tako dolgo, da popolnoma suh postane.
Ko smo to končali, ga stresimo 1 čevelj na debelo v shrambo, ktero moramo samo za drevesno seme imeti, pustimo ga tam tako dolgo, da je čas setve.
če pa odlašamo sejanje, pogledimo, ali želod kali. Če kaliti začne, moramo ga po shrambi bolj na drobno djati in ga vsaki dan premešati. S tem zadržujemo kaljenje.
Za jesensko sejanje ni treba na drugo paziti kakor na to, da ne kali in se ne kolje. Tega se v shrambi zavaruje. Če ga hočemo spomladi sejati, ne smemo ga potem skoz zimo v shrambi imeti; preveč bi se posušil ali pa zmrznil; oboje je pa tako škodljivo, da ni za sejanje več sposoben. Malokterikrat se v tem slučaju seme dobro obdrži.   Ako ga s slamo pokrijemo,
------    262    ------
ga obvarujemo pred mrazom, al da bi se ne osušil, ga ne moremo obraniti nikoli, tedaj na to ne smemo dosti saupati.
Najbolje moremo želode hraniti, da se dobro ob-neso, tako-le:
Poiščimo si kak kraj na vrtu, do kterega prešiči ne morejo; pokrijmo oni kraj z mahom ali pa s slamo pol čevlja na debelo. Stresimo že nekoliko osušene želode na to, pa denimo na želode zopet mahu ali slame in na mah želoda. To tako dolgo ponavljajmo, da je ves kup 3 čevlje visok in da keglasto izgleda. Potem pokrijmo kup še pol čevlja na debelo s slamo, denimo na slamo pol čevlja na debelo mahu in na zadnje se 3 do 4 čevlje na debelo zemlje, ki naj se vzame iz jarka, ki smo ga okoli kupa naredili. Na vrh kegla denimo slamnato metlico, ki mora do želodov seči, in v to služi, da želodu zrak in sopar prinaša in odnaša. Tako stati pustimo kegelj ali keglje do spomladi. Taki želodi se bodo dobro obnesli pri setvi, vendar pa setev, kakor hitro je mogoče, v spomladi pričnimo; kedar se ni več hudega mraza bati, odvzemimo želodu zemljo, sicer pri toplem vremenu kali požene. Čeravno kalji-vost želoda setve popolnoma ne spridi, vendar pešajo pogoni mladih rastlinic, toraj sejmo take želode, ki niso kalili.
Take kupe moramo pozimi večkrat pogledati; če so se v njih zaredile miši, jim moramo pasti nastaviti, da se polove.
Drugič lahko bolj obširno tudi tako napravimo:
Izvolimo si zvišan, prav suh kraj, in pazimo na to, da iz večega prostora ne bo dež na-nj padal. Na tem mestu napravimo 8 do 10 čevljev dolgo, 5 do 6 čevljev široko in 5 do 6 čevljev globoko jamo in ob-zidajmo jo potem na dnu in ob straneh, ako jo hočemo večkrat za shrambo želoda rabiti. Ako jo pa samo enkrat rabimo, zabimo 7 do 8 čevljev dolge kole ali rante prav blizo navpičnih sten jame, zamašimo vse luknjice med stenami in koli po 2 palca na debelo s slamo, ravno tako tudi dno napravimo.
V tako zidano ali s slamo preoblečeno jamo stre-sajmo spremiljivo suhi želod prvo 10 do 12 palcev na debelo in ravno tako na debelo suhega listja, tako dolgo, da jama le še za 12 palcev prazna ostane. Zadnjo vrsto želoda pokrijmo dobro z listjem in na to denimo dile in posujmo s prstjo tako debelo, da kakor grob na pokopališču izgleda, in da ne more niti dež niti mraz do želoda. Tako pustimo želod do ^spomladi, in videli bomo, da nobeden ne bo spriden. Ce tudi ta ali uni kali, pa take popred posejmo, in ne bomo imeli nič zgube.
Želod, ki ne sm6 kaliti, lahko tako-le shranimo: Naredimo na starem, z železnimi obroči obitem sodu majhine luknice, da lahko voda skoz pride, želod pa ne. Napolnimo sod v jeseni z želodom in ga na verigah (ketnah) v vodnjak potopimo, ki mora tako globok biti, da mraz do njega priti ne more. — Spomladi vzemimo sod ven, in videli bomo dober želod, ki bo tudi dobro kalil. *)
Nepokvarjen želod obranimo tudi do spomladi, če ga denemo v sod, ga zabijemo in globoko v zemljo zakopamo. Vsak pa razvidi, da vse to shranovanje je bolj sitno, bolj težavno itd., zato je zmirom uno v pokritih keglastih kupih najpripravneje. Grajati pa moram po nekterih pisateljih priporočano navado, želod v kleit med peskom hraniti. Na ta način hranjeni želod bo pod lupino splesnel, preveč se posušil, in dolge kore-ninine kali pognal, sploh za setev ne bo sposoben.
-—                                                      i     i
*) V stoječih vodah se ne obnesejo tako dobro, kakor v tekočih, toraj se zadnje bolj priporočajo.                                             Pis.
2.   Bukovo seme ali žir nabirajmo tako:
Ko so se kapice semena odprle in ž;ir jame na zemljo padati, kar se konec septembra ali v začetku oktobra godi, zlezimo na drevo in veje z dolgimi koli otepajmo. Spodaj naj bodo pogrnjene rjuhe, na ktere seme pada, ali pa poberemo ves žir. Kjer ne dopuščajo okoliščine tako ravnati, poberimo vse vkup, listje in seme, in tako posejajmo. Če je seme potreba očistiti, moramo ga zvejati ali v hosti ali skednju, in še le potem ga posejati. Ako hočemo do spomladi shraniti seme, ga moramo v shrambi redko na dvoje djati, vsaki dan premešati tako dolgo, da se popolnoma posuši. Stresimo ga potem na dile 2 do 3 čevlje visoko, pokrijmo ga za 1 Čevelj visoko s slamo, da ne zmrzne ali se preveč osuši, in tako ga pustimo do spomladi. Žir lahko tako shranimo, kakor želod v keglastih kupih. Vse drugo je manj dobro, pa več stroškov prizadene. Jesenska setev je zmiromi bolja in le v sili prezimimo seme do spomladi.
3.    Gabrovo seme še naj lože nabiramo, kakor hitro je perje odpadlo, in sicer: ali da zlezemo na drevo in vsaki šopek posebej odtrgamo, ali pa — kar je še bolj pripravno in ni nevarno — en delavec vzame prekljo in oteplje, štirje pa pod drevesom razpeto rjuho drže. Ker navadno to seme napošev z drevesa pada, morajo štirje pri delu biti, da vsako seme vjamejo. — Tako se ga na dan veliko nabere, brez slkrbi, da se kdo ponesreči. Osušimo ga potem na takem kraji, da lahko zrak do njega pride. Ce hočemo čisttega in brez-krilnatega, ga pa v skednju zvejajmo.
Posejajmo ga, če je mogoče, prec v jeseni. Ako pa ni mogoče, ga pustimo razprostrenega na skednju in posejajmo kmalu spomladi, kajti delj časa se ne obdrži dobro.    Ce je seme staro, ne bo nobeno kalilo.
4.   Seme brezovo se osmuče septembra meseca ali v začetku oktobra, tedaj tudi okoli sv. Mihela, potem se mora djati na kraj, ki je zraku izpostavljen, in večkrat premešati.
Semenski čepički naj se z rokama zimanejo in le na situ presejajo, da se od listov očistijo ,, kajti luske se od semena ne dado ločiti. — Najlože je seme od takih dreves jemati, ki smo jih namenili na zimo posekati. Takim drevesom odsekajmo veje. Seme lahko z vej dobimo in ga tako obravnavamo, kakor je bilo povedano. Ako se more seme hitro posejati, je najbolje; ako ne, ga denimo, ko je dobro osušeno, v semenski magazin in skrbimo, da ga spomladi kmalu po-sejemo, ker stareje seme ne kali rado.
5.   Javorovoseme nabirajmo v oktobru, kakor hitro ima rujava krila. Nabiranje naj se tako godi, kakor je bilo pri gabru povedano.
Tudi to seme se mora na drobno djati in po večkratnem mešanji osušiti. Shraniti se da nekoliko let, če ga imamo na dilah tako, da ima zrak vlhod do njega.
6.    Jelši no seme se nabira in spravlja ravno tako, kakor gabrovo. Seme obdrži dve leti kaljivost. Če je stareji, se ne obnese nikoli dobro.
(Dalje prihodnjič.)