URN_NBN_SI_doc-9JK83I7B

79 Fotografije v arhivih, knjižnicah in muzejih Photographic collections in archives, libraries and museums Branka Kerec Prekoršek, Zdenka Semlič Rajh, Miha Špiček, Alenka Šauperl Oddano: 11. 10. 2019 – Sprejeto: 18. 10. 2019 1.02 Pregledni znanstveni članek 1.02 Review article UDK 026/027:77 930.25:77 069:77 Izvleček Namen: V arhivih, knjižnicah in muzejih (AKM) fotografije navadno ne pomenijo pogla- vitne vrste gradiva, a jih zbirajo vse tri vrste ustanov. Ker vsaka od njih zaradi značil- nosti svojega poslanstva deluje po svojih načelih in mednarodnih standardih, se opisi tovrstnega gradiva lahko razlikujejo, kar posledično lahko ovira uporabo. Zato smo proučili podobnosti in razlike v opisu, da bi lahko predlagali skupne smernice. Metodologija/pristop: Na enem samem primeru fotografije iz obdobja prve svetovne vojne, ki bi se lahko nahajala v AKM, je pa shranjena v zbirki Univerzitetne knjižnice Maribor, prikazujemo opis v sistemih COBISS (knjižnice), scopeArchiv (arhivi) in Ga- lis (muzeji) in v standardnih formatih ISBD(NBM) in COMARC (knjižnice), ISAD(G) in ISAAR(CPF) (arhivi) ter Spectrum 5.0 in Object ID (muzeji), ki jih omenjene ustanove uporabljajo. Rezultati: Za identifikacijo nujni podatki se v veliki meri ujemajo. Naslov fotografije prepišemo ali oblikujemo sami. Ime fotografa je v vseh treh sistemih mogoče nadzo- rovati. Sodobna krajevna imena so vpisana na standardni način. Staro poimenovanje lahko povzroča težave. Zapis časa ni nujno enoten niti v isti ustanovi. Motiva na foto- grafiji ni mogoče poenotiti, saj se lahko vsaka ustanova osredotoča na drugačen vidik. Lokacijski podatki pričajo o shrambi fotografije v ustanovi in so razmeroma skladni. Vprašanje o mestu digitalizirane različice pa je ostalo neodgovorjeno. Omejitve raziskave: Ustvarili smo hipotetični, idealni opis ene same fotografije v treh sistemih.