METEOROLOGIJA METEOROLOGY PODNEBNE RAZMERE V AVGUSTU 2019 Climate in August 2019 Tanja Cegnar dolgoletnem povprečju spada prva polovica avgusta še k visokemu poletju, nato pa se običajno že pozna vpliv vse daljših noči in šibkejšega sončnega obsevanja, popoldnevi pa so še lahko tudi v drugi polovici avgusta zelo vroči. V primerjavi s povprečjem obdobja 1961–2010 je bil avgust 2019 na državni ravni za 2,1 °C toplejši, padlo je le 77 % toliko padavin kot v povprečju primerjalnega obdobja, sončnega vremena pa je bilo toliko kot navadno. Slika 1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka avgusta 2019 od povprečja obdobja 1981–2010 Figure 1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1981–2010, August 2019 V Agencija Republike Slovenije za okolje 4 Avgust je bil 1,5 do 2,5 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Velika večina ozemlja je bila 2 do 2,5 °C toplejša kot običajno, le na nekaj manjših območjih na severozahodu in v Beli krajini je bil presežek nekoliko manjši. Avgust 2019 sta zaznamovali dve nekajdnevni ohladitvi, večina dni pa je bila nadpovprečno topla. Zaradi konvektivnega značaja padavin so bile te razporejene zelo neenakomerno. Najmanj padavin je bilo na Obali, skromne so bile padavine tudi na severovzhodu države. Na nekaj merilnih mestih je padlo le od 30 do 40 mm dežja. Obilno je deževalo v delu Notranjske, hribovju na severnem obdobju Ljubljanske kotline, v delu Posočja in gorah na severu države. Ponekod so padavine presegle 180 mm. V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin v veliki večini države primanjkovalo. Največji primanjkljaj je bil na Obali, ponekod na Krasu, v Vipavski dolini, delu Posočja ter marsikje na severovzhodu Slovenije, kjer je padlo le od 30 do 40 % dolgoletnega povprečja avgustovskih padavin. Območja z nadpovprečno veliko dežja so bila večinoma v Beli krajini, delu Dolenjske in Notranjske ter ponekod na Gorenjskem ter spodnjem Štajerskem. Le v nekaj krajih je bil presežek nad normalo od 20 do 50 %. Na veliki večini ozemlja je bila osončenost v intervalu ±10 % dolgoletnega avgustovskega povprečja. V Alpah, Karavankah in na Pohorju so najbolj zaostajali za dolgoletnim povprečjem osončenosti. Na Kredarici je sonce sijalo le 77 % toliko časa kot normalno. Znaten zaostanek za normalno avgustovsko osončenostjo je bil tudi v Biljah, kjer je sonce sijalo 84 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju, v Ratečah je bilo 94 % toliko sončnega vremena kot normalno, na Lisci 95 %, v Ljubljani 91 %, v Slovenj Gradcu pa je bilo dolgoletno povprečje izenačeno. Presežki nad dolgoletnim povprečjem so bili majhni in nikjer niso presegli 7 %. Tudi najvišje gore so bile avgusta brez snežne odeje. Avgust 2019 sta zaznamovali dve nekajdnevni ohladitvi, prvič se je ohladilo 2. avgusta, povprečna dnevna temperatura je v večini krajev ostala pod dolgoletnim povprečjem tri dni (slika 1). Druga nekajdnevna ohladitev je bila sredi meseca. Večinoma so bili dnevi avgusta nadpovprečno topli. Slika 2. Na Grosupeljščici, 11. avgust 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 2. On Grosupeljščica, 11 August 2019 (Photo: Iztok Sinjur) V Ljubljani je bila povprečna avgustovska temperatura 22,6 °C, kar je 2,0 °C nad dolgoletnim povprečjem. Daleč najhladnejši je bil avgust 1976 s 16,2 °C, s 17,3 °C mu je sledil avgust 1965, desetino °C višja je bila povprečna avgustovska temperatura v letu 1978 (17,4 °C), leta 1979 in 2006 pa je bilo v povprečju 17,7 °C. Najtoplejši avgust je bil leta 2003 s 24,2 °C, sledila sta mu avgusta 1992 (23,7 °C) in 2012 (23,3 °C) ter avgust 2017 s 23,2 °C. Med toplejše se uvrščajo še avgusti 2001 (22,9 °C), 2011 in 2018 (22,8 °C). Agencija Republike Slovenije za okolje 5 Povprečna najnižja dnevna temperatura v Ljubljani je bila 17,6 °C, kar je 2,4 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejša so bila jutra avgusta 1965 z 11,6 °C, najtoplejša pa 2003 s 17,7 °C. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 28,2 °C, kar je 1,5 °C nad dolgoletnim povprečjem; avgustovski popoldnevi so bili najtoplejši leta 2003 s povprečno najvišjo dnevno temperaturo 31,7 °C, najhladnejši pa avgusta 1976 z 21,9 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar v zadnjih desetletjih širjenje mesta in spremembe v okolici merilnega mesta opazno prispevajo k naraščajočemu trendu temperature. Slika 3. Povprečna najnižja in najvišja temperatura zraka v Ljubljani in na Kredarici v mesecu avgustu Figure 3. Mean daily maximum and minimum air temperature in August Avgust 2019 je bil v visokogorju tako kot v nižini toplejši od dolgoletnega povprečja. Na Kredarici je bila povprečna temperatura zraka 9,0 °C, kar je 2,1 °C nad dolgoletnim povprečjem. Najhladnejši avgust je bil leta 1976 s povprečno temperaturo 2,5 °C, sledijo mu avgusti 2006 (3,5 °C), 1968 (3,8 °C) in 1969 (4 °C). Doslej najtoplejši je bil avgust 1992 z 10,3 °C, 10,2 °C je bila povprečna temperatura avgusta 2003, na tretje mesto se je uvrstil avgust 2017 s povprečno temperaturo 9,7 °C, med toplejše pa se uvrščajo še avgust 2011 z 9,2 °C, v avgustih 2012 in 2015 ter tokrat je bila povprečna mesečna temperatura 9,0 °C. Na sliki 3 spodaj sta prikazani povprečna najnižja dnevna in povprečna najvišja dnevna avgustovska temperatura zraka na Kredarici. Hladni so dnevi, ko se najnižja dnevna temperatura spusti pod ledišče. Takih dni naše merilne postaje v avgustu 2019 niso zabeležile. Topli so dnevi z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C. Na Obali in v Biljah so bili taki vsi dnevi v avgustu. V Ratečah jih je bilo 15, v Lescah 23, v Slovenj Gradcu in Kočevju 24. Na večini merilnih postaj jih je bilo od 25 do 29. V Ljubljani je bilo 26 toplih dni, kar je 5 dni nad dolgoletnim povprečjem; 10 15 20 25 30 35 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Ljubljana 0 2 4 6 8 10 12 14 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 6 največ toplih dni je bilo leta 2003, ko je bila najvišja dnevna temperatura le en dan pod 25 °C; najmanj jih je bilo avgusta 1976, ko sta bila topla le 2 dneva. Slika 4. Število toplih dni v avgustu Figure 4. Number of days with maximum daily temperature above 25 ° C in August Vroči so dnevi, ko temperatura doseže ali celo preseže 30 °C. Avgusta so taki dnevi še vedno pogosti, tokrat je bil prag za vroč dan presežen tudi v Ratečah, Novi vasi na Blokah in na Babnem Polju; v naštetih krajih je bil avgusta 2019 po en vroč dan. V Slovenj Gradcu sta bila dva, v Postojni 5, na Letališču Maribor jih je bilo 6, v Črnomlju in Celju 10, v Murski Soboti 11. Največ vročih dni je bilo po nižinah Primorske, v Biljah so jih našteli 20, na Obali 21. V Novem mestu in v Ljubljani je bilo 8 vročih dni (slika 5). V prestolnici je bilo največ vročih dni avgusta 2003, in sicer 23, brez vročih dni pa je bilo od sredine minulega stoletja kar 11 avgustov. Slika 5. Število vročih dni v avgustu Figure 5. Number of days with maximum daily temperature at least 30 ° C in August Absolutna najnižja temperatura je bila izmerjena v dneh od 15. do 17. avgusta. Na Kredarici se je ohladilo na 0,5 °C, v preteklosti so avgusta na tem visokogorskem observatoriju že izmerili precej nižjo temperaturo, v letu 1972 se je temperatura spustila na −6,0 °C, sledil mu je avgust 1995 z −5,7 °C, temperaturni minimum avgusta 1978 je bil −5,4 °C, leta 1998 pa −5,1 °C. V Ratečah je bila najnižja temperatura 6,5 °C, v Biljah 13,0 °C, na letališču v Portorožu 14,4 °C. V Ljubljani je bila najnižja temperatura 12,0 °C, kar je opazno več od najnižje temperature v avgustih 1949 (4,2 °C), 1968 (4,5 °C), 1995 (5,8 °C) in 1980 (6,3 °C). Rekordno visoko se temperatura v avgustu 2019 ni povzpela. Na Letališču Portorož je bilo najbolj vroče zadnji dan meseca, izmerili so 35 °C. Drugod po državi je bilo najbolj vroče 10. ali 12. avgusta. Na Kredarici se je ogrelo na 17,2 °C, v preteklosti so avgusta izmerili višjo temperaturo leta 2011 (19,6 °C), na drugo mesto se uvršča avgust 2017 z 19,3 °C, z za visokogorje visoko temperaturo pa mu sledjo še 0 4 8 12 16 20 24 28 32 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. toplih dni Ljubljana 0 4 8 12 16 20 24 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. vročih dni Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 7 avgusti 2013 (19,1 °C), 2003 (18,6 °C), 1956 (18,5 °C), 1960 (18,4 °C), 1971 (18,1 °C) ter v letih 1981 in 2000 (18 °C). V Biljah so izmerili 34,7 °C, v Murski Soboti se je ogrelo na 32,9 °C, v Mariboru na 32,7 °C, v Celju na 33,7 °C, v Črnomlju na 34,0 °C, v Novem mestu na 33,9 °C in na Bizeljskem na 34,0 °C. V Ljubljani se je ogrelo na 34,1 °C. Precej višja temperatura je bila avgusta izmerjena leta 2013 (40,2 °C), druga najvišja vrednost pa je iz avgusta 2017 (38,1 °C), visoka je bila najvišja temperatura tudi v avgustih 2003 (37,3 °C), 2012 (37,1 °C), 1971 in 1992 (obakrat 36,5 °C), 2000 (35,6 °C) in 2001 (35,2 °C). Slika 6. Najnižja avgustovska temperatura Figure 6. Absolute minimum air temperature in August Slika 7. Koper in Tržaški zaliv s Pomjana, 18. avgust 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 7. Koper and Bay of Trieste, 18 August 2019 (Photo: Iztok Sinjur) 4 6 8 10 12 14 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Ljubljana 2 4 6 8 10 12 14 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Murska Sobota -6 -4 -2 0 2 4 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 8 Slika 8. Najvišja avgustovska temperatura Figure 8. Absolute maximum air temperature in August Slika 9. Odklon povpreč- ne avgustovske tempera- ture na državni ravni od avgustovskega povprečja obdobja 1981–2010 Figure 9. August tempe- rature anomaly at national level, reference period 1981–2010 25 29 33 37 41 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Ljubljana 25 29 33 37 41 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Murska Sobota 9 13 17 21 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 9 Slika 10. Potek povprečne temperature zraka v avgustu Figure 10. Mean air temperature in August 15 17 19 21 23 25 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Ljubljana 18 20 22 24 26 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Portorož 14 16 18 20 22 24 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Novo mesto 16 18 20 22 24 26 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Murska Sobota 2 4 6 8 10 12 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Temperatura (°C) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 10 Slika 11. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka, avgust 2019 Figure 11. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue), August 2019 0 3 6 9 12 15 18 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Kredarica 12 15 18 21 24 27 30 33 36 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Ljubljana 9 12 15 18 21 24 27 30 33 36 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Celje 12 15 18 21 24 27 30 33 36 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Novo mesto 9 12 15 18 21 24 27 30 33 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Let. Maribor 10 13 16 19 22 25 28 31 34 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Murska Sobota 12 15 18 21 24 27 30 33 36 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Portorož 12 15 18 21 24 27 30 33 36 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Temperatura (°C) Bilje Agencija Republike Slovenije za okolje 11 Slika 12. Odklon povprečne tempera- ture zraka avgusta 2019 od povprečja 1981–2010 Figure 12. Mean air temperature ano- maly, August 2019 Avgust je bil 1,5 do 2,5 °C toplejši od dolgoletnega povprečja. Velika večina ozemlja je bila 2 do 2,5 °C toplejša kot običajno, le na nekaj manjših območjih na severozahodu in v Beli krajini je bil presežek nekoliko manjši. V Novi Gorici so dolgoletno povprečje presegli za 3 °C. Slika 13. Prikaz porazdelitve pa- davin avgusta 2019 Figure 13. Precipitation amount, August 2019 Slika 14. Višina padavin avgusta 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981−2010 Figure 14. Precipitation amount in August 2019 compared with 1981–2010 normals Avgustovske padavine so prikazane na sliki 13. Zaradi konvektivnega značaja padavin so bile te razporejene zelo neenakomerno. Najmanj padavin je bilo na Obali, skromne so bile padavine tudi na Agencija Republike Slovenije za okolje 12 severovzhodu države. Na nekaj merilnih mestih je padlo le od 30 do 40 mm dežja, najmanj dežja pa je bilo v Seči, kjer so namerili le 27 mm in v Portorožu, kjer je padlo 28 mm. Obilno je deževalo v delu Notranjske, hribovju na severnem obdobju Ljubljanske kotline, v delu Posočja in gorah na severu države. Ponekod so padavine presegle 180 mm, v Novi vasi na Blokah so namerili 188 mm, na Topolu pri Medvodah pa 184 mm. Slika 15. Odklon avgustov- skih padavin na državni ravni od avgustovskega povprečja obdobja 1981– 2010 Figure 15. August precipi- tation anomaly at national level, reference period 1981–2010 V primerjavi z dolgoletnim povprečjem je padavin v veliki večini države primanjkovalo. Največji primanjkljaj je bil na Obali. Na Krasu in v Vipavski dolini, delu Posočja ter na severovzhodu Slovenije je marsikje padlo le od 30 do 40 % dolgoletnega povprečja avgustovskih padavin. V Jeruzalemu so padavine dosegle 31 % normalnih, v Seči 32 %, v Portorožu in Rutu 33 %, v Godnjah 35 %, v Rovtah 36 %, v Kobiljem 39 % in v Novi Gorici 40 %. Območja z nadpovprečno veliko dežja so bila večinoma v Beli krajini, delu Dolenjske in Notranjske ter ponekod na Gorenjskem ter spodnjem Štajerskem. Le v nekaj krajih je bil presežek nad normalo od 20 do 50 %, mednje spadajo merilne postaje Topol pri Medvodah, Novo mesto, Gorenja vas, Kozina in Cerovec. Večina merilnih postaj je poročala o 4 do 15 dnevih s padavinami vsaj 1 mm. V Soči in na Kredarici je bilo 15 takih dni, na Obali, v Biljah, Novem mestu in Črnomlju so bili le 4 taki dnevi. Slika 16. Burja je ohladila morje, Ankaran, 17. avgust 2019 (foto: Iztok Sinjur) Figure 16. Bora caused sea to cool, Ankaran, 17 August 2019 (Photo: Iztok Sinjur) Agencija Republike Slovenije za okolje 13 Slika 17. Padavine v avgustu Figure 17. Precipitation in August 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) Ljubljana 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) Portorož 0 50 100 150 200 250 300 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) Novo mesto 0 50 100 150 200 250 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) Murska Sobota 0 100 200 300 400 500 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Padavine (mm) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 14 Slika 18. Mesečna višina padavin v mm avgusta 2019 in povprečje obdobja 1981–2010 Figure 18. Monthly precipitation amount in August 2019 and the 1981–2010 normals Ker je prostorska porazdelitev padavin bolj spremenljiva kot temperaturna, smo vključili tudi podatke nekaterih merilnih postaj, ki niso zajete v preglednici 2. Merilne postaje v preglednici 1 so izbrane na območjih, kjer je padavin običajno veliko ali malo. 0 50 100 150 200 250 Črnivec Krvavec Zg. Jezersko Kredarica Rateče Trenta Soča Breginj Kobarid Krn Kneške Ravne Vojsko Črni Vrh Otlica Lokve Vedrijan Bilje Godnje Kozina Portorož Postojna Nova vas Babno Polje Kočevje Ljubljana Sevno Bizeljsko Novo mesto Črnomelj Celje Luče Logarska Dolina Maribor Let. Maribor Slovenj Gradec Ptuj Lendava Murska Sobota Povprečje obodbja 1981─2010 Avgusta 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 15 Preglednica 1. Mesečni meteorološki podatki – avgust 2019 Table 1. Monthly meteorological data – August 2019 Postaja Padavine in pojavi NV RR RP SD Črnivec 887 113 72 Brnik - Letališče JP 362 116 86 9 Zgornje Jezersko 876 156 101 11 Planina pod Golico 957 82 47 Soča 486 105 50 15 Kobarid 240 78 42 9 Kneške Ravne 739 102 52 12 Nova vas 720 188 127 6 Sevno 545 84 71 Podpeca 955 140 84 8 Lendava 190 59 69 5 Jeruzalem 334 31 31 LEGENDA: LEGEND: RR − višina padavin (mm) RR − precipitation (mm) RP − višina padavin v % od povprečja RP − precipitation compared to the normals in % SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm NV − nadmorska višina (m) NV − altitude (m) Avgusta je v Ljubljani padlo 112 mm padavin, kar je 82 % dolgoletnega povprečja. Odkar potekajo meritve v Ljubljani na sedanji lokaciji, je bilo najmanj padavin avgusta 1962, namerili so le 16 mm, sledijo avgusti 2001 (33 mm), 2000 (34 mm), 2011 (42 mm) in avgust 1992 (46 mm). Najobilnejše padavine so bile avgusta 1969 (303 mm), 302 mm sta padla avgusta 1963, 264 mm so namerili avgusta 2005, avgusta 1989 pa 5 mm manj. Slika 19. Sončni avgustovski dnevi so vabili v gore, 4. avgust 2019 (foto: Tanja Cegnar) Figure 19. Sunny August days were favourable for hiking in the mountains, 4 August 2019 (Photo: Tanja Cegnar) Na nekaterih merilnih mestih merijo temperaturo in padavine s samodejno merilno postajo in na klasičen način, med obema meritvama občasno prihaja do manjših razlik v izmerjenih vrednostih, zato se lahko zgodi, da se vrednosti iz različnih virov za isti termin in isto merilno mesto nekoliko razlikujejo. Na sliki 20 je shematsko prikazano avgustovsko trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Na veliki večini ozemlja je bila osončenost v intervalu ±10 % dolgoletnega avgustovskega povprečja. V Alpah, Karavankah in na Pohorju so najbolj zaostajali za dolgoletnim povprečjem osončenosti. Na Kredarici je sonce sijalo le 77 % toliko časa kot normalno. Znaten zaostanek za normalno avgustovsko osončenostjo je bil tudi v Biljah, kjer je sonce sijalo 84 % toliko časa kot v dolgoletnem povprečju, v Ratečah je bilo 94 % toliko sončnega vremena kot normalno, na Lisci 95 %, v Ljubljani 91 %, v Slovenj Gradcu pa je bilo toliko sončnega vremena kot normalno. Presežki nad dolgoletnim povprečjem so bili majhni in nikjer niso presegli 7 %. Agencija Republike Slovenije za okolje 16 Slika 20. Trajanje sončnega obsevanja avgusta 2019 v primerjavi s povprečjem obdobja 1981–2010 Figure 20. Bright sunshine duration in August 2019 compared with 1981–2010 normals V Ljubljani je sonce sijalo 240 ur, kar je 91 % dolgoletnega povprečja. Najmanj sončni avgusti so bili v letih: 2006 (161 ur), 1976 in 1977 (obakrat 162 ur) in 2005 s 169 urami sončnega vremena. Odkar merimo trajanje sončnega obsevanja v Ljubljani, je bilo največ sončnega vremena avgusta 2011 (333 ur), 2012 (329 ur), na tretje mesto se uvršča avgust 2017 (324 ur), le malo manj sončnega vremena pa je bilo avgusta 1992 (323 ur). Slika 21. Odklon avgustov- skega trajanja sončnega ob- sevanja na državni ravni od avgustovskega povprečja ob- dobja 1981–2010 Figure 21. August sunshine du- ration anomaly at national le- vel, reference period 1981– 2010 Jasen je dan s povprečno oblačnostjo pod eno petino. Največ takih dni je bilo na Obali, in sicer 12, v Biljah jih je bilo 11, v Murski Soboti 10. Na Kredarici je bil tak le en sam dan v avgustu. V Ljubljani so bili 3 jasni dnevi (slika 22). Od sredine minulega stoletja je bilo v prestolnici brez jasnih dni 7 avgustov, največ jasnih avgustovskih dni, po 13, je bilo v letih 1990, 1992, 2000 in 2013. Slika 22. Število jasnih dni v avgustu Figure 22. Number of clear days in August 0 2 4 6 8 10 12 14 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. jasnih dni Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 17 Slika 23. Število oblačnih dni v avgustu Figure 23. Number of cloudy days in August Oblačni so dnevi s povprečno oblačnostjo nad štiri petine. Oblačnih dni je bilo po večini nižin manj kot jasnih. Največ oblačnih dni je bilo na Kredarici, našteli so jih 11. Drugod po državi so večinoma poročali o največ osmih takih dnevih. V Ljubljani je bilo sedem oblačnih dni (slika 23). Največ oblačnih dni je bilo v avgustih 1976 in 1995, in sicer 11, le po en oblačen dan pa je bil poleg letošnjega avgusta zabeležen tudi v avgustih 1961, 1971, 2001, 2003 in 2009 ter 2011. Na Obali so oblaki v povprečju prekrivali 3,5 desetine neba, na Kredarici pa kar 6,5 desetin. Samodejne meteorološke postaje ne podajajo podatka o oblačnosti, lahko jo ocenimo na osnovi sončnega obsevanja, a podatki niso povsem primerljivi z opazovanji. Zato je število podatkov o povprečni oblačnosti, s katerim razpolagamo, okrnjeno. Slika 24. Koper obsijan s pozno popoldanskim soncem, 16. av- gust 2019 (foto: Tanja Cegnar) Figure 24. Koper, 16 August 2019 (Photo: Tanja Cegnar) Vetrne rože, ki prikazujejo pogostost vetra po smereh, so izdelane za šest krajev (slika 27) na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, ki so jih izmerili s samodejnimi meteorološ- kimi postajami. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču v Portorožu dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; prevladoval je jugovzhodnik, skupaj z vzhodjugovzhodnikom jima je pripadlo 51 % vseh terminov. Na Kredarici je severozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 31 %, jugovzhodniku s sosednjima smerema pa 50 %. V Biljah je močno prevladoval vzhodni veter s sosednjima smerema, pihali so v 62 % terminov. V Ljubljani je jugozahodniku s sosednjima smerema pripadlo 19 %terminov, vetrovom od severa do vzhodjugovzhodnika pa 45 %. V Murski Soboti je bil veter po smereh zastopan dokaj enakomerno. V Novem mestu je severovzhodnik s sosednjima smerema pihal v 27 %. 0 2 4 6 8 10 12 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. oblačnih dni Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 18 Slika 25. Število ur sončnega obsevanja v avgustu Figure 25. Bright sunshine duration in hours in August 0 50 100 150 200 250 300 350 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) Ljubljana 0 100 200 300 400 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) Murska Sobota 0 100 200 300 400 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Sončno obsevanje (ura) Portorož 0 100 200 300 400 1961 1965 1969 1973 1977 1981 1985 1989 1993 1997 2001 2005 2009 2013 2017 Sončno obsevanje (ura) Novo mesto 0 50 100 150 200 250 300 1956 1960 1964 1968 1972 1976 1980 1984 1988 1992 1996 2000 2004 2008 2012 2016 Sončno obsevanje (ura) Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 19 Slika 26. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci), avgust 2019 (Opomba: 24-urno višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 26. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, August 2019 0 3 6 9 12 15 0 12 24 36 48 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Ljubljana 0 3 6 9 12 15 0 15 30 45 60 75 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Kredarica 0 3 6 9 12 15 0 21 42 63 84 105 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Novo mesto 0 3 6 9 12 15 0 6 12 18 24 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Celje 0 3 6 9 12 15 0 6 12 18 24 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Portorož 0 3 6 9 12 15 0 12 24 36 48 60 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Bilje 0 3 6 9 12 15 0 9 18 27 36 45 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Let. Maribor 0 3 6 9 12 15 0 6 12 18 24 30 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Osončenost (ura) Padavine (mm) Murska Sobota Agencija Republike Slovenije za okolje 20 Preglednica 2. Mesečni meteorološki podatki – avgust 2019 Table 2. Monthly meteorological data – August 2019 Postaja Temperatura Sonce Oblačnost Padavine in pojavi Tlak NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT P PP Kredarica 2513 9,0 2,1 11,5 6,7 17,2 10 0,5 16 0 0 322 136 76 6,5 11 1 176 82 15 10 21 0 0 756,9 9,4 Rateče 864 17,9 1,8 24,7 12,8 30,1 10 6,5 15 0 15 0 135 90 11 13 0 0 920,2 16,2 Bilje 55 24,3 2,5 31,0 18,1 34,7 12 13,0 17 0 31 0 240 84 3,7 3 11 58 52 4 10 1009,0 19,7 Postojna 533 20,4 2,1 27,2 14,9 32,1 12 8,6 17 0 26 0 283 111 4,7 5 5 85 75 7 10 3 0 0 18,5 Kočevje 467 19,8 2,1 27,4 14,3 33,6 12 8,5 17 0 24 0 6,0 8 4 143 109 7 2 13 0 0 18,3 Ljubljana 299 22,6 2,0 28,2 17,6 34,1 12 12,0 15 0 26 0 240 91 5,8 7 3 112 82 8 7 9 0 0 982,5 20,0 Bizeljsko 175 22,2 2,1 29,0 16,6 34,0 10 10,6 15 0 29 0 4,3 2 7 106 110 8 7 11 0 0 19,4 Novo mesto 220 22,0 2,0 28,2 16,9 33,9 10 12,0 17 0 28 0 258 106 4,2 7 9 159 124 4 7 0 0 992,3 20,5 Črnomelj 157 22,0 1,6 28,6 16,5 34,0 10 10,5 17 0 28 0 4,6 5 8 142 117 4 5 4 0 0 20,1 Celje 242 21,1 2,1 28,3 15,8 33,7 12 9,5 15 0 25 0 82 65 9 9 0 0 988,8 20,1 Let. ER Maribor 264 21,8 2,2 27,6 16,4 32,7 12 10,4 15 0 25 0 248 102 5,2 5 4 69 62 10 8 3 0 0 986,3 19,3 Slovenj Gradec 444 20,0 2,1 26,5 14,8 31,7 12 7,9 15 0 24 0 232 99 99 68 8 12 0 0 18,4 Murska Sobota 187 21,8 2,1 28,5 16,4 32,9 12 11,1 17 0 26 0 273 107 3,7 3 10 93 91 7 7 0 0 995,3 19,7 Lesce 509 20,3 2,1 26,4 15,5 32,5 12 9,9 15 0 23 0 133 98 10 12 958,9 18,5 Portorož 2 24,4 2,1 31,0 19,0 35,0 31 14,4 15 0 31 0 316 104 3,5 3 12 28 33 4 11 0 0 0 1015,0 20,8 LEGENDA: NV − nadmorska višina (m) SX − število dni z maksimalno temperaturo ≥ 25 ° C SD − število dni s padavinami ≥ 1 mm TS − povprečna temperatura zraka (° C) TD − temperaturni primanjkljaj SN − število dni z nevihtami TOD − temperaturni odklon od povprečja (° C) OBS − število ur sončnega obsevanja SG − število dni z meglo TX − povprečni temperaturni maksimum (° C) RO − sončno obsevanje v % od povprečja SS − število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM − povprečni temperaturni minimum (° C) PO − povprečna oblačnost (v desetinah) SSX − maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX − absolutni temperaturni maksimum (° C) SO − število oblačnih dni P − povprečni zračni tlak (hPa) DT − dan v mesecu SJ − število jasnih dni PP − povprečni tlak vodne pare (hPa) TAM − absolutni temperaturni minimum (° C) RR − višina padavin (mm) SM − število dni z minimalno temperaturo < 0 ° C RP − višina padavin v % od povprečja Opomba: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 °C in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 °C (TSi ≤ 12 °C).  = − ° = n i i TS C TD 1 ) 20 ( če je C i TS ° ≤ 12 Agencija Republike Slovenije za okolje 21 Ljubljana Murska Sobota Kredarica Novo mesto Portorož – letališče Bilje hitrost vetra m/s Slika 27. Vetrne rože, avgust 2019 Figure 27. Wind roses, August 2019 Agencija Republike Slovenije za okolje 22 Preglednica 3. Odstopanja desetdnevnih in mesečnih vrednosti povprečne temperature, padavin in trajanja sonč- nega obsevanja od povprečja 1981–2010, avgust 2019 Table 3. Deviations of decade and monthly values of mean temperature, precipitation and sunshine duration from the average values 1981–2010, August 2019 Postaja Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Bilje 1,6 1,2 4,9 2,5 151 7 5 52 Bizeljsko 1,8 0,9 3,9 2,1 79 173 95 110 Celje 1,4 0,5 2,9 2,1 59 79 61 65 Črnomelj 1,7 0,0 2,7 1,6 155 179 66 117 Kočevje 1,8 0,3 3,5 2,1 143 163 54 109 Lesce 1,6 1,3 3,3 2,1 191 49 51 98 Let. Maribor 1,9 1,2 3,5 2,2 20 124 59 62 101 103 102 102 Brnik 1,3 0,4 2,7 1,7 107 50 94 86 Ljubljana 1,5 1,3 3,4 2,0 161 47 40 82 99 102 79 94 Maribor 1,3 0,6 3,3 50 108 43 64 Murska Sobota 1,4 1,0 3,7 2,1 192 88 7 91 110 108 103 107 Novo mesto 1,8 0,9 3,4 2,0 66 123 177 124 108 108 90 102 Portorož 0,7 0,6 3,7 2,1 82 34 1 33 111 109 92 104 Postojna 1,7 0,9 4,0 2,1 128 47 48 75 112 129 92 111 Rateče 1,8 1,4 2,6 1,8 131 63 77 90 Slovenj Gradec 1,9 1,2 3,2 2,1 56 52 91 68 110 99 89 99 LEGENDA: Temperatura zraka − odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1981–2010 (° C) Padavine − padavine v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) Sončne ure − trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1981–2010 (%) I., II., III., M − tretjine in mesec LEGEND: Temperatura zraka − mean temperature anomaly (° C) Padavine − precipitation compared to the 1981–2010 normals (%) Sončne ure − bright sunshine duration compared to the 1981–2010 normals (%) I., II., III., M − thirds and month Prva tretjina avgusta je bila 1 do 2 °C toplejša kot običajno, le na Obali je bil odklon nekoliko manjši. Padavine so bile izrazito neenakomerno porazdeljene, padlo je od 20 pa do 200 % dolgoletnega povprečja, Biljah še manj. Sončnega vremena je bilo vsaj toliko kot normalno, največji presežki so bili 12 %. Slika 28. Sončni zahod na slovenski obali (foto: Tanja Cegnar) Figure 28. Sunset on Slovenian coast (Photo: Tanja Cegnar) Osrednja tretjina meseca je bila do 1,5 °C toplejša kot običajno. Padavine so bile porazdeljene izrazito neenakomerno, ponekod jih je bilo komaj za vzorec, drugod pa je padlo 180 % toliko padavin kot v dolgoletnem povprečju. Sončnega vremena je bilo vsaj toliko kot normalno, v Postojni pa je sonce sijalo skoraj 30 % več časa kot običajno. Zadnja tretjina avgusta je bila opazno toplejša kot običajno, odkloni so segli od 2,5 do 5 °C. Z redkimi izjemami je bilo padavin opazno manj kot normalno. Na severovzhodu so dolgoletno povprečje sončnega vremena nekoliko presegli, drugod je bilo manj sončnega vremena kot normalno, največji primanjkljaj je bil v Ljubljani. Agencija Republike Slovenije za okolje 23 Slika 29. Največja višina snežne odeje v avgustu Figure 29. Maximum snow depth in August Slika 30. Število dni s snežno odejo v avgustu Figure 30. Number of day with snow cover in August Na Kredarici avgusta 2019 ni bilo snežne odeje. Od sredine minulega stoletja je bilo največ snega avgusta leta 1969 (30 cm), sledijo mu avgusti 1966 (22 cm), 1954 in 2006 (obakrat 15 cm) ter 1957 (12 cm). Snežna odeja se je najdlje obležala avgusta 2006, in sicer 9 dni, v avgustu 1969 pa dan manj (8 dni). Slika 31. Brana, 16. avgust 2019 (foto: Ajša Alagić) Figure 31. Mount Brana, 16 August 2019 (Photo: Ajša Alagić) Število dni z nevihto je največje junija in julija, avgusta se običajno ozračje že nekoliko umirja. Število zabeleženih dni z nevihto in/ali grmenjem je odvisno tudi od urnika delovanja meteorološke postaje, 0 5 10 15 20 25 30 35 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Največja debelina (cm) Kredarica 0 2 4 6 8 10 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Število dni Kredarica Agencija Republike Slovenije za okolje 24 zato je primerjava med postajami težavna. Na Kredarici je bilo 10 dni z nevihto ali grmenjem, prav toliko jih je bilo tudi v Postojni in Biljah, na Obali je bilo takih dni 11. Po 12 jih je bilo v Lescah in Slovenj Gradcu, 13 pa v Ratečah. V Ljubljani je bilo takih dni 7. Samodejne merilne postaje ne podajajo podatka o številu dni z nevihto in/ali grmenjem. Slika 32. Število dni z zabeleženim grmenjem ali nevihto v avgustu Figure 32. Number of days with thunderstorms in August Avgusta sta bili dve epizodi močnejših neurij. Prvo je bilo 2. avgusta. Sredi dopoldneva je obsežen nevihtni sistem zajel zahodno Slovenijo, nevihte pa so sredi dneva nastajale tudi drugod po državi. Najmočnejša je potovala od Ljubljane približno po dolini Save do Posavja. Sredi popoldneva se je vremensko dogajanje prehodno umirilo, že kmalu pa so zlasti na jugozahodu Slovenije, v severnem Jadranu in Istri nastajale nevihte, tudi močnejše. Hkrati se je iznad Avstrije proti severni Sloveniji pomikal daljši pas neviht in se kasneje združil z zgoraj omenjenimi nevihtami v obsežno padavinsko območje. To je nad precejšnjim delom Slovenije za nekaj ur skoraj obmirovalo, razpadlo je šele 3. av- gusta zgodaj zjutraj. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so neurja povzročila težave ali gmotno škodo zlasti v pasu od Ljubljanske kotline do Posavja. Od jutra 2. avgusta do jutra 3. avgusta je v večjem delu Slovenije padlo med 20 in 70 mm padavin, krajevno tudi več. Manj padavin je bilo na severovzhodu in ponekod na Primorskem. Skoraj vse padavine so bile v dveh valovih; prvi je bil sredi dneva 2. avgusta in drugi od poznega popoldneva do sredine noči na 3. avgust. Na nekaj merilnih mestih je višina padavin, ki so bile večinoma v obliki nalivov trajanja pod eno uro, dosegla povratno dobo od nekaj let do nekaj desetletij. Več o tem neurju najdete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_2avg2019.pdf Drugo močnejše neurje je bilo 24. avgusta. Na severu oz. severozahodu so do sredine dopoldneva nastajale plohe in nevihte; več jasnine je bilo na Primorskem. Sredi dneva se je zaradi neviht pooblačilo zlasti v jugozahodni in zahodni Sloveniji ter na območju doline Drave, kasneje pa so nevihte zajele tudi osrednji, proti večeru pa vzhodni del Slovenije. Od jutra 24. do jutra 25. avgusta je v večjem delu južne, osrednje in vzhodne Slovenije padlo med 10 in 50 mm dežja, krajevno okoli 100 mm. Glede na radarsko oceno višine padavin je največ padavin padlo na območju Vuzenice, Novega mesta in Kozine. Naliv je na teh in še kakšnem drugem območju dosegel ali presegel 100-letno povratno dobo, marsikje drugje pa dosegel nekajletno povratno dobo. Ponekod ob Kolpi, v večjem delu Pomurja in precejšnjem delu zahodne Slovenije ni deževalo ali je bilo dežja le za vzorec. Več o tej padavinski epizodi najdete v poročilu na spletnem naslovu: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/weather_events /neurja_24avg2019.pdf 0 4 8 12 16 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. dni z nevihto Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 25 Na Kredarici so zabeležili 21 dni, ko so jih vsaj nekaj časa ovijali oblaki. V Kočevju je bilo 13 takih dni, na Bizeljskem 11. Na Obali avgusta ni bilo megle. Samodejne meteorološke postaje podatka o pojavu megle ne zagotavljajo. Slika 33. Število dni z meglo v avgustu Figure 33. Number of foggy days in August Na meteorološki postaji Ljubljana Bežigrad so v začetku osemdesetih let minulega stoletja skrajšali opazovalni čas, kar prav gotovo skupaj s širjenjem mesta, s spremembami v izrabi zemljišč in spre- menljivi zastopanosti različnih vremenskih tipov ter spremembami v onesnaženosti zraka prispeva k manjšemu številu dni z opaženo meglo. V Ljubljani je bilo devet dni z opaženo meglo, kar je opazno nad dolgoletnim povprečjem. Od sredine minulega stoletja je bilo s po enim dnevom z meglo šest avgustov (1988, 1994, 1998, 2000 in 2001 ter 2017), po 21 dni z meglo pa je bilo v avgustih 1951 in 1965. Na sliki 34 levo je prikazan potek povprečnega dnevnega zračnega tlaka v Ljubljani. Ni preračunan na morsko gladino, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v medijih. Prvih dvajset dni je bil zračni tlak med 977 in 984 mb, v tem obdobju se je spustil najnižje v tem mesecu, 7. avgusta je bilo dnevno povprečje le 977,3 mb. 22. dne se je zračni tlak povzpel najvišje, dosegel je 989,5 mb. Sledilo je upadanje in 28. dne je bilo dnevno povprečje 983,7 mb, kratkotrajno se je zračni tlak dvignil na 986,4 mb predzadnji dan meseca. Na sliki 34 desno je prikazan potek povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare v Ljubljani. 4. av- gusta je bil delni tlak vodne pare 17,2 mb, največ vlage je bilo v zraku 10. avgusta, ko je delni tlak vodne pare dosegel 24,2 mb. Najmanj vlage je bilo v zraku ob ohladitvi sredi meseca, 15. avgusta je bil delni tlak le 14,6 mb. Dokaj suh je bil zrak tudi 22. avgusta z delnim tlakom vodne pare 16,6 mb, od 23. avgusta do konca meseca je bil delni tlak vodne pare od 20 do 23 mb. Slika 34. Potek povprečnega zračnega tlaka in povprečnega dnevnega delnega tlaka vodne pare avgusta 2019 Figure 34. Mean daily air pressure and the mean daily vapour pressure in August 2019 0 3 6 9 12 15 18 21 24 1951 1955 1959 1963 1967 1971 1975 1979 1983 1987 1991 1995 1999 2003 2007 2011 2015 2019 Št. dni z meglo Ljubljana 975 978 981 984 987 990 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Zračni tlak (mm) Ljubljana 13 16 19 22 25 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Delni tlak vodne pare (mm) Ljubljana Agencija Republike Slovenije za okolje 26 SUMMARY August was 1.5 to 2.5 ° C warmer than the normal. The vast majority of the territory was 2 to 2.5 ° C warmer than usual, with only a few smaller areas in the northwest and Bela krajina with smaller anomaly. Due to the convective nature of the precipitation, these were distributed very unevenly. The rainfall was the least on the Coast, modest rainfall was also observed in the northeast of the country. Only 30 to 40 mm of rain fell on some measuring points. It rained heavily in part of the Notranjska, the hills in the northern border of the Ljubljana Basin, part of the Soča Valley and mountains in the north of the country. In some places precipitation exceeded 180 mm. Precipitation in the vast majority of the country was below the normals. The largest deficit was recorded on the Coast, in some parts of the Karst and Vipava valley, parts of the Soča valley and in many parts of the northeast of Slovenia. Many observing stations reported only from 30 to 40 % of the long-term average of August precipitation. The areas with above average rainfall were mostly in Bela krajina, parts of Dolenjska and Notranjska and in some parts of Gorenjska and Spodnja Štajerska. Only on few stations the excess above the normal was from 20 to 50 %. In the vast majority of the territory, sunshine was within the interval of ± 10 % of the long-term August average. In the Alps, Karavanke and Pohorje, the deficit was the most pronounced. On Kredarica, the sun shone only 77 % as long as normal. In Bilje the sun was shining 84 % as long as the long-term average, 94 % as much sunshine as normal was observed in Rateče, 95 % on Lisca, 91 % in Ljubljana. Surpluses above the long-term average were small and nowhere exceeded 7 %. Even at the highest mountains there was no snow blanket in August 2019. Abbreviations in the Table 2: NV − altitude above the mean sea level (m) PO − mean cloud amount (in tenth) TS − mean monthly air temperature (° C) SO − number of cloudy days TOD − temperature anomaly (° C) SJ − number of clear days TX − mean daily temperature maximum for a month (° C) RR − total amount of precipitation (mm) TM − mean daily temperature minimum for a month (° C) RP − % of the normal amount of precipitation TAX − absolute monthly temperature maximum (° C) SD − number of days with precipitation ≥ 1 mm DT − day in the month SN − number of days with thunderstorm and thunder TAM − absolute monthly temperature minimum (° C) SG − number of days with fog SM − number of days with min. air temperature < 0 ° C SS − number of days with snow cover at 7 a. m. SX − number of days with max. air temperature ≥ 25 ° C SSX − maximum snow cover depth (cm) TD − number of heating degree days P − average pressure (hPa) OBS − bright sunshine duration in hours PP − average vapor pressure (hPa) RO − % of the normal bright sunshine duration