239 Letnik 46 (2023), št. 2 JUBILEJI JUBILEE 70 let dr. Jedert Vodopivec Tomažič V letošnji jeseni je svoj 70. rojstni dan praznovala prof. dr. Jedert Vo- dopivec Tomažič, konservatorka-restavratorka, raziskovalka, strokovna sve- tovalka, organizatorka, mentorica, sodelavka, vodja … Skoraj vso službeno kariero je preživela v državnem arhivu. Sprva je opravljala dela in naloge konservatorke-restavratorke in raziskovalke za področje dediščine na papir- ju in pergamentu. Od leta 1992, ko je prevzela vodenje Centra za konservira- nje in restavriranje pisne in grafične dediščine, se je poleg dela na konserva- torsko-restavratorskih projektih intenzivno posvečala tudi neformalnemu in formalnemu pedagoškemu delu na področju konserviranja in restavriranja gradiv na papirju in pergamentu. S svojim intenzivnim strokovnim delom je vnesla nov polet strokovne- mu in znanstveno-raziskovalnemu pogledu na področje hrambe, raziskova- nja, konserviranja-restavriranja ter vzdrževanja pisne in likovne dediščine na papirju in pergamentu v arhivih, knjižnicah, muzejih in sorodnih ustanovah. Z neposrednim vključenjem ji je uspelo dvigniti raven stroke na sve- tovno raven. Pomemben korak naprej za stroko je storila tudi na pedagoškem po- dročju na Univerzi v Ljubljani s sodelovanjem v okviru dodiplomskih in podi- plomskih programov na Filozofski fakulteti, Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje ter Naravoslovno tehnični fakulteti Univerze v Ljubljani ter na samostojni visokošolski izobraževalni ustanovi Alma Mater Europea. Jedert se je rodila v Postojni. Mladost je preživela na Primorskem, ma- turirala je na Gimnaziji Koper. Študij je nadaljevala v Ljubljani na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, kjer je diplomirala iz organske kemije. Na magistrski študij se je vpisala na isti fakulteti v interdisciplinarni povezavi z restavratorsko specialko Akademije za likovno umetnost Univerze v Lju- bljani. Zaključila ga je leta 1988 z nalogo »Uporabnost nekaterih sintetičnih polimerov pri konserviranju in restavriranju kulturne dediščine na papirju«. Za doktorsko disertacijo si je izbrala temo z naslovom »Razvoj struktur v srednjeveških rokopisnih vezavah – soodvisnost s konservatorskimi in resta- vratorskimi posegi«. Zagovarjala jo je leta 1999 na Oddelku za umetnostno zgodovino – smer konservatorstvo – Filozofske fakultete Univerze v Ljublja- ni. Leto pozneje je pridobila strokovni naziv konservatorske-restavratorske svetnice. V naziv docentke jo je senat Univerze v Ljubljani izvolil novembra leta 2000 in marca 2006 v naziv izredne profesorice. Jedert je svoje delo vedno dojemala kot posebno poslanstvo, njena predanost delu je postala njen način življenja. Njeno delo je bilo v veliki meri usmerjeno v javnost, kar je zagotovo prispevalo k temu, da sodi med prepo- znavnejše obraze slovenske in tudi svetovne konservatorsko-restavratorske dejavnosti. V prostorih Arhiva Republike Slovenije je pod vodstvom izjemnih strokovnjakov organizirala več cikličnih teoretično-praktičnih seminarjev. Naj izpostavim seminarje, posvečene konserviranju in restavriranju likovne dediščine ter arhivskemu gradivu na papirju in pergamentu pod vodstvom Karmen Rinesi Čorak iz Rima, seminar o restavriranju načrtov na prosojnih papirjih pod vodstvom Konstance Bachman iz New Yorka in sklop seminar- jev, posvečenih starejši knjigi pod vodstvom prof. Christopherja Clarksona iz Oxforda. S tem smo pridobili specialno znanje in drugačen pogled razmišlja- nja o svojem delu. 240 Jubileji || Jubilee V okviru arhivskega središča za strokovni razvoj je vodila seminarje na področju materi- alnega varovanja in konserviranja-restavriranja arhivskega gradiva. Bila je tudi pobudnica, organizatorka in soorganizatorka odmevnih domačih in mednaro- dnih posvetovanj, konferenc in simpozijev s po- dročja varovanja in konserviranja-restavriranja pisne in grafične dediščine. Predstavila se je tudi kot avtorica in so- avtorica razstav s področja konserviranja in re- stavriranja gradiv na papirju in pergamentu ter strokovna svetovalka pri postavitvi razstav v Ar- hivu Republike Slovenije, Narodni galeriji, Naro- dnem muzeju … Od leta 1987 je sodelovala pri domačih in mednarodnih znanstveno-raziskovalnih projek- tih na področju raziskav mehanizmov staranja papirja, optimizacije kakovosti konservatorsko- -restavratorskih postopkov, tipologije starejših knjižnih vezav, razmer v depojih ter aplikaciji ne- porušnih analiznih metod na področju pisne in grafične dediščine. V mednarodnem merilu je dejavno sode- lovala na seminarjih, konferencah, v strokov- nih organizacijah in komisijah v okviru Med- narodnega arhivskega sveta (ICA, IFLA, ICOM, ICCROM), z evropsko komisijo za dostop in za- ščito (ECPA) ter v znanstveno-tehnoloških EU COST-skupinah. V komisijah za strokovne izpite in nazive s področja arhivistike, muzeologije in restavrator- stva je bila izpraševalka in ocenjevalka. Ves čas je delovala tudi kot mentorica in somentorica pri- pravnikom ter dodiplomskim in podiplomskim študentom. Vse od (ponovne) ustanovitve, in sicer od leta 1997 dalje, je bila Jedert dejavna znotraj or- ganov Društva restavratorjev Slovenije in leta 2009 v okviru društva prejela nagrado Mirka Šu- bica za življenjsko delo v konservatorsko-resta- vratorski stroki. Leta 2018 je prejela Trubarjevo priznanje, ki ga podeljuje NUK za pomembne pri- spevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine. O strokovnem in znanstvenem delu pri- ča njena bogata bibliografija. V sistemu Cobiss je evidentiranih več kot 200 zapisov, od znan- stvenih in strokovnih člankov, prispevkov na konferencah, simpozijih in posvetovanjih do monografske publikacije in raznih poglavij v mo- nografskih publikacijah, ki jim je bila nemalokrat tudi urednica ali sourednica. Pred štirimi leti se je formalno upokojila, a njena neusahljiva energija je razlog za to, da tudi v pokoju ne počiva in je še vedno dejavna na po- Dr. Jedert Vodopivec Tomažič (Foto: Igor Modic) 241 Letnik 46 (2023), št. 2 dročju izobraževanja ter raziskovanja pisne in likovne dediščine na papirju in pergamentu. Ob jubileju smo ji hvaležni za njen prispevek k razvoju stroke, za pomoč in znanje, ki nam ga je posredovala. Stanka Grkman