Ivančna Gorica (dornoznanstvo) sp 908(497.4) KLASJE 2008 120080202,1 COBISS ® Cj'cl VO.O®' /JVfžfirt/JCI ¿fJfJ'lS rjčjejl-n.tž <~l/c.J V i O* C l Številka 1 letnik 1 4 januar-februar 2008 ALKEMIST EUROPEAN TRANSLATION AGENCY ■ prevajanje v 80 jezikov ■ sodno overjeni prevodi ■ tečaji tujih jezikov ■ priprave na maturo za angleški in nemški jezik l/V i * V i.....[ ...■■■ E1 . . 080 03 liiszplaEiiateilks „„ v®$aodJ.: OBČINA IVANČNA GORICA ORGANIZACIJSKI ODBOR POHODA PO JURČIČEVI POTI VIŠNJA CORß VI AC '.Ri: rsiSTWa S ZftURISCE ki bo v/ soboto, 1. marca 2008. Start v Uišnii Gori med 7. in 9. uro. Zaključna prireditev na Muljavi ob H.30 uri. TREBSi »sMfe šii? <" 28.2. ob 18. uri v Višnji Gori: Odprtje slikarske razstave v Mestni hiši 29.2. ob 17. uri na Muljavi: Poklon rojaku na Jurčičevi domačiji Na naslovnici: obiskovalce tradicionalnega Božičnega odmeva v Krški jami 1 je spremljala prava zimska idila (foto: Milena Bregar). TRGOVINA & SERVIS 'www cugolj-sp si PVC OKNA IN VRATA ZALUZIJE ROLETE •TENDE • LAMELNE ZAVESE • PLISE ZAVESE Tomaž Oven s.p. GSM: 031/679-079 Pot v resje 1,1295 Ivančna Gorica Tel./fax: 01/7878-266 SONČILA ^»frr'^y IGNAC CUGEU s.p. ^^^^Štttr' | Stična 102, Ivančna Gorica ¿ptCokna, vrata tei./faksoi/787s535 s W&§mm gsm: 041 757 055 tfO! RAZSTAVNI SAL BTC Ljubljana/PTC Diamant, 2. nad., tel.: 01/54 76 526 RAČUNALNIŠKI INŽENIRING d.o.o. Sokolska ulica 5, 1295 Ivančna Gorica TEL: 0117869.040, FAX: 0117869-045 lamaiglamas.si / 120080202,1 WB/rn Iz Jernejeve malhe Februar že prinese otoplitev v naših srcih, saj že na začetku praznujemo kulturni praznik. Razmišljanje o kulturi je lahko na osebnostnem delu ali pa širše: kaj lahko drug drugemu nudimo, da se naše kulturno obzorje širi v prostor med ljudmi, narodom in narodi. V prepolni Cankarjevi dvorani se je začelo kulturno leto s pomenljivim naslovom Leto medkulturnega dialoga, kjer so predstavniki velike kulturne evropske družine predstavili svoje širše poglede za medsebojno delovanje. Celotna kultura se začne doma v družini, v kraju, kjer spoznavamo svoje lastne korenine. Izredno pomembno je naše delovno okolje, kjer sodelujemo in sobivamo z ljudmi dolge ure delovnega časa z namenom, da delodajalci in delojemalci poiščejo vsak svoj optimalni delež ustvarjenega prihodka. Torej je kultura povsod, kjer se srečujemo, kjer podoživljamo z umetnikom stvaritve, ki nas navdušujejo in nas duševno in duhovno bogatijo. Vsemu temu na navkljub je še kako prav, da znamo ljudem, ki dosegajo večje dosežke v ljubiteljski kulturi, dati priznanje za požrtvovalno delo. Čestitamo vsem dobitnikom priznanj ob letošnjem kulturnem prazniku, katerega praznovanje je bilo v starem stiškem samostanu in v vedno sodobni kulturni ustanovi, saj mu vsako obdobje nakloni spoštljiv odnos do prehojene zgodovine. O našem delu ljubiteljske dejavnosti je veliko, pa vedno premalo povedano. Zato so občni zbori in druga srečanja namenjena, naj povemo nekaj o prehojeni poti in postavimo nove smernice za naprej. Lepo je povsod tam, kjer polne dvorane potrjujejo izrečene besede predsednika, ki ima marsikaj za povedati tudi že o novih pričakovanjih, novih akcijah in dogodkih. Pred nami je večja prireditev, tradicionalni pohod po Jurčičevi poti, ki bo zopet zbral številne privržence lepe narave, naših urejenih krajev in prijateljev našega pisatelja Josipa Jurčiča. Številne prireditve, ki bodo spremljale pohod, so le izraz stalnosti in tradicije, saj se pohod ne zaključi samo na dan množične udeležbe, temveč je pot simbolično odprta tukaj in tam za vse ljudi skozi vse leto, ki hočejo uravnotežiti svoj enostranski način življenja. Hoja je postala vabljiva in hkrati potreba za vsakega, ki ni zapečkar, zato je prav, da po toliko letih spregledamo, da ti ljudje, ki hodijo mimo našega okna, ne hodijo brezciljno v brezdelju, temveč jim je tak način življenja postal realnost. Vprašanje je le še to, kdaj bomo tudi mi zraven. Mogoče je prav letošnji prvi marec tisti, ki nas bo spodbudil ob številnih privržencih in nam korak podaljšal še v naslednje dni, mesece in leta. Pomlad počasi prihaja, ptički se že ženijo, štiridesetdnevni post brez vina bo tudi kmalu minil, narava nas bo nagradila s spomladanskimi deli in nas spet ohrabrila z novimi pričakovanji, zato režimo, kopljimo in sadimo! Vaš župan nova pridobitev zb1avstvenega doma Vodstvo Zdravstvenega doma Ivanina Gorica sklenilo petletno pogodbo o najemu prostorov v stavbi KZ Stična v Ivanini Gorici. V tem času zime, prehladov in najrazličnejših grip in viroz je nemalo občanov pot zagotovo vodila tudi do našega zdravstvenega doma. Ko omenimo to našo zdravstveno ustanovo, se seveda največkrat spomnimo na prenekatero priliko, ko nam je naše razpoloženje ob bolezni pokvarila še polna čakalnica ali dolga vrsta pred ambulanto. No, ob začetku letošnjega leta pa lahko poročamo o novih prostorskih pridobitvah Zdravstvenega doma Ivančna Gorica. Potem ko je lani zdravstveni dom pridobil dvigalo in novo informacijsko celico, pa je istočasno tudi potekal projekt selitve upravnih prostorov. Kot verjetno večina občanov ve, zdravstveni dom deluje v nekakšni simbiozi pod isto streho s centralnim vrtcem Ivančna Gorica. Širjenje dejavnosti, predvsem pa izpolnjevanje standardov ves čas opozarjata na premajhne kapacitete prostorov in tako se mora vodstvo obeh zavodov in posledično tudi Občina kot ustanoviteljica pogosto ukvarjati z reševanjem tovrstnih težav. Seveda pa prostori zdravstvenega doma niso omejeni le na to stavbo, čez cesto se namreč v nekdanji stavbi podjetja Avtoprevoz ob Zadružnem hramu nahajajo upravni prostori. Pravzaprav moramo reči, da so se nahajali, saj so se z mesecem februarjem preselili v prostore Kmetijske zadruge Stična, ostajajo torej v isti stavbi. Selitev po besedah direktorja Zdravstvenega doma Ivančna Gorica, Janez Zupančiča, dr. med., pomeni pravzaprav razširitev obsega prostorov, ki jih zdravstveni dom potrebuje za nemoteno delovanje. V dosedanje upravne prostore se bosta namreč preselila zdravniški arhiv in zelo draga in občutljiva strojna oprema računalniškega sistema, ki je trenutno v kletnih prostorih matične stavbe zdravstvenega doma. Ves računalniški sistem v obeh stavbah je že sedaj povezan preko optičnega kabla, ki je napeljan kar po zraku čez cesto. Poleg tega tudi uprava ustvarja svoj arhiv, ki mora prav tako najti svoj prostor. Investiranje v nove upravne prostore v višini 29.000 EUR naj bi se po besedah direktorja izplačalo saj je upoštevano pri višini najemnine. Seveda pa se pojavlja še eno vprašanje. Ali morda ne bi bilo smiselno počakati na izselitev vrtca, saj je gradnja novega centralnega vrtca tik pred vrati. Izpraznitev teh prostorov bo vsekakor pomenila sprostitev dodatnih prostorov zdravstvenega doma in se bodo lahko ordinacije in ambulante razširile v del, kjer danes deluje vrtec. Torej možnost, da bi se tudi uprava selila v matično stavbo, zaenkrat ne obstaja. Navsezadnje naj bi v bližnji prihodnosti začela delovati še šesta ambulanta splošnega zdravnika, kar bo pomenilo, da bo treba najti rešitev za ginekološko ambulanto. Ta naj bi se prav tako selila v prostore KZ Stična. Očitno bodo prostorska vprašanja še teme pogovorov v prihodnje, seveda pa nas uporabnike najbolj zanima kakovost zdravstvene oskrbe in delovanje zdravstvenega osebja, vse to pa je odvisno, kot je bilo že omenjeno, od delovnih pogojev zdravnikov in ostalega osebja. Matej Steh skupaj že desetič in zadnjič v 2007 Deseta redna seja Občinskega sveta je 21. decembra 2007 potekala v prazničnem vzdušju. Svetniki in svetnice so se lotili aktualnih tematik, sprejeli pa tudi nekaj pričakovanih sklepov. Na prihajajoči božično-novoletni čas so opozorili skavti iz Grosupljega, ki so Občinskemu svetu prebrali poslanico miru in izročili Betlehemsko luč miru. Ob koncu pa je svetnike in svetnice obiskal še čisto pravi Božiček. Že na predhodni seji je bil na dnevnem redu seje osnutek Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode na območju naše občine. Tokrat pa je bil v obravnavi končni predlog, ki je bil tudi sprejet. Podobno je potekala razprava tudi ob predlogu pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov drugih teles Občinskega sveta, drugih organov Občine ■pil ... 1 •üf'-' Ia ■ ^ ^m ' v^. ijfiHph" 1 :, j i r ■ ' « *< in svetov krajevnih skupnosti. V skladu s pripravo proračuna za leto 2008 je moral Občinski svet kot običajno pred iztekom tekočega leta po navodilih finančnega ministrstva sprejeti še vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine v letu 2008 in izhodiščno ceno za izračun sorazmernega dela stroškov opre- mljanja stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča za področje naše občine. Naslednja seja Občinskega sveta je predvidena konec februarja, ko bodo imeli svetniki in svetnice na mizah tudi osnutek občinskega proračuna za leto 2008. Matej Steh gradi se nov peron Medtem ko bo na železniški postaji v Ivančni Gorici zgrajen nov peron, ostaja vprašanje prehoda čez železnico na koncu »uparjalniške« obvoznice še odprto. Ko pravimo, daje naša občina zaradi svoje lege izrazito tranzitna občina, imamo v mislih predvsem avtocestno povezavo, ki pelje skozi našo občino. Vse prevečkrat pa pozabljamo na še eno pomembno transportno pot, z še daljšo tradicijo kot moderna avtocesta. Železniški promet res da v zadnjih letih izgublja na pomenu, vendar je v prihodnosti mogoče pričakovati, da bosta promet in transport po tirih ponovno pridobila svoj nekdanji delež. Tokrat namenjamo teh nekaj vrstic aktivnostim, ki potekajo na naših železniških progah, zlasti v centru občine, v Ivančni Gorici. Tisti, ki vsakodnevno stopate na vlak, ste zagotovo opazili, da je na železniški postaji v Ivančni Gorici že nekaj tednov pravo gradbišče. Javna agencija za železniški promet RS gradi namreč nov peron za potnike. Nov peron naj bi povečal varnost in udobje potnikov, omogočil pa naj bi tudi lažje križanje vlakov. Nadkritje perona žal za zdaj ni predvideno, bo pa nov prostoren in moderen peron, s katerega se bo dalo vstopati in izstopati na obeh straneh, omogočal tudi dostop invalidom. Delno se bo uredila tudi okolica železniške postaje, zaključek del pa je predviden za 20. februar. Ob tem dodajmo, da je bila pred časom tudi obnovljena čakalnica na železniški postaji v Šentvidu pri Stični. Januarja je na železniške tire v Ivanč-no Gorico prišel tudi inšpektor za železniški promet, in sicer v zvezi s stanjem na železniških prehodih. Kot je znano, Občina že dalj časa izvaja aktivnosti, da bi se promet skozi središče Ivančne Gorice sprostil, še zlasti zato, ker cesta prečka železniško progo, in tako kolone vozil pred zapornicami večkrat na dan povzročajo prave prometne zamaške. Rešitev je možna z vzpostavitvijo tako imenovane južne povezovalne ceste, ki jo še najbolj poznamo kot uparjalniška cesta. Ta naj bi prečkala železniško progo nekje na robu bodoče industrijske cone pri pomožnem igrišču nogometnega kluba in bi se priključila na regionalno cesto proti Višnji Gori, ravno na odcepu za podjetje Akrapovič. Prav tu je v prihodnje možna povezava proti Stični, s čimer se bi izognili centru, podobno kakor na vzhodni obvoznici proti Šentvidu. Težava pa se kaže pri načinu prehoda prek železnice. Tako imenovani nivojski prehod, kakršen je v centru Ivančne Gorice, bi pomenil zaprtje preostalih prehodov proti Višnji Gori (od Ivančne Gorice do Zg. Drage jih je kar devet). Izogib temu bi bil iz-vennivojski prehod oziroma nadvoz, za katerega pa naj bi na tem mestu v skladu z zakonodajo ne bilo dovolj prostora. Še drugo pomembno vprašanje je seveda financiranje izgradnje. Če bi šlo za klasični nivojski prehod, bo morala sredstva zagotoviti Občina, v primeru nadvoza pa Občina skupaj z državo. Res pa je, da bi bila izvedba postopka v prvem primeru ob zagotovljenih sredstvih v občinskem proračunu mnogo hitrejša. Ideja o prometni razbremenitvi Ivančne Gorice je torej dobra, bo pa končna rešitev odvisna od možnosti, ki jih opredeljuje zakonodaja in skupnega jezika, ki ga bosta morala najti naša Občina in ministrstvo za promet. Matej Šteh obvestilo občanom 0 vračanju čezmernih vplačil v izgradnjo javne telefonije Komisija za čezmerna vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje, ki jo je imenoval občinski svet Občine Ivančna Gorica v letu 2004, je do zdaj opravila kar obsežno delo. Tako je po referendumu in na osnovi tega sprejetem zakonu v letu 2004 zbrala pogodbe in sezname vlagateljev, ki so po posameznih KS sodelovali pri izgradnji telefonskega omrežja. Komisija je zbirala tudi vloge tistih krajanov, ki so si telefonske priključke napeljali individualno, brez organizacije KS. Vse te tako zbrane spiske in zahtevke je Občina Ivančna Gorica poslala na Javno pravobranilstvo, ki je bilo v zakonu o vračanju določeno, da na državni ravni rešuje problematiko vračanja čezmernega vlaganja v izgradnjo javnega telekomunikacijskega omrežja. Javno pravobranilstvo je lani poleti za vse upravičene zahtevke ponudilo poravnave s točno določenim zneskom za vsako realizirano pogodbo. Individualnim vlagateljem je Pravobranilstvo poslalo poravnave na dom, in se rešujejo posamično. Za vse, ki so bili udeleženi v skupnih akcijah po KS, je poravnave podpisal župan Občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, po predhodnem soglasju naše komisije. Občinska komisija je predhodno s ponujenimi poravnavami seznanila posamezne KS, ki so se s predlaganimi poravnavami strinjale. Na osnovi podpisanih poravnav je Odškodninski sklad RS v začetku novembra 2007 Občini Ivančna Gorica nakazal znesek 772.395 evrov kot znesek vseh skupinskih poravnav. Komisija je takoj pristopila k pripravi formularjev za poravnavo z vsakim posameznim vlagateljem. Seznami vlagateljev, ki so bih narejeni na osnovi vplačil, so bili ponovno pregledani in potrjeni od posamezne KS. Oštevilčeni formularji - poravnave - so bili predani posameznemu članu komisije za njegovo KS, kjer so se dogovorili o načinu podpisovanja upravičencev. Skupno jih je bilo v Občini Ivančna Gorica 1951. Večina vračil je že izplačana, rešujejo se le še primeri, kjer upravičenca iz kakršnegakoli vzroka ni mogoče najti, in pa primeri, ko je upravičenec umrl in čakamo na dodatne sklepe o dedovanju. Opravljeno je bilo zelo veliko delo, večinoma brez honorarja, za kar izrekam članom komisije vse priznanje. Na delo naše komisije in članov na terenu sta bili le dve pisni pritožbi, ki pa nista naslovljeni na pravi naslov in smo ju predali v reševanje ustreznim institucijam. Zneski vračil na posameznika so precej različni, so pa seveda odvisni od višine takratnih vplačil in tudi od časa realizacije, kajti zakonsko določeno obdobje za vračilo presežkov je zelo obsežno, od 1981 do 1998. Okvirno se zneski gibljejo med 230 in 1400 evri, seveda so zneski za krajane iz iste vasi po isti pogodbi enaki. Komisija bo delovala do takrat, ko bo velika večina upravičencev izplačanih, morebitne nerešene primere pa bomo predali v nadaljnje reševanje Občini Ivančna Gorica, dokler ne poteče zastaralni rok. Lojze Podobnik, predsednik Komisije 894 Ivančna Gorica, januar-februar 2008 'imim LASKAVA NASLOVA ŠPORTNIKA IN ŠPORTNICE LETA MOTOKROSISTU DAMJANU SMREKARJU IN KARATEISTKI KARMEN GLOBOKAR Ko gre leto proti koncu, se ozremo nazaj ga in ovrednotimo, predvsem pa poiščemo tiste dosežke, na katere smo ponosni. Tako smo tudi v naši občini pobrskali po dosežkih domačih športnikov ter izbrali najboljše, da jih odlikujemo ter s tem damo zagona in motivacije za prihodnje leto. In takih športnikov, na katere smo lahko upravičeno ponosni, je res veliko v različnih kategorijah je bilo na prireditvi športnik leta 2007 podeljenih kar 28 priznanj. Plesni par Nika Markelj in David Kastelec iz SS Josipa Jurčiča. tega kluba. Kot odlične ekipe v naši občini pa so priznanja prejeli še plesni par SŠ Josipa Jurčiča Nika Markelj in David Kastelec, članska ekipa RK SVIŠ Pekarna Grosuplje, ekipa AMD Šentvid pri Stični ter ekipa RK SVIŠ Pekarna Grosuplje starejši dečki A, letnik 92. Zadnje priznanje za športnika leta 2007 pa je v kategoriji veterani prejel motokrocist Stane Pečjak (AMD Šentvid pri Stični), ki je začel z aktivnim nastopanjem v motokrosu že konec 70. let in po nekaj uspešnih sezonah končal z aktivnim nastopanjem leta 1983. Na dirkaške steze Jubilanti - Sankukai karate klub Ivančna Gorica Prav posebno priznanje pa je tokrat prejel Karate klub Ivančna Gorica, ki je bil ustanovljen maja leta 1977 in tako v letu 2007 praznoval 30. obletnico delovanja. Obstoj kluba po tolikih letih in težavah z iskanjem prostora za treninge je res velik uspeh, vreden odlikovanja. Po prireditvi so svoje dosežke športniki z nastopajočimi in povabljenimi proslavili še v gostišču Mini, kjer upamo, da so izmenjali izkušnje, slišali še kakšno spodbudno besedo ter prejeli še kakšno zasluženo čestitko, da se bomo lahko tudi v tem letu z njimi veselili odličnih rezultatov. Kaja Bahor Najboljša šolska ekipa - strelska ekipa OS Stična. osvojila 1. mesto na šolskem področnem tekmovanju. Na šolskem državnem tekmovanju so osvojili 4. mesto. Vsi so člani strelskega društva Sonje Vesel Ivančna Gorica in poleg nastopanja na šolskem tekmovanju je bil višek sezone nastop na državnem prvenstvu, kjer so se mladi strelci zavihteli na odlično 2. mesto, med posamezniki pa je bil odličen drugi Luka Kastelic. Najboljši veteran - motokrosist Stane Pečjak. se je ponovno vrnil leta 2005 kot motokrosist-veteran in v predlanski sezoni že dosegel v pokalnem prvenstvu Slovenije (pokal Akrapovič) naslov podprvaka, v letu 2007 pa naslov prvaka v kategoriji MX VETERANI R2. V sezoni 2007 je nastopil tudi na štirih dirkah državnega prvenstva Slovenije in osvojil dve peti mesti ter 6. in 8. mesto. Udeležil se je vseh desetih dirk pokalnega prvenstva in dosegel trikrat 1. mesto po dvakrat 2. in 3. mesto, eno 5. mesto in dvakrat 6. mesto. Zaslužni športni delavci (z leve proti desni): Silvo Oven, Jože Kastelic ter Alojz Zadel. Nikakor pa ne gre pri tako slovesnih trenutkih izpustiti tudi zaslužnih športnih delavcev v občini Ivančna Gorica. Tako so v letu 2007 priznanje za večletno intenzivno delo z vidnimi rezultati prejeli: Silvo Oven, kot dejaven član RK SVIŠ, Jože Kastelic, ki že 30 let vodi karate klub Ivančna Gorica, ter Alojz Zadel, ki je član AMD Šentvid pri Stični že skoraj 50 let, nekdaj tekmovalec, danes pa aktiven športni funkcionar. ŽSK Ivančna Gorica-Livar. Članska ekipa NK Lh arpa je postala moška ekipa leta. Ženska klubska ekipa leta občine Ivančne Gorice za leto 2007 je postala ekipa ŽNK Ivančna Gorica - Livar. Članice te ekipe se lahko pohvalijo s 1. mestom v ligi U-12, 2. mestom v zimski ligi državnega prvenstva in prav tako 2. mestom v državnem prvenstvu v ligi U-15. Poseben dosežek je tudi zmaga na gostovanju v Nemčiji, kjer so dekleta premagala državne prvakinje Nemčije - ekipo Montabaur z 2:1. V jesenskem delu prvenstva v sezoni 2007/08, pa je bila ekipa na 1. mestu. Kot najboljša moška klubska ekipa pa so priznanje prejeli člani ekipe NK Livar Ivančna Gorica, ki jim je uspelo poseči najvišje v svoji 35-letni zgodovini. Seveda gre za uvrstitev v prvo državno nogometno ligo Slovenije, kar je bil dolgoletni sen vseh članov in privržencev Najboljše športnice in športniki Ivančne Gorice ter številno občinstvo z gosti so se zbrali na dan samostojnosti in enotnosti 26. decembra v kulturnem domu v Ivančni Gorici. Podelitev nagrad je bila oblikovana v prijetno prireditev z zanimivim kulturno-športnim programom. V njem so namreč nastopili Pevska skupina Šentviški slavčki, plesna skupina Guapa, otroški pevski zbor OŠ Stična, podružnična šola Višnja Gora, plesalca Nika in David, hip hop plesalki Anja in Sergeja, svoje pa so pokazali tudi kara-teisti Sankukai karate kluba iz Ivančne Gorice. Državnemu prazniku v čast je spregovoril župan Jernej Lampret. V nagovoru je opozoril na pomembnost tega praznika ter odločitve za samostojno državo, ki smo jo sprejeli, in hkrati pozval, da se moramo kot državljani in občani boriti za identiteto tako naroda kakor občine. Na tem mestu je izpostavil naše športnike, ki uspešno predstavljajo občino po Sloveniji, kot tudi našo državo zunaj njenih meja. Vsem je čestital za dosežke, na katere smo lahko vsi ponosni, ter jih pozval, naj se še naprej v športnem duhu borijo za take uspehe. Glavni del prireditve pa je bila seveda podelitev priznanj najuspešnejšim športnikom občine Ivančna Gorica za leto 2007 in priznanj zaslužnim športnim delavcem. Najboljši dečki in deklice. Prvi so na vrsto prišli najmlajši, torej deklice in dečki. Med deklicami so za športnico leta izbrali atletinjo in taekvvandoistko Alenko Hojč (Taekwando klub Kang), ki je na državnih tekmovanjih v atletiki osvojila kar dve prvi, pet drugih in eno tretje mesto, hkrati pa je državna in meddržavna prvakinja v taekwandoju v kategoriji B do 39 kg. Med dečki je ta naslov pripadel rokometašu Mihi Štrusu, ki je z ekipo RK SVIŠ Pekarna Grosuplje letnik 92 osvojil 4. mesto na mednarodnem rokometnem turnirju cell.-cup 2006 Veszprem Madžarska. V državnem prvenstvu je odigral 30 tekem in dosegel 275 golov, pomagal pa je tudi starejši ekipi kadetov. Z udeležbo na finalu državnega prvenstva je dosegel svoj največji uspeh v rokometni karieri in ga okronal z osvojenim 4. mestom, osvojil je naslov najboljšega strelca in bil izbran v sedmerico finalnega turnirja. Priznanje za odlične športne dosežke med najmlajšimi pa so dobili še atletinja Nika Ferlin, karateistka Katja Kastclic. strelka Janja Perovšek, taekvvandoist Aleš/Tikavčič, karateist Zan Dežman ter motokrosist Rok Rus. V kategoriji mladink in mladincev si je med mladinkami najvišje priznanje prislužila karateistka Neža Strmole (Sankukai karate klub Ivančna Gorica), ki je nosilka oranžnega pasu, a se intenzivno pripravlja na polaganje za višji pas. Njeni najboljši rezultati v preteklem letu so dvakrat drugo, tretje in tretje do četrto mesto v kategoriji borbe. Med mladinci pa je športnik leta postal motokrosist Rok Virant (AMD Šentvid pri Stični), ki je redno nastopal v slovenskem pokalnem prvenstvu (pokal Akrapovič). Od skupno desetih dirk se je udeležil devetih in osvojil eno 1. mesto, trikrat je bil 2., trikrat 3. po enkrat pa 4. in 7. V skupni razvrstitvi pokalnega prvenstva Slovenije v motokrosu, kategorija MX 125 R2, je osvojil 3. mesto. Med mladinci si je priznanje za odlične športne dosežke prislužil še karateist Gašper Šinkovec. Najboljša mladinka in mladinca. Športnica leta Karmen Globokar. Dobitniki priznanj med člani, pivi iz desrte športnik leta Damjan Smrekar. V isti kategoriji je športnik leta postal motokrosist Damjan Smrekar iz AMD Šentvid pri Stični, ki je v sezoni 2007 redno nastopal v slovenskem državnem in pokalnem prvenstvu. Od skupno osmih dirk za državno prvenstvo Slovenije je nastopil na sedmih in osvojil dvakrat 2. mesto, dvakrat 3. mesto, dvakrat 5. mesto in eno 13. mesto, v skupni razvrstitvi pa zasedel 4. mesto. V pokalnem prvenstvu Slovenije (pokal Akrapovič) je osvojil naslov pokalnega podprvaka. Sezono 2007 pa si bo zapomnil tudi po prvi zmagi evropskega prvenstva in prvih točkah na dirki za svetovno prvenstvo. Za odlične športne dosežke so bili med člani odlikovani tudi rokometaš Dejan Cančar, taekwandoist Tomaž Zakrajšek in nogometaš Janez Perme. Med športnimi ekipami občine Ivančna Gorica je v kategoriji šolska ekipa najvišje priznanje dobila strelska ekipa OŠ Stična, ki je v postavi Luka Jernejčič, Luka Kastelic, Rok Kmet, Janja Perovšek, Marija Škoda in Kristina Gorjanc Pri članih so za športnico leta izbrali karateist-ko Karmen Globokar (Sankukai karate klub Ivančna Gorica), ki je nosilka modrega pasu. Poleg svojih treningov je tudi vodja pionirske skupine, kot najboljši rezultat preteklega leta pa je dosegla 1. mesto na državnem tekmovanju v kategoriji borbe članice absolutno. Ivančna Gorica, januar-februar 2008 3 LETOŠNJA JURČIČEVA PRIZNANJA ZASLUŽNIM KULTURNIKOM PODELILI V NAŠEM BISERU KULTURE V prostorih Muzeja krščanstva na Slovenskem v stiški opatiji je potekala letošnja osrednja svečanost ob kulturnem prazniku s podelitvijo tradicionalnih Jurčičevih priznanj. ne-gib: poslušati z očmi Podžupan Dušan Stmad je nagovoril zbrane ob letošnjem kulturnem prazniku. Slavnostna beseda ob slovenskem kulturnem prazniku je pripadla tokrat podžupanu občine Ivančna Gorica Dušanu Strnadu, ki je v svojem nagovoru povzel vlogo in pomen slovenske kulture različnih obdobjih naše zgodovine. Poudaril je tudi pomen vloge na tem področju, ki jo je imel stiški samostan v preteklosti oziroma še danes in s tem poudaril simboličnost kraja, na katerem so se podeljevala letošnja najvišja priznanja v ljubiteljski kulturi v naši občini. Ob evropskem letu medkulturnega dialoga pa je tovrstna simbolika prav v izbiri lokacije letošnje podelitve še toliko večja. Podelitev priznanj si je sledila v prepletanju z bogatim kulturnim programom, v katerem so se predstavili ŽePZ Biser iz Grosuplja, Veronika Zajec na violinskih citrah in Stiški fantje. Jurčičevo priznanje za leto 2007 so v občini Ivančna Gorica prejeli: Marija Kodre - Mimica iz KD Gledališče Krka, za dolgoletno ustvarjalno delovanje na področju gledališke ljubiteljske kulture. Marija Kodre - Mimica je dolgoletna članica društva, mentorica in režiserka, upokojena učiteljica. Zaslužna je za izjemen prispevek k vzgoji in izobraževanju številnih gledališčih rodov na Krki, za dolgoletna izjemna Vimenu Marije Kodre - Mitnice je priznanje prevzel predstavnik KD Gledališče Krka Jože Kozinc. oblikovanje kompleksnega lika.« Bralci Klasja Sašo gotovo poznate tudi po njenih prispevkih predvsem s področja kulture v naši občini. Pevska skupina Šentviški slavčki, KD Šentviški slavčki za izjemne uspehe na področju ljubiteljske vokalne glasbe Pevska skupina Šentviški slavčki bo v letošnjem mesecu maju praznovala 20-letnico delovanja. Začetki delovanja segajo v čas, ko je skupina deklet začela s svojim petjem bogatiti nedeljsko bogoslužje, sčasoma so se jim pridružili še fantje in nastala je skupina Slavčki. Zasedba v skupini se je z leti spreminjala in širila, ves čas Takšen je naslov razstave avtorja Silvana Omerzuja, ki je bila ob letošnji podelitvi Jurčičevih priznanj odprta v galerijskih prostorih stiškega Muzeja krščanstva na Slovenskem. Ob svečani podelitvi priznanj je sledil prazniku primerno tudi pravi kulturni dogodek, ki je navzočim ponudil na ogled zanimivo razstavo lutk, lutkarja in umetnika Silvana Omerzuja. Sporočilo letošnjega praznovanja kulturnega praznika v občini Ivančna Gorica je bilo poslano izza zidov starodavnega samostana v Stični, iz tega nekdanjega središča kulturnega dogajanja pri nas in danes pomembnega spomenika kulturne dediščine, v katerem deluje tudi Muzej krščanstva na Slovenskem. V njem je Javni sklad za kulturne dejavnosti RS izpostava Ivančna Gorica skupaj s Zvezami kulturnih društev občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobre-polje podelil priznanja za pomembne dosežke in dolgoletno delo na področju ljubiteljske kulture. 141 podeljenim Jurčičevim priznanjem od leta 1971 dalje se je letos pridružilo sedem novih dobitnikov, med katerimi trije prihajajo iz naše občine. prizadevanja za ohranitev in oživitev gledališke dejavnosti v kraju. Njeni igralci KD Gledališče Krka danes tvorijo ljubiteljski gledališki skupini in eno recitacijsko, ki vztrajno in spoštljivo neguje žlahtnost slovenske besede. Pevska skupina Šentviški slavčki. pa skupina deluje pod strokovnim vodstvom Tanje Tomažič Kastelic. Skupina aktivno sooblikuje bogato kulturno življenje v domačem kraju in občini Ivančna Gorica. Pot jih pelje tudi prek meja, še posebej svež je spomin na nastop v evropskem parlamentu v Bruslju ob tretji obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo maja 2007. Slavčki so prijetna, uspešna in zato perspektivna pevska skupina. Prejemniki priznanj iz sosednjih občin pa so bili iz Dobrepoljske občine Janez Šuštar, iz občine Grosuplje pa Stane Zabukovec (Gledališče pod mostom, PGD Velika Loka), Moški pevski zbor Grosuplje (KD Vokal) in Ženski pevski zbor Lastovke (KD Teater Grosuplje). Matej Šteh VUCKO Izdelovanje copat in drobnih predmetov V naš kolektiv vabimo ŠIVILJO - VEZILJO za aeio na sodobnem vez nem strojL. izkušnje so zaželene. NUDIMO stimulativen dohodek, delo v dopoldanskem času, možnost napredovanja PRIČAKUJEMO pozitiven in odgovoren odnos do dela, sposobnost samostojnega dela Pisne prošnje sprejemamo na naslov: Vučko d.o.o., Stranska vas 17, 1295 Ivančna Gorica, e-pošta: vucko.jasmina@siol.net Saša Senica, iz KD Josip Jurčič Muljava, za mladostno predanost ljubiteljskemu gledališču. Saša Senica je študentka novinarstva, moderatorka prireditev, ljubiteljska igralka in članica društev. V gledališkem ansamblu s tradicijo in vrsto odličnih ljubiteljskih igralcev se je Saša s svojo mladostno zagnanostjo in iskrivostjo, z disciplino in pridobljenim pristopom k študiju posamezne vloge hitro uvrstila med najboljše. Njena interpretacija Smre-karjeve Fanice v Sosedovem sinu je bila izjemna, občutena in suverena. Pred njo je nova sezona, nova vloga v KD Josip Jurčič Muljava. Predlagatelj je o tej vlogi v obrazložitvi predloga zapisal: »Zaupamo ji, tudi to bo odlično izvedla, saj seje loteva z novo energijo in izostrenim posluhom za Že dolgo se poznamo, se srečujemo, zaradi naglice današnjega časa pa odhitimo vsak po svoje. Ustavite svoj korak. V soboto popoldne, 1. marca, ob 14. uri vsi pridite k nam domov, v Šentpavel 23. Iskreno si želimo, da bi v dobri družbi, kjer vi ne smete manjkati, odprli Imenovali smo ga po naši mali vnukinji. Naše cvetličarne ne bi bilo brez vas, zato hočemo ta posebni dan proslaviti skupaj z vami. Prigrizek, žlahtna kapljica, predvsem pa klepet in nasmeh nam bodo polepšali dan. Pridite brez zadržkov, pridite za našo korajžo. Parkirišč je dovolj, tudi zaprtega prostora. Udeležba vas ničesar ne obvezuje. Vemo, da pri svojih letih že imate osebnega frizerja, ostanite mu zvesti. Zgodilo pa se bo, da bo zaseden ali odsoten. Dobrodošli tedaj pri nas. Veseli vas bomo. Nihče vas ne bo vprašal, kje ste bili včeraj in kam greste jutri. Naši frizerki se bosta skupaj trudili za vas: - v torek od 7. do 14. ure, - v sredo, četrtek in petek od 12. do 20. ure in - v soboto od 7. do 16. ure. Menimo, da je delovni čas dostopen za vsakogar, še posebno bodo dobrodošle urice zvečer in v soboto popoldne. V ponedeljek bo salon zaprt. Naročil načeloma ne bo, priporočamo pa predhoden klic na domač telefon, da ne boste predolgo čakali. Tudi s ceno se boste strinjali. Na dan otvoritve bomo izžrebali 3 moške In 3 ženske gratis pričeske, ostali pa se boste lahko polepšali po minimalni, promocijski ceni. Potrudili se bomo za vaše dobro počutje pn nas, zato lepo vabljeni. Cvetmarket in Frizerstvo Kaja, Šentpavel 23 4 Ivančna Gorica, januar-febmar 2008 deponija spaja dolina se brez dovoljenja ippc Deponija Špaja dolina, na katero se odlagajo smeti iz občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, ostaja brez tako imenovanega okoljskega dovoljenja IPPC, ki bi ga morali veliki onesnaževalci pridobiti do 31. oktobra lani. Glavni razlog za zavrnitev dovoljenja je bil, da na deponiji nimajo naprave za mehansko-biološko predelavo odpadkov. Po mnenju okoljskega ministrstva je tudi število prebivalstva, ki ga zajema deponija, premajhno. Na ministrstvu želijo, da Spaja dolina postane regijsko odlagališče, kar pomeni, da bi nanjo odvažali odpadke tudi s kočevsko-rib-niškega območja. Občine, ki so financirale izgradnjo obstoječe deponije, so načrtovale delovanje deponije za približno 25 let. Če bi deponija prerasla v regijsko, pomeni, da bi se zapolnila precej hitreje, pa tudi stroški prevoza odpadkov iz Kočevja in Ribnice bi bili precej višji. Zakonodaja še zahteva, da vsi upravljavci odlagališč odpadkov najpozneje do julija prihodnje leto temeljito spremenijo način ravnanja z odpadki. Na odlagališča bo mogoče odložiti le preostanke po obdelavi odpadkov, ki jih ni mogoče reciklirati, predelati ali odstraniti na drug način (predvsem izločiti biorazgradljive in gorljive frakcije). Pospešiti bodo morali tudi ločevanje odpadkov na izvoru, pojasnjujejo na okoljskem ministrstvu. V tem primeru bo tudi količina odloženih odpadkov na deponije manjša. Akrapovič ločuje odpadke V družbi Akrapovič ločenemu zbiranju odpadkov namenjajo veliko pozornosti, saj ločujejo kose in ostružke iz nerjavečega jekla, aluminijaste ostružke ter železove kose in ostružke, ki jih potem predajo pooblaščenim organizacijam. Do okolja neprijazne in nevarne odpadke, razno odpadno embalažo smol, izrabljena mazalna olja ter izrabljene mazalne emulzije pa oddajo družbama Alp in Eko, za komunalne odpadke skrbi Komunala Grosuplje. Trenutno so v družbi sicer sredi naložbe, s katero bodo rešili recikliranje odpadnih kosov in ostružkov iz titana. JKP Grosuplje, upravljavec deponije Špaja dolina, ima trenutno dve možnosti. Lahko se pritoži na upravno sodišče ali pa težavo odloži do 15. julija 2009. Agencija za okolje bo namreč, če se ne bodo pritožili, odločala o podaljšanju veljavnosti trenutnega okoljevarstvenega dovoljenja do navedenega datuma in pričakovati je, da pri tem ne bo težav. Za obratovanje po tem datumu pa bo JKP Grosuplje moral pridobiti dovoljenje IPPC in postati regijsko odlagališče. Občinski sveti vseh treh občin ustanoviteljic deponije se bodo morali hitro opredeliti glede vprašanja Špaje doline kot regijskega odlagališča. Franc Fritz Murgelj TUDI ONI ZASTOPAJO NAŠE GOSPODARSTVO Ob novem letu smo se srečali s številnimi obrtniki in podjetniki. Veliko breme, ki ga nosijo obrtniki in posledično velike odgovornosti kažejo na neprestano iskanje novih izzivov, dvomov in nepredvidljivosti v tržnem delu gospodarstva. Običajno se spogledujemo le s tistimi obrtniki, ki imajo fizični izdelek kot prodajni artikel, manjkrat pa z intelektualnimi ponudbami in z nudenjem drugih uslug, ki so predmet ravno tako trdega dela in stalnega pritiska iz sodobnega sveta. V mislih imamo naše prijazne in gostoljubne oštirje in oštarije, ki so poznane daleč na okoli. Poznanstvo je vezano na našo občino, kjer slastna hrana, dobra pijača ter prijazen nasmeh, kar vabijo goste ob velikih osebnih dogodkih, družinskih slav- nostih in poslovnih srečanjih. Rad bi se na tem mestu zahvalil vsem, ki odgovorno brez velikokrat prespanih noči bdijo, res za svoj račun, pa vendar v korist svojih strank. Z zadovoljstvom se pohvalimo, da je ta gostilna v naši občini, ko slišimo za dobro ime tudi dobro besedo. Praznoval je svoj 60. rojstni dan, Stane Kepa (Japov), v krogu svoje družine in prijateljev. Spomin je segel izpred 15 let in naprej, ko je iz majhnega prostora z dvometrskim »šan-kom« objekt prerastel v sodoben gostilniški prostor z vso potrebno infrastrukturo. Razvoj in kvaliteto so zaznali tudi gostje, ki so se radi vračali in hvalo prenašali kot najboljšo reklamo iz ust do ust. Kjer se roke združijo, moči povežejo, takrat govorimo lahko tudi o družinski firmi, učinkovita raba energije za podjetja Primer dobre prakse v družbi Livar Po ocenah energetskih strokovnjakov je mogoče z ukrepi učinkovite rabe na področju električne energije v povprečnem slovenskem podjetju doseči 12-odstotne prihranke, na področju topolote pa 20-odstotne. Bolj ozaveščena podjetja pri nas za naložbe v učinkovito rabo energije porabijo približno toliko kot za vzdrževanje, precej več denarja pa za to področje namenjajo tiste mednarodne korporacije, kjer energetsko učinkovitost med posameznimi podjetji redno primerjajo. Navajamo le nekaj ukrepov za podjetja glede učinkovitejše rabe energije: * izboljšanje kompenzacije jalove električne energije, * izravnavanje konic v odjemu električne energije, * zmanjšanje porabe električne energije pri razsvetljavi z varčnimi svetili in njihova primerna namestitev ter ugašanje oziroma prilagajanje zunanji svetlobi, * kogeneracija in trigeneracija (so- časna proizvodnja toplote, hladu in električne energije), ' frekvenčne regulacije večjih motornih pogonov, ! optimizacija proizvodnje in porabe stisnjenega zraka in prilagajanje tlaka na čim nižjo tehnološko še sprejemljivo vrednost, 1 odpravljanje netesnosti v sistemih stisnjenega zraka, ' boljša izolacija stavb, : boljša izolacija cevovodov s toploto in hladom, ' uravnavanje temperature v stavbah in proizvodnih prostorih skladno z njihovim namenom, : urniško vodenje porabe energije (ko proizvodnja ne deluje, naj se temperatura prostorov zniža, zaprejo naj se veje stisnjenega zraka, ugasne razsvetljava in podobno), s optimizacija proizvodnje toplote (kotli z boljšim izkoristkom, regulacija zgorevanja, uporaba optimalnega energetskega vira), s nabava novejše energetsko varčnej- še proizvodne tehnologije, * uvedba toplotnih črpalk, * uvedba solarnega ogrevanja. Na Centru za energetsko učinkovitost (CEI) pri Institutu Jožefa Štefana je nacionalna kontaktna točka, kjer lahko podjetja s podpisom pristopijo k programom oziroma prostovoljnim sporazumom na področju energetske učinkovitosti. Tovrstni sporazumi so nastali na pobudo evropske komisije, ki želi spodbujati podjetja k varčevanju z električno energijo, dolgoročno pa želi EU s tem prispevati k zmanjševanju obremenjevanja okolja. Cilj podjetij, ki se vključijo v te programe, so energijski prihranki. Ob tem velja omeniti, da je družba Livar ciljno spremljanje rabe energije vzpostavila pred petimi leti, lani pa je njihov projekt na Dnevih energe-tikov prejelo nagrado za energetsko učinkovit projekt leta 2007. Franc Fritz Murgelj ivancno gorico obiskali poslanci državnega zboi a Ivančno Gorico so 4. februarja obiskali poslanci poslanske skupine Slovenske demokratske stranke. V sklopu sprejemanja tako imenovane pokrajinske zakonodaje so namreč obiskali vse občine, ki naj bi po predvideni razdelitvi Slovenije na pokrajine sestavljale Ljubljansko pokrajino. Obisk občin se je začel v Grosuplju s tiskovno konferenco o sprejemanju pokrajinske zakonodaje, nakar so poslanci v različnih skupinah šli na pot po občinah. Ivančno Gorico so obiskali Alenka Jeraj, Franc Sušnik, Srečko Hvauc, Franc Pukšič in Milenko Ziherl. Še pred prihodom v Ivančno Gorico pa so se seznanili z načrtovano gradnjo nove stavbe Upravne enote v Grosuplju ter obiskali Zdravstveni dom Grosuplje. V sejni sobi Občine sta jih sprejela župan Jernej Lampret in podžupan Dušan Stmad. ki sta jim ob navzočnosti še nekaterih strankinih občinskih svetnikov predstavila občino. Zupan je zlasti poudaril razvoj občine v zadnjih letih in izpostavil dosežek, ki ga je objavila revija Manager, ko je proglasila našo občino za gospodarsko najhitreje rastočo občino v letu 2006. Zupan je še dodal, da bo morebitna Ljubljanska pokrajina, ki bi zajemala tudi našo občino, imela tudi številna kmetijska zemljišča in bogato kulturno in naravno dediščino, ki se nahaja v naši občini. V nadaljevanju je sledil še sprejem pri direktorju uprave Livarja Tomažu Trobišu, kjer so se gostje seznanili z delovanjem in dosežki našega livarskega giganta. Matej Šteli ki z bogastvom tradicije iz dneva v dan inventivno pristopajo k resnemu obrtniškemu delu. Ponosni smo, da imamo v naši ožji soseski veliko število kokurenčnih, pa vendar prijateljskih lokalov, ki ponašajo dobro ime občine tudi s pomočjo gostilniške, da ne rečemo turistične ponudbe. Čestitamo vsem, ki delajo v mislih za sebe, pa vendar smo kvalitete deležni tudi mi, ki vidimo v tej gospodarski panogi našo skupno priložnost. Županstvo Občine Ivančna Gorica Mladav^v7 Slovenija internet: www.mladaslovenija.org Iz našega odbora se ga nas je udeležilo 7 delegatov in delegatk. Na letošnjem kongresu so nas nagovorili in pozdravili številni visoki funkcionarji države oziroma stranke: dr. Andrej Bajuk (predsednik NSi in finančni minister), Ljudmila Novak (podpredsednica NSi in poslanka v Evropskem parlamentu), Jožef Horvat (predsednik sveta NSi in vodja poslanske skupine v DZ RS), Anton Kokelj (poslanec v DZ RS), Gregor Kraje (namestnik direktorja službe vlade RS za zadeve EU), Mojca Kucler Dolinar (ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo), Danijel Starman (član IO NSi), Valentin Hajdinjak (tiskovni predstavnik vlade RS) in seveda tudi predsedniški kandidat Lojze Peterle. 7. kongres mlade slovenije in 4. regijska konferenca msi zahodna dolenjska Regijski odbor Zahodna Dolenjska seje udeležil 7. kongresa MSi, kije bil 27. in 28. oktobra v Celju. Kongres je potekal pod geslom več mladosti. Na kongresu smo sprejeli tudi štiri resolucije: za več mladih družin, za pravične meje, mladi in razvoj informacijske družbe ter boj za javno šolstvo je boj proti boljšemu šolstvu. Sprejeta je bila tudi nosilna resolucija 7. kongresa MSi: VEČ MLADOSTI. Letošnji kongres je bil volilni (vsako drugo leto), tako smo na kongresu volili nove vodilne predstavnike podmladka stranke NSi. Novi stari predsednik MSi je postal Robert lic (to funkcijo opravljal tudi prejšnji mandat), za podpredsednika MSi pa sta bil izvoljena Matej Tonin in Andreja Rajh (prva predsednica našega RO). Za generalnega sekretarja pa je bil izvoljen Jernej Vrtovec. Na kongresu smo razpravljali o aktu- alnih zadevah na političnem področju, ki se nanašajo na našo prihodnost in so še kako pomembne za mlade. Kongres je zaključil novo izvoljeni predsednik Robert lic, ki je poudaril, da bo MSi delala še bolje in da si bomo v matični stranki prizadevali, da bodo tudi mladi na izvoljivih mestih kot kandidati na prihodnjih parlamentarnih volitvah. *""•" TgjBJ mši? i» ■ji^^i* JSHk 1 - ^fc^fli Tudi regijski odbor z novim vodstvom V soboto 15. decembra pa smo imeli v sejni sobi občine Ivančna Gorica 4. redno volilno regijsko konferenco, kjer smo volili tudi novo vodstvo regijskega odbora. Na konferenco sta nas prišla pozdravit tudi predsednik podmladka MSi Robert lic in vršilec dolžnosti predsednika OO NSi Ivančna Gorica Alojz Čebular. Za predsednico RO je bila izvoljena Jolanda Černivec, za podpredsednika Boštjan Kastelic, za sekretarja Gašper Černivec in za člane Simona Lovšin, Simon Petek, Jana Petek, Grega Jazbec, Jože Kastelic, Janez Bijec ml., Peter Mišmaš, Damjan Samastur in Aleksandra Roy. Po končani regijski konferenci je sledil še družabni del, ki se je končal z bow-lingom v Ljubljani. Jolanda Černivec in Boštjan Kastelic RO MSi Zahodna Dolenjska Ivančna Gorica, januar-februar 2008 5 caamjgijw® UKREPI ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJI ICORUZim HROŠČA Koruzni hrošč je eden od najhujših škodljivcev koruze. Odrasli hrošči se hranijo na koruznih listih, pozneje na svili in vrhu storžev ter na metlicah. Naj-agresivnejši stadij koruznega hrošča je ličinka, ki živi v tleh in se prehranjuje predvsem na koreninah koruze. Pri močnem napadu take rastline poležejo. Skoda ni vidna takoj ob prvem pojavu škodljivca, temveč šele po nekaj letih, ko se škodljivec namnoži. Koruzni hrošč se najhitreje širi tam, kjer gojijo koruzo v monokulturi več let zapored. Na območju občine Ivančna Gorica je bil koruzni hrošč prvič najden v letu 2007, zato je bilo z odločbo Fitosanitarne uprave v oktobru 2007 določeno novo zadrževalno območje, kamor spada tudi naša občina. Namen zadrževalnega programa je predvsem upočasnitev širjenja koruznega hrošča na nova območja. Neposredni cilj v Sloveniji je v obdobju 2006-2010 doseči dveletno kolobarje-nje na kmetijskem gospodarstvu, kjer bo do 50 odstotkov koruze na njivskih površinah. Omejitve v pridelavi koruze V zadrževalnem območju se v skladu s priporočilom Evropske komisije zagotavlja izvajanje enega izmed naslednjih ukrepov zadrževanja širjenja koruznega hrošča (glej tabelo). V nobenem primeru se torej koruza na zadrževalnem območju na isti njivi - GERK-u ne sme pridelovati 3 leta zapored, temveč je treba upoštevati kolobar. Zato je treba pripraviti načrt sajenja tako, da vsaj enkrat v treh letih na določeni površini ne bo rasla koruza, temveč neka druga poljščina. Če sadimo koruzo dve leti zapored, moramo v drugem letu sajenja uporabiti tretirano seme ali talni insekticid. Brez uporabe insekticida pa lahko drugo leto zapored koruzo sadimo le kot strniščni posevek. Možen ukrep je tudi škropljenje proti odraslim hroščem v obeh letih (v avgustu), vendar je ta ukrep zaradi težav z mehanizacijo težje izvedljiv. Najboljši ukrep pa je dvoletni kolobar, kjer se koruza sadi vsako drugo leto brez uporabe insekticidov, kar je tudi priporočilo za vse kmetovalce. Posamezni primeri ukrepov so prikazani v preglednici. Izvedba enakovrednih ukrepov (a, b ali c) za zatiranje in preprečevanje širjenja koruznega hrošča Ukrep 2007 2008 2009 2010 2011 Opomba ZADRZEVALNO OBMOČJE a) dveletni kolobar koniza 0 koniza 0 koruza insekticid ni potreben b) triletni kolobar s strniščno setvijo koruza koruza kot strniščni posevek 0 koruza koruza kot strniščni posevek insekticid ni potreben c) triletni kolobar z uporabo insekticidov (2 možnosti) koruza, škroplje- na avgusta koruza koruza, škroplje- na avgusta koniza, tretirano seme ali tla 0 koruza, škrop- ljena avgusta koruza koruza, škroplje- na avgusta škropljenje z insektici-dom koniza, tretirano seme ali tla talni insekticid ali tretirano seme v 2. letu 0 Če obstoječe pridelave koruze ne bo mogoče doseči z dveletnim kolobarjem, so za tretiranje proti koruznemu hrošču dovoljena naslednja sredstva: • Za škropljenje odraslih hroščev se uporablja Decis 2,5 EC v količini 0,5 l/ha največ dvakrat v sezoni. • Za tretiranje tal je dovoljen Force 1,5 G v količini 13 kg/ha pri setvi koruze. • Za tretiranje semena imata dovoljenje pripravka Cruiser 350 FS in Poncho FS 600, rdeč. KGZS-Zavod LJ KSS Ivančna Gorica VABILO Vse kmetovalce vabimo na Predstavitev uredb o izvedbi ukrepov kmetijske politike - subvencije 2008 in na predavanje Preverjanje izpolnjevanja zahtev za varovanje podzemnih voda na praktičnih primerih, ki bo v torek, 4. marca 2008. ob 9. uri V Gasilskem domu v Stični. Izobraževanje velja za SKOP in KOP program. KSS Ivančna Gorica ZUPANI PODPISALI SPORAZUM 0 PI1STOP« IN AKTIVNEM SOilLOflNJ« ¥ LOKALNE MC9JSKI SKUPINI LEADii Leta 2003 so na pobudo Mestne občine Ljubljana k oblikovanju skupnega razvojnega programa pod nazivom Sožitje med mestom in podeželjem pristopile občine Ig, Grosuplje in Škofljica. Glede na prepoznavnost razvojnega programa ter geografsko, gospodarsko in socialno povezanost se je k temu območju v letu 2006 priključila tudi občina Ivančna Gorica. V tem času je bil pripravljen osnutek skupnega razvojnega programa, katerega namen je ustvariti gospodarsko aktiven podeželski prostor. Vse omenjene občine so tudi podprle oblikovanje skupne razvojne organizacije Zavod za razvoj podeželja CIZA, ki skrbi za izvajanje različnih skupnih projektov in ki postaja nosilec za vključitev in pridobitev sredstev EU za razvoj podeželja v okviru programa LEADER. Skladno z Uredbo Sveta EU 1698/20-07 in na podlagi navodil Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izvajanje pristopa LEADER v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013, je treba za vključitev v izvajanje programa LEADER ustanoviti javno-zasebno partnerstvo. LAS LEADER je lokalna akcijska skupina, kjer gre za oblikovanje javno-zasebnega partnerstva, ki bo lokalnemu okolju omogočalo opredelitev o prioritetnih aktivnostih in projektih, ki bodo doprinesli k izboljšanju kakovosti življenja na podeželju nasploh. Hkrati bo LAS LEADER omogočala pridobivanje oziroma sofinanciranje izvajanja lokalne strategije in projektov tudi iz evropskih sredstev. Osnova partnerstva so srečanja oziroma delavnice lokalnih prebivalcev, ki so namenjena medsebojnemu informiranju, planiranju, seznanjanju, spremljanju in kontroli izvajanja projektov v okviru razvojnega programa podeželja. Občina je torej zelo pomemben partner LAS-a in nepogrešljivi člen na poti do cilja. Tako je Mestna občina Ljubljana v sodelovanju s CIZO, Zavodom za razvoj podeželja 1. februarja organizirala srečanje županov partnerskih občin, na katerem so omenjeni župani soglasno podprli program ter podpisali SPORAZUM O PRISTOPU IN SODELOVANJU V LOKALNI AKCIJSKI SKUPINI LEADER »SOŽITJE MED MESTOM IN PODEŽELJEM«, ORGANIZIRANI V OKVIRU CIZE, ZAVODA ZA RAZVOJ PODEŽELJA in s tem prevzele tudi soodgovornost za kvalitetno sodelovanje pri delovanju in izvajanju projektov LAS v okviru lokalne razvojne strategije. Zavod za razvoj podeželja CIZA TEČAJ IZ VARSTVA RASTLIN ZA UPOPAiNIKE - KUPCE FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV Kmetijska zadruga Stična bo organizirala tečaj za uporabnike fitofarmacevtskih sredstev, ki bo potekal 25. 2. 2008 popoldne (predvidoma od 16. do 20. ure) in 26. 2. 2008 dopoldne (predvidoma od 9. do 15. ure) v sejni sobi KZ Stična v Ivančni Gorici (Cesta II. grupe odredov 17). Cena tečaja je 46,6 evra in po želji gradivo 6,4 evra. Za tečaj se lahko prijavite najpozneje do 20. 2. 2008 v trgovinah KZ Stična (vrtni center Ivančna Gorica, železnina Radohova vas, železnina Zagradec) in na upravi KZ Stična v Ivančni Gorici (tel. 01/788 76 00). Tečaj bomo izvedli, če bo najmanj 15 udeležencev. Ponovno vas obveščamo, da je po zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih možen nakup večine teh sredstev le ob predložitvi veljavnega dokazila o strokovni usposobljenosti. Seznam sredstev, ki se lahko prodajajo brez potrdila, si lahko ogledate v naših trgovinah in na spletni strani www. furs.si. Če želite za varstvo rastlin na vaši kmetiji ali samo vrtu uporabljati fitofarmacevtska sredstva, vam svetujemo, da obiščete tečaj, če ga še niste. KZ Stična OBVESlilO Letošnja razstava DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ bo v minoritskem samostanu na Ptuju od 23. do 26. maja 2008. Vabimo vas, da z enim ali več svojimi izdelki na tej prireditvi sodelujete. Ob prijavi morate navesti: 1. Vaš ime in priimek ter naslov 2. Vrsto izdelka (npr. orehova potica) 3. Datum izdelave 4. Vse sestavine, ki ste jih uporabili za izdelavo (tudi sol in vodo ter vse dodatke). Če ste uporabili kupljene začimbe - prepišete vse sestavine, ki so navedene. Kotizacija za ocenjevanje znaša skupaj z DDV 20,00 EUR za izdelek in jo plačate ob prijavi. Prijave so samo elektronske, zato se za sodelovanje prijavite pri svetovalkah Jožici Rozman Vodopivec ali Barbari Lapuh na upravi Kmetijskega zavoda, Celovška cesta 135 v Ljubljani. Za ocenjevanje morate pripraviti toliko izdelkov in v takšni količini, kot je navedeno v razpisu. ZADNJI ROK ZA PRIJAVO JE 22. FEBRUAR 2008 DO 12. URE KGZS- Zavod LJ Jožica Rozman Vodopivec 6 Ivančna Gorica, januar-februar 2008 £ TCTj Cl/" sf (Proizvodnja čajev, jabolčnega kisa in ^ ■ ■ V * * drugih zdravilnih pripravkov po izvirnih CistercijansiLa opatija Stična reupturrf p. Simona Miča. _ ., . _ Vrtnarstvo, storitve, trgovina na drobno Stična 17 . ,, , ° in debelo. SI - 1295 Ivančna gorica SLOVENIJA SPOSTOVANIUUBITEUI CVETJA Brsti se že pripravljajo, da se odpro v cvetove, ki bodo priklicali težko pričakovano pomlad. Zdaj je prava priložnost, da z rastlinami poiščemo inspiracijo za prve pomladne praznike VALENTINOVO, DAN ŽENA, MATERINSKI DAN, 40 MUČENIKOV. Spomnimo se svojih najdražjih, prijateljev, staršev, otrok in znancev ter jim v teh sivih, pustih dneh poklonimo cvet. Mislim, da ni nikogar, ki mu ne bi s cvetjem polepšali dneva. SAMOSTANSKA VRTNARIJA odpira vrata. Tudi letos smo pripravili velik izbor čarobnih barv, katere najdemo samo pri »rožicah«. V naših rastlinjakih že cvetijo in so sad našega truda in znanja. • TROBENTICE (pisani cvetovi, dvojni cvetovi, na steblu ...) • POGAČICE (Ranunculus) različnih barv ... • TRAJNICE jeseni in spomladi cvetoče • VRTNI NAGELJ • MAČEHE • SPOMINČICE, MARJETKE • SOBNE RASTLINE NE POZABITE, DA SO ROŽICE VZGOJENE V VAŠEM KRAJU PRILAGOJENE NAŠIM PODNEBNIM RAZMERAM. Vrtnarija bo od 13. 2. 2008 do 29. 3. 2008 odprta od: PONEDELJKA do PETKA od 8. do 16. ure SOBOTA od 8. do 12. ure NEDELJA in PRAZNIKI ZAPRTO Obiščete nas lahko tudi na naši spletni strani: www.sitik.si OBVESTILO za študente Iščemo študente (m/ž) za pomožna dela na vrtnariji. Več informacij dobite po telefonu 01/787 70 65, Branka ali prek e-maila: vrtnarija.sitik@siol. net Kmetijsko tehnične trgovine: HMMMMjMfei Zeleznina Zagradec (01/7888-032) Železnina Radohova vas (01/7887-628) Kmetijsko vrtni center v Ivančni Gorici (01/7887-624) V MESECU FEBRUARJU POLEG OSTALEGA KMETIJSKEGA REPROMATERLALA NUDIJO: SEMENSKI KROMPIR SEMENSKO KORUZO SEMENA J ARIH ŽIT V VRTNEM CENTRU VIVANCNI GORICI (01/7887-622): VSE VRSTE SEMEN VRTNIN IN CVETLIC ZEMLJA ZA LONČNICE, BALKONSKE RASTLINE VSE VRSTE GNOJIL VABLJENI TUDI V MERCATORJEVE FRANŠIZNE TRGOVINE KMETIJSKE ZADRUGE STIČNA: - Delikatesa Ivančna Gorica - SP trgovina Muljava - SP trgovina Zagradec in - SP trgovina Radohova vas razstava jaslic in prazničnih jedi Društvo podeželskih žena Ivanjščice je v stiškem župnijskem domu pripravilo zanimivo razstavo jaslic. Simbolne podobe novorojenega Odrešenika ter okoliščin in ljudi, ki so ga spremljali pred dvema tisočletjema, so bile zbrane iz Slovenije in tujine. Najrazličnejših velikosti, barv in oblik. Osrednja miza v razstavni dvorani pa se je šibila od preštevilnih dobrot, značilnih za praznični božični čas. Tradicija in zgodovina sta naš zaklad, ki ga moramo skrbno varovati in ohraniti za zanamce. Tudi tako, da več generacijam pokažemo, kakšne jaslice so postavljali naši dedje in kaj so pekle naše babice. Lojze Grčman andreju v slovo! lesenska tradna ovenelost, tišina logov in dobrav, globoko v duši osamelost, zvonjenje tožno iz daljav ... Izšlo je že drugo Klasje in še vedno ne moremo povsem verjeti, daje svoje uredniško delo moral zaradi smrti končati Andrej Agnič. Od njega smo se vaščani v zelo velikem številu poslovili na ljubljanskih Žalah z besedami, ki jih v spomin na Andreja objavljamo tudi v tej številki glasila. Zvonjenje pri vaški kapelici je oznanilo, da je pod bremenom težke bolezni omagal naš spoštovani vaščan Andrej Agnič. Žalostna vest nam je vsem zaustavila korak in naše misli so se začele vračati v leta nazaj, ki jih je Andrej preživel med nami in z nami. Na Lučarjev Kal je prišel pred skoraj 40 leti, kot novinar in fotoreporter Delavske enotnosti. Od takrat je bil za nas NOVINAR, le redki smo ga poimenovali z imenom in priimkom. Svoj novinarski poklic je vsa leta z veseljem opravljal tudi v prostem času tukaj na Lučarjevem Kalu, saj je v svoj fotografski objektiv ujel vesele in žalostne trenutke, ki so se zgodili v vasi. Posebno rad je fotografiral otroke. naravo in vse delovne akcije, ki so se v teh letih zgodile: od gradnje naših domov, pridobhanja vodovoda, telefona in asfaltiranja cest. Fotografski aparat je postal njegov zaščitni znak. saj je bil, kot se za novinarja spodobi, vedno in povsod, ob pravem času na pravem mestu. Vsa leta je bil Andrej zelo povezan z vasjo, bil je pobudnik akcij za napre- dek in razvoj vasi. Svojo povezanost z vasjo in dogodke v vasi pa je sklenil zabeležiti v prvem vaškem časopisu, ki je izhajal v letih 1994 in 1995 pod imenom LUČARSKIPAJKELJ, v katerem smo vaščani prebrali resne stvari, pa tudi kakšna čenča ali smešnica je bila vmes. Za izdajo časopisa je zbral mladinski uredniški odbor, katerega člani so se prvikrat srečali z novo tehnologijo, z računalnikom, tako da jim je bil Andrej urednik in tudi učitelj hkrati. Ko smo vaščani pridobili večino potrebne infrastrukture, smo svoje moči usmerili v turistično dejavnost in ustanovili Turistično društvo Grča, h kateremu je z vso svojo energijo in znanjem pristopil tudi Andrej, kot član in tudi nekajletni predsednik društva. Pri gradnji doma turističnega dmštva, ki nam je v ponos, nam je pomagal s s\ojim delom, pa tudi finančno, česar ni nikoli maral »obešati na veliki zvonBil je idejni vodja in pobudnik večkratnih smučarskih tekmovanj, čistilnih akcij in znanih prireditev, kot so tekmovanje koscev, sekačev in naj pridelek. S temi aktivnostmi smo postali kot vas prepoznavni tudi zunaj občine Ivančna Gorica. Kljub bolezni je Andrej veliko tmda vložil v zadnji projekt društva - asfaltiranje ceste do doma turističnega društva in zgraditev športnega igrišča. Dragi Andrej! Beseda hvala je premalo za vsa ta leta, ki sijih z ženo Jelko preživel med nami, za vse dobro, kar si prispeval za vas Lučarjev Kal in Turistično društvo Grča. Pa vendar ti tukaj danes zadnjič v imenu vaščanov izrekam vso hvaležnost in zahvalo. Tebi, Jelka, pa ob boleči izgubi izrekamo iskreno sožalje! Ostali bodo spomini.........ki so kot pesem, ki v srcih odzvanja, kot cvet, ki nenehno poganja, kot svetloba, ki dušo obliva, in kot ljubezen, ki v srcih prebiva. Na Žalah, 30. novembra 2007 Vimenu vaščanov zapisala Branka Kastelic obvestilo lastnikom kmetijskih zemuisc Lovske družine Ivančna Gorica, Šentvid pri Stični in Višnja Gora kot upravljavke lovišč obveščajo vse lastnike kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju, ki ga upravlja posamezna lovska družina, naj morebitno škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah, ki jo povzroči divjad, prijavijo upravljavcu lovišča (Upravljanje z loviščem je razvidno iz Odloka o loviščih v RS in njenih mejah, Ur. list št. 128 z dne 30.11. 2004). Nastalo škodo je oškodovanec dolžan pisno prijaviti upravljavcu lovišča v treh dneh, in sicer na naslednje naslove: za LD Ivančna Gorica - Lovska družina Ivančna Gorica, Mala Goričica 10,1295 Ivančna Gorica, za LD Šentvid pri Stični - Lovska družina Šentvid pri Stični, Šentpavel 20a, 1296 Šentvid pri Stični, za LD Višnja Gora - Lovska družina Višnja Gora, Franc Košak, Mestni trg 35,1294 Višnja Gora. LD Ivančna Gorica LD Šentvid pri Stični LD Višnja Gora Lovska družina Suha krajina obvešča vse lastnike kmetijskih zemljišč in gozdov s svojega območja, da so pooblaščeni cenilci škod od divjadi naslednji člani LD: CENILCI ŠKODE OD DIVJADI: a) Območje Ambrusa: Hočevar Zvone, Ambrus llb, 1303 Zagradec, tel. (041/394 475) pomočnik: Godec Stane ml., Ambrus 5,1303 Zagradec b) Območje Zagradca: Orel Ignac, Fužina 1,1303 Zagradec, tel: 01/788 60 83 pomočnik: Zavodnik Zvone, Marinča vas 5,1303 Zagradec c) Območje Korinja: Mišmaš Stane, Gabrovčec 23a, 1301 Krka, tel: 01/780 61 42 pomočnik: Nose Janez, Vodovodna cesta 13,1000 Ljubljana Vse občane, lastnike kmetijskih zemljišč, obveščamo, da so dolžni na podlagi zakona o divjadi in lovstvu upoštevati naslednji člen: ZAKON O DIVJADI IN LOVSTVU (ZDLov-1) (uveljavljanje škode na kmetijskih in gozdnih kulturah od upravljavca) (1) Oškodovanec je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah v treh dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno prijaviti pooblaščencu upravljavca, katerega osebne podatke in naslov do 31.12. tekočega leta upravljavec javno objavi na krajevno običajen način. Pisno prijavo pošljite na naslov cenilca škode, ki je dodeljen za vaše območje oziroma za območje, kjer je nastala škoda. Vedeti je treba parcelno številko zemljišča, kjer je nastala škoda. Lovska dmžina "SUHA KRAJINA" Kamni Vrh priAmbrusu 12b, 1303 Zagradec (Kaj vaš vsakdan s pozornostjo 6o prepleten, in ne samo danes, ko praznikje ženi Iskreno čestitamo za dan žena in materinski dan! Krajevna organizacija (Rdečega križa Ivančna (jorica marec 200S IŠČEMO GOZDNE DELAVCE Delo je na območju do 40 km izven Ljubljane. Če imate veselje do dela v gozdu, pošljite prošnjo z naslednjo vsebino (naslov, starost, izobrazba in telefonska številka) na naslov: GOZD LJUBLJANA d.d., Tržaška cesta 2, p.p. 229,1001 Ljubljana 899 Ivančna Gorica, januar-februar 2008 530 LET VISNJANSKEGA MEŠČANSTVA * i:- 9. julija 1478. leta so presvitli cesar Friderik III. blagovolili dotakratne tržane povzdigniti v meščanski stan. To se je zgodilo dobrih 14 let prej, preden je Krištof Kolumb naletel na Ameriko! Meščanske pravice so prebivalcem Starega trga olajšale izgradnjo novega naselja s trgom na višjem mestu, ki so ga ogradili z obzidjem za obrambo pred turško nevarnostjo. Ime Višnja Gora najverjetneje izvira iz preselitve »višje na goro«. Cesarjeva listina o imenovanju mesta je imela več blagodejnih učinkov: od vsakega tovornega konja, ki je šel skozi kraj, je bilo treba plačati za mitnino en pfenig, mesto je dobilo tri dodatne sejme, ki so tudi prinašali dohodke, v mestu so se lahko naseljevali ljudje, ki jih fevdalci niso smeli zahtevati nazaj, okoliški kmet- jLm .v , v< i • ■A-.'-.., t ;• p. ' " ;v : 0-fT- -tx- i •" j ,.. - .V . ■ * V • je so zaradi varnosti shranjevali živila v mestu ... Seveda so imeli meščani tudi svojega sodnika in ječe ter tudi vislice - gavge, na katerih so obešali razne nepridiprave. V mestu se je v takratnih časih razvila razna obrt, predvsem kovaška, čevljarska in nožarska. Zelo znani so bili višnjanski pozlatarji. Poleg številnih drugih oltarjev so pozlatili tudi oltar v muljavski cerkvi, ki je eden od najlepših zlatih oltarjev na Slovenskem. Kot se je za takratne čase spodobilo, so imeli višnjanski obrtniki tudi svoje cehe ter v mestni cerkvi sv. Ane tudi cehovske oltarje. Daljnega leta 1496 je bila v mestu kot deveta v Sloveniji ustanovljena mestna šola. Sloviti višnjanski pohlevni polž je tudi eden izmed najslavnejših slovenskih krajevnih simbolov. Zgolj natolcevanje je, da so ga vrli meščani priklenili na verigo, da jim ne bi ušel, resnica je drugačna: z verigo so hoteli onemogočiti tatove, da ne bi ukradli dragocene pozlačene čaše v obliki polža. O polžu je pisal tudi blaženi Slomšek, še najbolj pa ga je ovekovečil dr. France Prešeren, ko je napisal: »Viš-njanje, kam ste svojga polža djali? Za pegaza smo pevcem ga prodali!« Pe-gaz je krilati konj iz grške mitologije, s katerim naj bi pesniki jahali na pesniško goro Parnas. In kdo ne pozna Jurčičeve Kozlovske sodbe v Višnji • * ■ ■ ■ f Gori in znamenitega kozla Lisca ter umne mestne može? Nad mestom so še kar dobro ohranjene razvaline Starega gradu, kjer je prebivala ena od najslavnejših plemiških rodbin iz rodu sv. Heme Krške. Trije bratje z višnjanskega gradu so podarili posestvo v Stični, kjer se je zgradil samostan. Med mnogimi slavnimi možmi z višnjanskega gradu še posebej izstopa plemič Albert Višnjegorski, ki je že daljnega leta 1200 postavil mejo med Hrvaško in Slovenijo, ki še dandanes drži, hkrati pa nepreveliko Slovenijo povečal za prelepo deželico Belo krajino. Letos bo v Višnji Gori v spomin na začetek meščanstva vrsta različnih prireditev. Že konec tega meseca bo v mestni hiši slikarska razstava, v soboto, 1. marca, pa bo že 15. izvedba Jurčičevega pohoda iz Višnje Gore do Muljave. Na začetku pohoda bo pred Anino cerkvijo, kjer je nekdaj pred spomenikom Janeza Nepomuka prisegal višnjanski sodnik, praznovanje ob častitljivi 115-letnici delovanja Planinske zveze Slovenije z govorom predsednika slovenskih planincev. Zelo verjetno se bo Jurčičevega pohoda udeležil tudi minister za šolstvo. živahno na šentviškem trgu Šentvid je ob koncu minulega leta doživljal vesele praznične dni tudi na prostem. Že na petek pred božičem je bilo posebej slovesno za najmlajše, ki jih je Krajevna skupnost v dvorani kulturnega doma razveselila z božičkovim obiskom. Za povrhu vsega pa je sledilo še pravo rajanje po prireditvi, kjer ni manjkalo dobrot, čaja in kuhanega vina. Da bi si praznike, ki so pravzaprav že trkali na vrata, čim prej doživeli, je bil večer zaključen kar z ognjemetom, s pesmijo pa so dogajanje popestrili Šentviški slavčki. Na šentviškem trgu pa je bilo zopet živahno na Štefanovo, ko je Konjerejsko društvo Radohova vas v sodelovanju s Turističnim društvom Šentvid organiziralo tradicionalni blagoslov konj. Ni jih malo, ki za ta dan pravzaprav vlagajo ves trud pri delu s konji, saj je to priložnost ne samo za klicanje božjega blagoslova, ampak tudi za prijetno druženje in nastop pred javnostjo, ki z zanimanjem spremlja povorko konj z njihovi lastniki: poleg tistih, ki prijahajo, je vsako leto vse več tistih, ki se pripeljejo na vozovih različnih vrst. Blagoslov je opravil domači župnik Jože Grebene, zbrane pa je nagovoril tudi predsednik Konjerej-skega društva Radohova vas Milan Vrhovec. Naj dodamo, da je bil ta dan še posebej prazničen tudi zato, ker je znana šentviška gostilna Na Klančku, ki trenutno ne obratuje, tokrat odprla svoja vrata, in sicer po zaslugi prizadevnih članov in članic Društva upokojencev Šentvid. Matej Steh Za prvo pokušino o meščanstvu naj bo tokrat dovolj, oglašali se bomo v vsaki številki in bomo kaj novega ali tudi starega napredli. Kar že precej star po stažu meščanstva in tudi po letih, Pavel Groznik priznanja tdivancna gorica Turistično društvo Ivančna Gorica ima poleg drugih dejavnosti v programu tudi ocenjevanje urejenosti bivalnega okolja. Posebna komisija, ki deluje v okviru društva, je po večkratnem ogledu vseh naselij v krajevni skupnosti Ivančna Gorica izbrala skrbnike prijetnega bivalnega okolja: 1. Anico Zaman iz Ivančne Gorice 2. Ivanko Bončina z Malega Hudega 3. Vero Markovič iz Ivančne Gorice 4. Marto Konda iz Ivančne Gorice in 5. Mojco Zupančič iz Ivančne Gorice Komisija je pri delu na terenu ugotovila, da imajo lepo urejeno bivalno okolje tudi mnoga druga gospodinjstva, vendar niso prišla v izbor, ker so bila v skladu s pravilnikom že dvakrat med izbranci. Dobitnikom letošnjih priznanj in vsem drugim, ki skrbijo za urejenost našega okolja, društvo iskreno čestita in želi sodelovanje tudi v prihodnje. Priznanja smo slovesno podelili 15. decembra 2007 v Gostišču MINI v Ivančni Gorici. Tam so se poleg nagrajencev zbrali tudi člani našega društva in zastopniki drugih organizacij. Nagrajence in druge udeležence slovesnosti sta pozdravila Pavel Groznik, predsednik občinske turistične zveze in Milena Dremelj, zastopnica krajevne skupnosti Ivančna Gorica. LS BELIMED - ime za vrhunsko tehnologijo v svetu pomivalne in termodezinfekcijske tehnike na področje medicine in farmacije Stremimo k tehnološkim izboljšavam, inovativnosti in zadovoljstvu kupcev. Zaradi hitre rasti družbe in potreb po večjih kapacitetah, vabimo k sodelovanju ambiciozne in inovativne osebe za PROSTA DELOVNA MESTA v servisu: • MONTER o za pomoč pri montažah strojev na objektih o IV. ali V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri . SERVISNI TEHNIK o za izvajanje kalibracij in validacij pomivalnih strojev in sterilizatorjev o V. stopnja izobrazbe elektrotehnične smeri o znanje nemškega in/ali angleškega jezika • REFERENT SERVISA o za pomoč pri vodenju servisa o V. ali VI. stopnja strojne smeri o znanje nemškega in/ali angleškega jezika v razvoju: . KONSTRUKTOR o za področje pomivalnih strojev in sistemov o V. ali VI. stopnja izobrazbe strojne smeri o poznavanje AutoCADa 2D in 3D Inventar ali podobnih programov 3D o znanje nemškega in/ali angleškega jezika o izkušnje na področju konstruiranja strojev in naprav v proizvodnji: • VARILEC (več mest) za varjenje nerjavečih izdelkov po TIG-postopku • BRUSILEC za brušenje nerjavečih izdelkov • DELAVEC na stroju za preoblikovanje pločevine Za proizvodne delavce se zahteva: o poklicna strokovna izobrazba - smer oblikovanje kovin o izkušnje pri obdelavi nerjaveče pločevine V primeru, da imate zgoraj navedena znanja in lastnosti, vam nudimo karierno priložnost. Sprejmite izziv in se nam pridružite. Pričakuje vas kreativen in dinamičen team, moderno delovno okolje ter stimulativen osebni dohodek z možnostjo nagrajevanja. Delovno razmerje želimo skleniti za nedoločen čas. p» ■ M B Beli/Med Infection Conlroi Vašo pisno ponudbo z življenjepisom in dokazili pričakujemo na naslovu: BELIMED d.o.o., Kosovelova cesta 2, 1290 Grosuplje ali na info@belimed.si najpozneje v 15 dneh po objavi. 8 Ivančna Gorica, januar-febmar 2008 dogajanje v ami rusu božično-novoletno dva cestna komentarja Iztočnica za naslednji komentar je bila dana na zadnji seji Občinskega sveta konec decembra. Svetnik Anton Medved je namreč pod točko Vprašanja in predlogi spraševal, kako je prišlo do postavitve obcestnih ograj na regionalni cesti Ivančna Gorica - Radohova vas, pri odcepu za Šentvid oz. Glogovico in Velike Pece. Tisti občani, ki se tod mimo vozite vsakodnevno ste te ograde zagotovo opazili. Komentar zgoraj omenjenega člana Občinskega sveta je bil, da so ograde neprimerno postavljene zaradi gostote prometa na tem delu ceste in nevarnosti, ki se pojavljajo zaradi zavijanja levo ali desno. Voznik, ki zaradi hitrega zaviranja svojega vozila ni uspel ustaviti se je do sedaj lahko spretno izmuznil trku na ta način da je odvil s ceste in obšel vozilo pred seboj, ki je ponavadi zavijalo levo proti Šentvidu. Sedaj to ni več možno zaradi ograde, ki preprečuje obvoz izven cestišča. Na seji je župan obrazložil ukrep vzdrževalca ceste, to je Direkcije RS za ceste, ki je ograde očitno postavila na pobudo lastnikov zemljišč(a), po katerem se je cestišče razširilo. Sklep razprave je bil, da se Direkcijo opozori na neracionalno ukrepanje in predlaga morebiten odkup privatnega zemljišča oz. najde kako drugo ustreznejšo rešitev. Še en zanimiv komentar pa se nanaša tudi na ceste v Šentvidu, prihaja pa iz povsem drugih krogov kot prvi. Tiče se zlasti prebivalcev Šentvida ob glavni cesti skozi Šentvid. Le ta je bila v letu 2006 povsem na novo asfaltirana potem, ko se je položila nova kanalizacija in se je cesta »zaprla«. Podobno se je zgodilo tudi s cesto proti šoli oz. mimo šole v letu 2007. Neprilika pa se nanaša na pokrove jaškov, ki jih na tej glavni cesti res ni malo. Pravzaprav je težko opisati nevšečnost, gre namreč zato, da ti jaški ob stiku z avtomobilskim kolesom, ki zapelje čez jašek, zelo glasno ropotajo. Nič posebnega bi rekli, toda za ljudi, ki stanujejo ob taki cesti je takšno ropotanje lahko tudi moteče. Ne glede na upravičenost tega komentarja pa je smiselno ugotoviti v čem je težava; ali so pokrovi jaškov izdelani z napako ali pa so bili jaški pri asfaltiranju napačno postavljeni in tako povzročajo neljubo ropota-nje. Takšnih in podobnih neprilik in zagat je torej v našem vsakdanu veliko, žal skoraj nemogoče pa bi bilo, da bi pristojen službe vsako zadrego učinkovito in kar se da hitro rešile. Matej Šteh Konec decembra se je v Ambrusu veliko dogajalo. Na božični dan je potekal božični bazar, v soboto, 29. decembra 2007, pa so se v Kulturnem domu Ambrus predstavili pevski zbori in mladi glasbeniki. Božični bazar je potekal pred novim župniščem v Ambrusu, kjer so se na stojnicah predstavili udeleženci ustvarjalne delavnice, ki poteka pod vodstvom Marjete Baša. Razstavljali so posodo različnih velikosti, okraske, narejene iz gline, sveče in še kaj bi se našlo. Obiskovalci so navdušeno kupovali njihove izdelke, o čemer so pričale izpraznjene stojnice. Za obiskovalce je bilo pripravljeno tudi kuhano vino, da so se lahko pogreli, in veliko domačih dobrot. Zadnjo soboto v letu 2007 je bilo dogajanje v Ambrusu v znamenju petja in glasbe. Pod vodstvom Cirila Hočevarja so se občinstvu predstavili mešani in moški pevski zbor Ambrus ter otroški pevski zbor. Na oder so stopili tudi mladi glasbeniki. Špela Zupančič je odigrala Steibel-tovo skladbo za klarinet Ples. Manca Hočevar je na flavti zaigrala italijansko ljudsko Santa Lucia. Dvorano so preplavili zvoki trobente, ko je na oder stopil Nace Zupančič, ki se je predstavil z Niehausovo skladbo Fanflairs. Občinstvo je uživalo tudi v klavirskem duetu Tjaše Hočevar in Nike Miklavčič, ki sta odigrali dve skladbi. Kot zadnja je na oder stopila violončelistka Monika Hočevar, ki je odigrala van Goensovo skladbo Op. 12, No. 2, Scherzo. V goste je prišel ženski pevski zbor Magdalene iz Grosuplja. Pod vodstvom zborovodje Emila Kovačeca so zapele štiri pesmi: Tiho, tiho sneži, Silvestrski poljub, Angelček varuh moj in Šopek narodnih pesmi. Celoten program sta povezovala Alenka Godec in Žiga Hrovat, ki sta poskrbela za smeh v dvorani. Vodi-teljski par je bil odgovoren tudi za okrasitev novoletne jelke, kije pričarala še posebej praznično vzdušje. Na koncu je na oder stopila tudi predsednica Kulturnega društva Ambrus Martina Hrovat in se zahvalila vsem nastopajočim ter pohvalila am-bruški podmladek. Posebno zahvalo pa je prejel hišnik Janez Godec, ki že vrsto let skrbi, da v kulturnem domu vse poteka normalno. Več o dogajanju si lahko preberete tudi na spletni strani Kulturnega društva Ambrus (www.kd-ambrus.si). Barbara Bratina ^IBK IfLfcMll -iL. Leila, Višja strokovna šola, d. o. o., Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana, tel. 01/281 13 40, http://www.leila.si, irena.marinko@guest.arnes.si VIŠJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE: POSLOVNI SEKRETAR Vizija in strategija šole: Naše poslanstvo je dati študentom dobro izobrazbo in pripeljati do diplome tudi tiste, ki se ne morejo pogosto udeležiti predavanj: matere z otroki, komercialiste na terenu, zaposlene v tujini. Specializirani smo za izobraževanje poslovnih sekretarjev, zato vsebine pri večini predmetov vsebujejo praktične primere, značilne prav za ta delovna mesta. PREDMETNIK: Obvezni predmeti: Komunikacija, Poslovanje in finance, Informacijsko-komunikacijski sistemi, Zakonodaja in uprava, Poslovni jezik, Sodobna pisarna, Organizacija in protokol. Izbirni predmeti: Komuniciranje z javnostmi ali Spletno poslovanje, prosto izbirni predmet in diplomsko delo. Organiziranost študija: Izobraževanje traja dve leti. Študijsko leto se začne oktobra in konča junija. Predmetnik in število ur sta prilagojena programu za odrasle. Predavanja potekajo modularno, po posameznih predavanjih se opravljajo izpiti. Študij se zaključi z diplomsko nalogo in zagovorom. Po uspešnem zaključku izobraževanja izda Višja strokovna šola Leila, d. o. o., javno veljavno diplomo in študent pridobi naziv Poslovni sekretar/Poslovna sekretarka. Cena enega letnika je 1269 evrov, če se plača v enftm obroku. Če študenti plačajo v treh obrokih, je cena 1335 evrov za en letnik. V šolnino je vključena vpisnina, učbeniki, individualni izpiti in ponavljanje izpitov. INFORMACIJE: tel. 01/281 13 40 ali spletni naslov: irena.marinko@guest.arnes.si obiskal nas je božiček Prijatelji iz Vzgojno izobraževalnega zavoda Janez Leveč se nam pridružili na predstavi. Skupaj smo zapeli pesmice, zaplesali in se predstavili. Družijo nas plesne, glasbene in športne aktivnosti, ki se odvijajo vsak ponedeljek in sredo v prostorih PIL-a. Nekateri so se spraševali, le komu so namenjena darila, ki so čakala pod novoletno smrekico. Ko pa smo zaslišali kraguljčke Božička se nam je na obraz prikradel nasmeh. Božiček je vse lepo pozdravil, nato pa začel deliti darila. Le teh so se varovanci društva Sožitje močno razveselili. Božiček je obdaril tudi naše prijatelje iz Varstveno delovnega centra Ig, prijatelje iz bivalne enote Višnja Gora, za naše najmlajše pa je imel pripravljena posebna darila. Ker je moral Božiček naprej na svojo pot, smo se od njega poslovili in mu obljubili, da bomo tudi drugo leto pridni. Naši želodčki so bili že prazni, zato se nam je prilegel odličen golaž ter solatni bife. Ob spremljavi kitare ter harmonike, katero sta v roke vzela naša prostovoljca Damir in Janez smo zaplesali ter zapeli. Naj se na koncu zahvalim vsem, ki so omogočili, da je prireditev potekala tako kot je. Zmagu Permetu, kije odstopil prostore, povezovalki prireditve Katarini, predsednici društva Sožitje Zrnec Nevenki, prostovoljcem v društvu Lojzki, Slavku, Damirju, Heleni, Andreji... , pekarni Grosuplje za odlične dobrote, .... VESELI DECEMBER 2. decembra pa smo bili povabljeni v Žalno, kjer smo bih posebni gostje. Vsem zbranim je spregovoril župan in zdravnik, prepeval nam je mešani pevski zbor. Po prireditvi smo se preselili v cerkev, kjer smo imeli mašo, nato pa smo se preselili v gostilno, kjer smo kramljali ob odlični hrani ter ob zvokih harmonike. Prijateljem iz Žalne iskrena hvala za povabilo. Obiskali so nas tudi člani Karitasa Grosuplje, ki so našim varovancem podarili darila. Tudi njim se zahvaljujemo in jih hkrati lepo pozdravljamo. V društvu Sožitje nas druži pravo prijateljstvo, iskrena beseda, medsebojna pomoč. Staro leto se poslavlja, zato Vam vsem želimo vesele praznike ter zdravo in uspehov polno leto 2008. Člani društva sožitje Grosuplje Ker se je staro leto že poslavljalo in dajalo prostor novemu letu, smo tudi tokrat v društvu Sožitje Grosuplje pripravili novoletno zabavo. 9. decembra se je v dvorani PIL-a res dogajalo. Že pred 11. uro so prvi obiskovalci začeli hoditi v telovadnico. Seveda so si z zanimanjem ogledovali izdelke, ki smo jih napravili na klubskih delavnicah. Kupovali so novoletne voščilnice, novoletne okraske, nekateri pa so kupili tudi svečnike in vaze, ki smo jih naredili iz Das mase. Ura se je kaj hitro bližala začetku prireditve in tudi nastopajoči so bili že na trnih. -VV ' ......- » M ' Ivančna Gorica, januar-februar 2008 9 c^tčUM^ KREACIJA FRIZURE * LIČENJE • MODNO SVETOVANJE • MANIKURA • TAJSKA MASAŽA Ljubljanska c. i a, Ivančna Gorica, TEL.: 03 1 Z3 B"7 21, RQPaLa.EHTETlKA@t5MAIL.EaM PREHLAD IÜ GRIPA Prehlad je vnetje zgornjih dihal (nosu, žrela in grla). Povzroča ga več kot 200 različnih vrst virusov. Tako v življenju prebolimo povprečno 200 prehladov - odrasli nekako dva do štiri, otroci pa šest do osem prehladov na leto. Preboleli prehlad, ki ga je povzročila ena vrsta virusa, ne daje odpornosti proti drugim vrstam, zato telo ne more nikoli zgraditi obrambe proti vsem. Značilni bolezenski znaki, ki spremljajo prehladna obolenja, so: vročina, nahod, kihanje, bolečine v grlu in žrelu, kašelj, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih. Vse te simptome lahko lajšamo z zdravili brez recepta, čim več počivamo in pijemo veliko toplih napitkov ter uživamo vitamin C za krepitev imunskega sistema. Gripa je akutna virusna bolezen dihal. Povzročajo jo virusi influence A, B in C. Značilnost teh virusov je predvsem sposobnost spreminjanja antigenov, kar pomeni, da se stalno ponavljajo novi podtipi virusa, proti katerim pa nimamo protiteles, zato se lahko vedno znova okužimo in zbolimo. Obdobje od okužbe do pojava bolezenskih znakov bolezni je kratka, najpogosteje 24-72 ur. Obolenje lahko traja do sedem dni. Bolniki širijo kužne kapljice s kihanjem in kašljanjem, možen je tudi prenos z neposrednim stikom z bolnikom. Okužimo se z direktnim vdihavanjem kužnih kapljic v zraku. Simptomi gripe se pojavijo nenadoma, značilna je visoka temperatura (nad 38 'C), ki traja 3-4 dni, mrzlica, pekoče bolečine v očeh, izrazito suh kašelj, ki se pogosto lahko razvije v hujšo obliko, pogost in izrazit glavobol, bolečine v mišicah in sklepih, bolnik se zelo slabo počuti. Gripa ima pri bolnikih s kroničnimi boleznimi lahko hujši potek. Pri teh bolnikih je temperatura dolgotrajnejša, kašelj je hujši, bolj so prizadeti in pogosteje se lahko pojavijo zapleti. Preprečevanje Cepljenje proti gripi je najzanesljivejši način preprečevanja obolenja. Drugi ukrepi preprečevanja obolenja so: - Izogibajte se bivanju v zaprtih prostorih, kjer je veliko ljudi (množične prireditve, kino dvorane in podobno); - temeljito in pogosto zračenje prostorov; - veliko gibanja na svežem zraku; - zdrava prehrana z uživanjem večjih količin sadja in zelenjave; - pogosto umivanje rok; - uporaba papirnatih robčkov, ki jih po uporabi zavržemo. Zdravljenje: Gripa v večini primerov v enem tednu izzveni- sama po sebi in ne pušča posledic. Če poteka brez zapletov, zadostuje počitek, veliko toplih napitkov, ob dražečem kašlju zdravila za pomirjanje kašlja. Visoko temperaturo zdravimo z zdravili za zniža- nje telesne temperature. Kako pomagamo majhnemu otroku, kadar je prehlajen? - Otrok naj ostane prvi in drugi dan prehlada doma; - Otrok naj veliko pije. Ponudite mu vsak dan dva ali tri obroke hrane ali pijače z vitaminom C v naravni obliki. Če otrok ne more jesti, mu ponujajte majcene obroke, pa zato pogosteje; - čiščenje nosu z fiziološko raztopino; - vlažite zrak, dvignite vzglavje posteljice; - otrok naj ima copatke in nogavičke; - telesno temperaturo nad 38 stopinj Celzija znižujemo s paracetamo-lom, hladnimi obkladki, ovitki. Antibiotiki ne pomagajo zoper prehlad! Otrokom, mlajšim od 12 let, ne dajemo aspirina! Kdaj k zdravniku? - Če se prehlad v splošnem slabša, ne pa izboljšuje; - pri visoki vročini nad 39 stopinj Celzija oziroma povišani vročini, ki se ne zniža po antipiretiku; (para-cetamol); - če se vam otrok zdi apatičen oziroma nemiren; - če prehitro diha ali če mu piska v pljučih; - kašelj, ki se stopnjuje; - bolečine v ušesih; - težko požiranje; - če otrok ne sprejema tekočine. ZD Ivančna Gorica mmm seje i so NOVIH občanov V primerjavi z letom 2006 se je po podatkih patronažne službe Zdravstvenega doma Ivančna Gorica rodilo v lanskem letu pet otrok več, torej 150 novorojenčkov. Uporabljamo podatke patronažne službe, ki opravlja obiske novorojenčkov v prvih tednih po rojstvu. Ker patronažnim sestram domala ne uide noben dojenček, lahko te podatke jemljemo za dokaj realne glede rodnosti v naši občini. Na splošno ugotavljamo, da se prebivalstvo v občini veča, seveda predvsem na račun priseljevanja, seveda pa bi za ugotovitev naravnega prirastka morali pridobiti še podatke o umrlih. Od že omenjenih 150 novorojenčkov je bilo 76 dečkov in 74 deklic, od tega so se rodili štirje pari dvojčkov. Najtežja pa je bila deklica, težka 4800 g. Vsem novorojenčkom in njihovim staršem čestitke in srečno! VABLJENI V ŠO! 0 ZA STARŠE ZD iVANČfiA {3GR1CA Nose&oéfcje&s pa tedt ne0dfe?vosta Pomaceliga lejta, podari Kar« izhanilu navadi resdeiem. t VSEM CAT O C LIS H KI M CERKVAM,STV-prau vKrojniki Dcsheli, Rdobrfmu, Jnovizh is Bukovllciga na Sloven- fiti jesik sveftu prelo-shen L S* ¡P M M f *T"'S T j ji Evangeliji in listi, 1613 Posebej pomembna je prva knjiga iz obdobja rekatolizacije, Evangeliji inu Listuvi, ki jo je Čandek sestavil v Gradcu, naslednje leto pa je s potrditvijo škofa Hrena izšla v znani tiskarni Widmansteter v Gradcu. Knjiga, neke vrste postila, obsega 179 listov v malem formatu (oktav). Ker Čandek v njej ni nikjer naveden kot avtor, jo pogosto imenujemo kar Hrenov Evan-gelijar. Vsebino sestavljajo nedeljski evangeliji in listi ter dve molitvi. Lekcionar še sledi oglejskemu obredu, čeprav je bil v ljubljanski škofiji v veljavi že rimski obrednik. Čandek je besedila povzel po Dalmatinu in ohranil tudi pisavo, jezik pa je nekoliko izboljšan, zlasti v besedju, manj uspešno v sintaksi, ker so najočitnejši germanizmi nadomeščeni s slovenskimi ustrez-nicami. Pri tem pa žal ni ostalo dovolj podatkov, da bi lahko vedeli, ali ima za to zasluge Čandek ali, kot mislijo nekateri, recenzenta (Hren in jezuit Mali). Ker je bila knjiga večkrat ponatisnjena, je podaljševala tradicijo slovenske tiskane besede še dolgo v čas, ko sicer nismo imeli nobene domače slovstvene produkcije. $d Khrft.h»nßf V trt, I. Naslovna stran Malega katekizma, 1615 Jezuit Janez Čandek iz Višnje Gore je prevedel tudi mali Katekizem sv. Petra Kanizija (1521-1597), ki je bil v izdaji z leso-reznimi podobami leta 1615 natisnjen v Augsburgu na stroške ljubljanskega stolnega dekana Mihaela Mikca. Ohranil se je v enem samem primerku v Univerzitetni knjižnici v Miinchnu, kjer gaje našel dr. Mirko Rupel. V izvirniku nosi naslov Catec-hismus Petri Canisii. Čandek ga je naslovil Catechismus Petri Canisii, skuzi male figure naprej postavljen. Kakor je Čandek zapisal v svojem predgovoru, je bil Mali katekizem namenjen šolarjem in preprostim vernikom, ki v večini primerov sploh niso znali brati, zato pa so na pamet naučeno besedilo lahko povezovali s podobo. Učiteljem in duhovnikom je služil kot iztočnica za pouk verouka, pa tudi branja in pisanja. Knjižica obsega 125 strani, skoraj vse s celostranskimi ilustracijami, s standardnim katekizemskim besedilom od izpovedi vere, prek očenaša, češčene Marije, zakramentov, zapovedi in drugo. Zapisi temeljijo na Trubarjevih in Dalmatinovih prevodih. Iz predgovora k Malemu katekizmu (1615) Letimu, inu drugim Svetim od Buga resvetlenim Očakom, katere je Kristus svoji Cerkvi Vučenike odločil, nej bilu nevejde-če, de se ti skuzi takove S. malane pilde, kateri brati neznajo, dobru inu lahku morejo v Karšanski veri in v tih te vere rečeh podvučiti, tuliku namreč, kuliku je en vsaki Karščenik znati dolžan inu zavezan. j.TEft verujem v Buga Ozheta vfigsrnogoihi-Agj Stvarnika Nebef» mu Semič, i. Inu Češčena si Marija (Mali katekizem) Te bukvice lih kakor poprej za Nemce, takti tudi sedaj za Krajnce inu vse žlaht Slovence cilu pridne bodejo. Se taku ima dobru vupati, de tu dobru namišlenu delu vsem bogaželnim fajmoštram, duhovnim pastirjem, vsem katoliškim starišim inu šumaštrom, tudi duhovni inu deželski gospoščini (katerim izveličajne svojih podložnikov v serci leži) lubeznivo inu do-padlivu bode. Mihael Glavan in Valentin Skubic Ivančna Gorica, januar-februar 2008 908 malo nazaj - bou naprej z univerzo za tretje življenjsko obdobje ivančna gorica Ob pregledih, analizah, ugotavljanjih rezultatov in uspehov so često opredeljen čas in akterji. Kjer ni pričakovanih rezultatov, se tvorci vsebin hitro prilepijo na subjektivne pokazatelje. Slednji so jasno bistveni za institucionalni napredek. Programsko usmeritev naše UTZO smo v programskem svetu uskladili z UTZO Slovenije. V četrtem letniku so za nami trimesečna dogajanja. Časovno res kratka, vsebinsko pa pestra. Osvojena znanja lahko koristno uporabimo v vsakdanjem življenju. Za osrednje pridobivanje znanja, sledenje novim spoznanjem in trendom so PREDAVANJA. Torej, vse-življenjsko učenje. Tudi družbeno, zdravstveno in okoljsko negativni pojavi so več ali manj močni. Strokovnjaki nam jih predstavijo z več vidikov. Ko pa zavestno sprejemamo POZITIVNA SPOZNANJA, si krepimo JAZ - OSEBNOST. Možnosti dobivanja takojšnjih informacij, aktivno doživljanje predavateljev osebno, skupinsko zaznavanje naše duše, odprtost za drugačnost, samokritič-nost, iskanje novih virov znanj, to je posebna kvaliteta. Dialogi s predavatelji sprožajo ustvarjalnost in trajnejšo zapomni-tev. Morda se nam sproži čustveni naboj za odstranitev temnih senc osebnosti. Čarovnija je v pozornem poslušanju, kar je za naše obdobje posebno modra nit. Tudi zgovoren molk brez besed. Zato izbiramo sporočilno zanimive predavatelje. Ude- ležba na predavanjih variira glede na neposredni osebni interes. Kaj pa posredni interes? Osebno me vse zanima, življenjske lekcije - izkušnje nam dajo prav. Svobodna odločitev pač. Ko se nam pa dejavnosti pokrivajo? Tedaj uporabimo klic notranjega glasu - intuicije. Odločitev je - bo vedno prava. Tudi časovno usklajevanje bo lažje. KROŽKI Krožki so zelo ustrezna oblika za medsebojno sporazumevanje, spoznavanje. Bistven pomen je v uporabnosti izkušenj, utrjevanje spretnosti. Ustvarjalnost se poglablja tudi za dvig samozavesti. JAZ SE ZMOREM. DOMET Našo lepo Slovenijo smo v preteklosti res že bolj ali manj spoznavali. Toda kako? Za pestrost vedno poskrbi gospa Danila Ilešič, saj nas zasuje z bistvenimi informacijami s kulturnega, zgodovinskega in geografskega področja. Nekatere članice nas po-crkljajo z dobrotami. DELAVNICE Ob vodenju smo vse psihofizično angažirane. Na otvoritveni slovesnosti je bil naš gost gospod Toni' Gašperič. Tema: Bela krajina. Na svojstven način nam je nanizal tudi podatke in njih zanimivosti, o katerih iz učbenikov in medijev, izletov nismo izvedeli. Izjemno toplo občutena, jasno sporočilna je bila pisateljica Marjetka Jeršek na dveh predavanjih Komunikacija, izražanje, kreativno pisanje in Naravna nega telesa, limfna drenaža, eterična olja. Sproščeno, aktivno smo sodelovale z gospo Natašo Špiranec Maurer in prepoznavale naravna eterična olja za vsakdanjo uporabo. Dr. Biljana Duši, naša občanka, nas je seznanila s kratkim bistvom AJURVEDE - tradicionalno indijsko medicino in zdravljenjem. Prednovoletno srečanje smo si skupaj organizirale brez zunanjih sodelavcev, saj smo imele vse možnosti praktičnega izražanja po vzpodbudah Maijetke Jeršek. Sproščenost brez obveznosti često potrebujemo! Ogled predstave v Cankarjevem domu MEGLA. Organiziran prevoz nam je omogočil še predhodno doživeti praznično Ljubljano s sprevodom Dedka Mraza ter ogled jaslic v stolnici. Ob danes kalejdoskopski hitrosti sprememb si vsaj olajšajmo sledenje in senzibilno uravnavajmo vsakdan. Življenje je skrivnost, odkrivajmo jo vsaj po delčkih in jih sestavljajmo. Ko se zavedamo svoje minljivosti, čutimo polnost življenja in mu zaupamo. Martina Kralj KNJIŽNICA IVANČNA GORICA Enota Ivančna Gorica Cesta II. Grape odredov 17 1295 Ivančna Gorica tel. št.: 787 81 21 sikivancna@gro.sik.si PON.. TOR.. SRE.. PET. od 9. do 19. ure ČET. od 9. do 14. ure SOBOTA od 8. do 13. ure KRAJEVNE KNJIŽNICE Četrtkovi popoldnevi so namenjeni njihovi odprtosti, in sicer: Višnja Gora: od 13. do 15. ure (788 45 88) Stična: od 13. do 15. ure (051 236 436) Šentvid: od 16. do 18. ure (051 236 436) Krka: od 16. do 18. ure (780 20 91) dogodke v knjižnici V knjižnici smo začeli izvajati celoletni projekt Dežele skozi besedo in sliko. Dežele predstavljamo s fotografskimi in knjižnimi razstavami, ki se bodo zaključile s potopisnimi predavanji in predstavitvami literarnega ustvarjanja posameznih dežel, ki jih pripravljamo knjižničarji. Obiskujejo nas skupine iz vrtcev, ki izvajajo program Bralček Palček ali Knjižni nahrbtnik, za katere izvajamo program knjižne in knjižnične vzgoje. V februarju bomo v okviru projekta Rastem s knjigo sprejeli vse sedmošolce iz občine. Ministrstvo za kulturo vsakemu izmed njih podarja knjigo. Tako bomo praznovali tudi kulturni praznik. vabimo vas: do 8. februarja fotografska razstava: Jelena Milosevic: Argentina 11. februarja ob 19. uri: Dežele skozi besedo in sliko: potopisno predavanje s predstavitvijo literarnega ustvarjanja Argentina od 15. februarja do 15. marca: fotografska razstava Erinn Heilman, Irska: otok Skellig Michael 29. februar ob 18. uri: ura pravljic: Mali Hokuspokus in delavnica: Naredimo strip s karikaturistom Gabrijelom Vrhovcem Javni sklad za kulturne dejavnosti Območna izpostava Ivanina Gorica razpisuje likovni natečaj za vizualno podobo letošnjih skladovih kulturnih prireditev. Šolarji, dijaki, likovniki, slikarji, fotografi in ljubitelji lepega lahko ustvarjate poljubno na tematiko, ki jo v svoji dejavnosti pokriva JSKD RS: ples za mlade, folklora za otroke in odrasle, gledališke predstave, mladi literati in literati seniorji, likovna dejavnost, vokalna in instrumentalna glasba ter letošnja 500-letnica rojstva Primoža Trubarja ... Izbrani likovni ali fotografski izdelki bodo z avtorjevim imenom natisnjeni na skladovih vabilih ter plakatih za prireditev s področja, na katerega se avtorsko delo nanaša, npr. območno srečanje otroških plesnih skupin, regijsko srečanje odraslih folklornih skupin itd. v nakladi vsaj 300 izvodov. Avtor izbranega dela bo dobil nagrado v obliki likovnega materiala. Dodatna navodila: likovni prispevki so lahko v poljubni risarski, slikarski, grafični tehniki ali v obliki fotografije. Prispelih izdelkov ne vračamo. Natečaj je odprt od 29.1. do 15.2. 2008. Prispevke z imenom, priimkom in naslovom dela lahko pošljete na naslov: JSKD OI Ivančna Gorica, Cesta II. grupe odredov 17,1295 Ivančna Gorica, pošljete po elektronski pošti v obliki .jpg na naslov: oi.ivancna.gorica@jskd. si ali prinesete osebno v pisarno. Informacije: 7869-070 (Simona, Barba-ra). JSKD RS OI Ivančna Gorica ob razstavi v pizzeriji v radohovi vasi Slikarke in slikarji, člani šentviškega društva likovnikov, poimenovanega po Ferdu Veselu, so koncem novembra proslavili desetletnico obstoja društva. Obletnico pa so počastili tudi s tematsko razstavo svojih del, ki so jih predstavili v vseh prostorih pizzerije Kegeljček v Radohovi vasi. Tudi cerkvice in drugi manjši sakralni objekti so naša kulturna dediščina, to pa so tudi motivi na omenjeni tematski razstavi. Cerkvice v naši okolici pa niso le bolj ali manj hvaležen slikarski motiv, tudi pripovedi o njih so zanimive, včasih zgodovinsko potrjene, drugič pa le legende kot plod fantazije naših dedkov in babic. Slikarka Milica je naslikala cerkev sv.Lenarta v Pungertu.Tam domuje svetnik, ki je zaščitnik ujetnikov. Legenda pripoveduje, da je sveti Lenart pomagal pri težkem porodu ženi kralja Klodvika, za plačilo pa je želel, naj kralj izpusti vse jetnike Na Slovenskem je veliko cerkva posvečenih sv. Lenartu, veliko so jih pozidali v zahvalo za čudežno rešitev iz turškega ujetništva. Nekatere so zunaj opasane z verigami (npr. Nova vas nad Višnjo Goro). Večer pri sv. Roku: Cerkev sv. Roka so začeli graditi leta 1628, ta letnica je vklesana nad vrati zakristije, torej naj bi bila tedaj cerkev že zgrajena, kot leto dograditve pa je v listinah navedena letnica 1645. Iz te razlike bi lahko sklepali, da so graditelji imeli težave, ki so zavlačevale dograditev. Morda je ta bila povezana s tridesetletno vojno, ki je takrat divjala v Evropi (1618 - 1648). Ta vojna ni potekala na naših tleh, so pa k nam hodili vojaški oddelki na pre-zimovanje in oddih, pa včasih napravili več škode kot prej na bojnih poljih. Te vojake je bilo namreč treba prehraniti, pa tudi plačo jim je morala zagotoviti dežela Kranjska, dokler so se tu zadržali. Edvardu je padla v oči cerkev sv. Lucije v Mišjem Dolu. Onkraj primskovških vinogradov je naselje Mačji Dol, tostran istega hriba pa je Mišji Dol. Ne vem, kako je z mačkami, vem pa da Mišji Dol ni dobil svojega imena zaradi miši, temveč zaradi menihov, ki so tu imeli svojo pristavo. Torej je bil prvotno Me-niški Dol. Cerkev sv. Lucije je bila nekoč zelo znano romarsko svetišče, sveta Lucija pa je priprošnjica za zdravje oči. Nekje sem zasledil podatek, da so se na praznik sv. Lucije (13. december) tam zbirali fantje in dekleta, ki bi se radi udinjali za deklo ali hlapca pri gospodarjih, ki so tudi prišli tja z namenom, da si oskrbijo primernega pomočnika ali pomočnico na kmetiji.. Na mestu, kjer stojita cerkev in naselje Malo Črnelo, je bil v rimskem času sedež bogatega podeželskega posestva - latifundija. Na neki njivi je nekoč kmet izoral tako imenovano »čašo bogov«, najlepši stekleni izdelek rimskih steklarjev, najden v Sloveniji in najbrž v Evropi. Podložniki stiškega samostana, ki so imeli svoje domove pod okriljem sv. Marjete, so morali za tlako voziti vino iz samostanskih vinogradov na Trški gori pri Novem mestu. Leta 1633 je nastal spor med podložniki in stiškim opatom, med drugim je opat očital prevoznikom, da sode med potjo odpirajo, včasih pripeljejo tudi samo pol soda in da nekateri opiti obležijo pod vozom. Legenda pove, da so »Božji grob« v Dednem Dolu prinesli angeli s Turškega. Baje je še dolgo bila vidna sled v obliki polomljenega drevja po gozdu nad cerkvijo. Čudna zgradba, ki jo je naslikala Nevenka, je v resnici gotski prezbiterij cerkve, ki so jo porušili in poleg postavili novo, ki pa je s svojo lopo in oltarjem tudi nekaj posebnega. Poznam še več zanimivih zgodbic in legend v zvezi z cerkvicami v našem kraju, vendar uredništvo nima rado predolgih prispevkov. T. Drab Ivančna Gorica, januar-februar 2008 17 10. TRADICIONALNI BdiOTI ODMEV ¥ KRŠKI JAMI Ob izteku starega in v pričakovanju novega leta smo 26. decembra znova pripravili tradicionalni, že deseti Božični odmev v Krški jami. Z namenom promovirati naš domači kraj in Občino Ivančna Gorica smo povabili ljudi, da preživijo nekaj trenutkov v značilnem ambientu jame, iz katere izvira reka Krka. S kulturno prireditvijo vsako leto poskušamo postati del tistega posebnega doživetja, ki naredi praznike slovesne in posebne. Število obiskovalcev našega koncerta raste iz leta v leto, letos smo jih imeli okoli 1700. Prireditev je prerasla v tretjo največjo v Občini Ivančna Gorica, takoj za Taborom v Šentvidu pri Stični in Pohodom po Jurčičevi poti, kljub temu da organizacija te- melji na prostovoljnem delu članov turističnega, kulturnega, jamarskega in prostovoljnega gasilskega društva Krke. K sodelovanju poleg domačih glasbenih, recitatorskih in gledaliških talentov smo pritegnili tudi znane izvajalce. Letos smo gostili Staneta Vidmarja, Tanjo Žagar, Tanjo Zaje Zupan, Stiski kvartet in še mnogo drugih. Posebnost božičnega odmeva je bil tudi letos ogled mesta Betlehem. Dovolite, da se vam zahvalimo za sodelovanje pri soustvarjanju odmeva in da ste si vzeli čas ter ga z nami preživeli. Tisti, ki Vam ni uspelo, vas vljudno vabimo, da se nam pridružite na naslednjem odmevu. Organizacijski odbor Božičnega odmeva BOIICHA PESEM SLAVCKOV Člani in članice pevske skupine Šentviški slavčki so svoj letni program tudi ob koncu minulega leta zaključili s tradicionalnim koncertom božičnih pesmi. Kot običajno je tudi tokrat privabil poslušalce v cerkev svetega Vida v Šentvidu pri Stični. Slavčki se z božično pesmijo pravzaprav najraje srečajo, saj je po njihovem mnenju ravno božični čas v cerkvenem letu najbolj bogat v svoji sporočilnosti in simboliki. Nekaj te simbolike je bilo zagotovo mogoče srečati tudi ob letošnji izvedbi koncerta. Že drugo leto zapored so Slavčki v goste povabili znane glasbene izvajalce. Letos so se jim pridružili člani glasbene skupine Galič. Zakonca Jože in Cita Galič s sinom Markom sta znala pričarati lepe melodije in pesmi, ob spremljavi citer. Druge gostje pa so bile članice ženskega vokalnega seksteta Komplet iz Do-brepolja. Ni slučaj, da so bile ta večer v Šentvidu, saj člane in članice obeh pevskih skupin vežejo prijateljske vezi in spomini na lansko gostovanje v evropskem parlamentu. Bogat kulturni program ob jaslicah domače cerkve in lepem obisku poslušalcev se je zaključil ob sproščenem klepetu, prigrizku in kozarčku, za kar gre še posebna zahvala Krajevni skupnosti Šentvid in župniku Jožetu Grebencu. Matej Steh muzej ni glagovici Stolu® razstava kulturne dediščine, ki ¡o skrbno ohranja Ciril Klemenčič O zbiratelju starin, predmetov iz daljne preteklosti je bilo pred časom že nekaj napisano. Ciril se z zbiranjem predmetov, ki so jih uporabljali naši predniki ali pa so jim bili za okras, ukvarja že dolga leta. Iz »žepnega« zbiratelja se je v vsem tem času spremenil v resnega zbiralca in restavratorja. Vsak predmet, ki mu ga kdo pokloni ali ga najde zanemarjenega in zavrženega pod njegovi roikami dobi spet prvotno obliko in uporabnost. Vestno in z ljubeznijo to obdela, popravi in zaščiti in tako omogoči ohranitev kulturne dediščine, ki bi bila sicer zapisana propadu in izginotju. Vsakomur, ki to želi, rad pokaže svoj muzej. Tako so ga obiskali tudi učenci Osnovne šole Stična, pa upokojen- ci in ljubitelji, sicer tudi sami zbiralci. Koliko Ciril ceni (v denarju) to svojo obširno zbirko, smo ga vprašali. »Ni cene, ni denarja, da bi mi to lahko kdorkoli nadomestil«, je odgovoril. Naj omenimo še to, da Ciril vse financira sam in bi mu morebitna dotacija s strani ustrezne občinske institucije zelo opogumila nadaljnje delo. J.A. bozicno-novoletni koncert v šentpavlu V cerkvi sv. Pavla v Sentpavlu je bil v soboto, 29. decembra 2007, že šesti božično-novoletni koncert, ki v cerkev vsako leto privabi veliko ljudi. Tudi tokrat je bila cerkev polna poslušalcev, ki so prišli od blizu in daleč, da bi slišali čudovite pesmi naših gostov. Duh božične radosti sta nam z božičnimi pesmimi pričarala sopranistka Nina Kom-pare, ki jo je na citrah spremljal Tomaž Plahutnik, tako da so božične pesmi še lepše odzvanjale v ušesih vseh poslušalcev. Koncert se je nadaljeval z nastopom moškega pevskega zbora Prijatelji, ki je poleg božičnih pesmi zapel tudi nekaj narodnih in se končal z nastopom pevske skupine Drašički voščači, ki so prišli iz Bele krajine in so svoj nastop popestrili tudi z igranjem na orglice. Po končanem koncertu smo vaščani Sentpavla vse goste in nastopajoče pogostili s čajem, kuhanim vinom in drobnim pecivom, ki so ga pripravile gospodinje. To je bila tudi lepa priložnost za izmenjavo božično-novoletnih voščil in prijateljski pogovor. Vsem nastopajočim se zahvaljujemo za čudovit večer, ki nam je še polepšal praznično vzdušje. P. M. liifVlIlD PIVCI V postonjski jami Prvo letošnjo nedeljo, na praznik Svetih treh kraljev, so trije šentviški cerkveni zbori sodelovali pri predstavitvi živih jaslic v Postonjski jami. Že 18 let je običaj živih jaslic v jami in tudi letos so bile predstave ves praznični čas. Ustvarjajo jih mladi statisti amaterji iz Postojne in okolice. K prazničnemu vzdušju so prispevali zbori iz vse Slovenije. Na platoju pred vhodom v jamo je Otroški pevski zbor pod vodstvom Simone Praznik kot prvi izmed naših zborov imel svoj nastop. Prepevali so božične pesmi in se že pred vstopom v jamo predstavili obiskovalcem. Sprehod skozi jamo je odkrival posamezne prizore jaslic, ki so bile prikazane v najlepših kapniških prostorih. Svetopisemska zgodba se je začela z Angelovim oznanjenjem, se nadaljevala prek popisa prebivalstva, iskanja prenočišča, božjega rojstva in se končala s prihodom Svetih treh kraljev. Vseskozi so nas spremljali prizori iz vsakdanjega življenja in dejavnosti pastirjev tistega časa. Mešani cerkveni zbor pod vodstvom Simone Zvonar je imel svoj nastop pred Partizanskim rovom ob mimohodu obiskovalcev, moški zbor Prijatelji pa je prepeval v Veliki dvorani, kjer se zaključi ogled jaslic in se ljudje zbirajo preden vstopijo na vlakec, s katerim se zopet odpeljejo na površje. Zanimiva, a tudi naporna izkušnja za večino pevcev, kajti časovno so bili nastopi razdrobljeni in predvsem otroci so kar nekaj časa čakali na odhod avtobusa. Pevci se g. župniku zahvaljujemo za avtobusni prevoz in ga za naslednjič ob takih romanjih vabimo medse. Tanja Fajdiga Kulturno društvo Ivančna Gorica vabi na koncert Ljudskih pevcev v počastitev dneva žena, v soboto, 8,marca 2008, ob D 9. uri, v dvorani Kulturnega doma Ivančna Gorica. Vabljeni! 910 Ivančna Gorica, januar-februar 2008 5P0BU 30 let sankukai karate kluba ivančna gorica V vseh teh letih smo vzgojili veliko dobrih tekmovalcev, ki svojega znanja niso preizkušali na ulici, temveč so se dokazovali na tekmovanjih, na kar je še posebno ponosen ustanovni član in tudi ves čas glavni trener kluba Jože Ka-stelic. Obstoj SANKUKAI KARATE KLUBA skozi tri desetletja je predvsem njegova zasluga. ZGODOVINA KLUBA Sankukai karate klub Ivančna Gorica je bil ustanovljen maja leta 1977. Koliko vztrajnosti je potrebne, da klub obstane 30 let, pove tudi podatek o številnih selitvah in iskanje primernejših prostorov za trening. Prvi treningi so potekali kar na prostem na takratnem nogometnem igrišču, nato pod nadstreškom pri strelski koči v Ivančni Gorici, pozneje v prostorih zdajšnje občine, v kinodvorani, nato dve leti v telovadnici v Višnji Gori. Leta 1981 se je začelo trenirati v takrat novi telovadnici ŠC, prave prostore za trening pa dobili z izgradnjo telovadnice v novi OS Stična, kjer treningi potekajo še danes. Število članov vseskozi niha, povpre- čno jih je treniralo od 50 do 100, v vseh teh letih pa prek 1500 članov. Zdaj v klubu trenira 80 članov in pionirjev, ki so glede na starost in znanje razdeljeni na več skupin. Da treningi lahko potekajo nemoteno, trenerji in demonstratorji kluba se nenehno izpolnjujejo pri glavnem inštruktorju SANKUKAI KARATEJA v Sloveniji gospodu Vladu Paradižniku - nosilcu mojsterskega pasu 5. DAN. PRAZNOVANJE JUBILEJA Ob 30-letnici kluba smo 28. decembra povabili na skupno srečanje tudi vse člane kluba od ustanovitve leta 1977. kar ni bilo malo dela. saj smo morali poklicati kar precej številk, da smo dobili prave naslove. Večina nekdanjih članov je zamenjalo naslove, nekatere članice pa tudi priimke, z veliko volje pa nam je to tudi uspelo. Jubilej smo praznovali kot se za karateiste spodobi: s treningom in pod vodstvom trenerja smo imeli trening in tekmovanje. Naši veterani so se preizkusili v moči udarca z roko ter moči mišic Zlatovega pleksusa, višine udarca z nogo, preizkusili pa so se tudi v družabnih igrah. Moram priznati, da so bili zanimivi občutki ljudi, ki so se nekoč aktivno ukvarjali s treniranjem. Trdna volja in tekmovalnost jim še »zdaleč« nista tuja. V eni izmed disciplin je tekmoval tudi župan občine Jernej Lampret. Zelo smo bili veseli njegovega obiska, saj vemo, da je imel mesec december zelo natrpan, a si je kljub temu vzel čas in nas počastil s svojim obiskom. Kjer je volja, je tudi pot, tako pri športu kot v življenju. Zato se mu člani kluba lepo zahvaljujemo. Svojo obletnico smo zaključili z novoletnim banketom. Ob tej priliki bi se zahvalil vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je naša zaključna prireditev zelo lepo uspela. Ob 30-letnici delovanja kluba želimo, da bi se z aktivnim gibanjem ukvarjalo več ljudi, zato ob tej priliki vabim v naše vrste starejše člane, tako tiste, ki ste že pred davnim trenirali, kot tudi druge, ki niste še nikoli poskusili. Poleg drugih skupin bomo oblikovali še posebno začetno skupino starejših članov (nad 30 let). Članov in članic, ki nimajo več visokoletečih tekmovalnih ciljev, temveč želijo narediti nekaj za notranjo umirjenost: povečati psihično moč in samozavest ter aktivno vplivati na zdravje in gibčnost telesa tudi v zrelejših letih. Ta skupina bo imela poudarek na samoobrambi in rekreaciji. Naredite prvi korak, mi pa vam bomo pri tem pomagali. Vabimo vse, ki vas zanima ta prečudovita veščina, kjer ni starostnih omejitev, potreben je le pogum, želja in veselje do gibanja, kajti SANKUKAI KARATE treningi so prilagojeni posamezni starostni kategoriji. Vpis poteka v novi telovadnici: - OŠ Ivančna Gorica, vsak torek in četrtek ob 18h. - OŠ Šentvid pri Stični, vsak ponedeljek in četrtek ob 18h. Predsednik Sankukai karate kluba Gregor Kastelic Pomagali vam bomo, da boste v letu 2008 lepši, bolj razgibani in da se boste počutili boljše. Nudimo storitve f izioterapije in kozmetike. Fizioterapija kmalu tudi na novi lokaciji v Ljubljani. FizioFit Mediko Fizioterapija, kozmetika in pedikura Dedni Dol 33, 1294 Višnja Gora tel. 01 78 84631,78 03 069 www.mediko.si,mediko@siot.net Nekaj prelomnih letnic za klub: • 1977 - ustanovitev kluba, kjer se je nekaj zanesenjakov odločilo za trening KARATEJA, večina ljudi je imelo takrat negativno mnenje, saj jih je bilo strah, da bi posamezniki to pridobljeno znanje izrabljali za uspešnejše pretepanje in strahovanje okolice. Ti strahovi so bili odveč, saj v vseh tridesetih letih predvsem po zaslugi trenerskega kadra nismo vzgojili pretepačev in nasilnežev, temveč ljudi, ki so skozi trening karateja izboljšali svojo samopodobo in psihofizične sposobnosti. Borilne veščine so bile zelo dolgo privilegij moških, v našem klubu smo ženske vključili v trening že prvo leto. Ženskam, ki jim redna vadba borilnih športov poleg zabave, ohranjanja lepega telesa /.../ pomeni tudi možnost učinkovite samoobrambe. 1 1982 je bila ustanovljena prva skupina otrok, saj so vse do takrat menili, da je karate prenevarna veščina za otroke. Vsekakor je bil za takratne trenerje in demonstratorje kluba velik izziv prilagoditi metode treniranja najmlajšim. Po tolikih letih delovanja lahko trdimo, da je to šport za otroke, saj se prav skozi trening otroci srečajo z borilnimi gibi, padci, premagovanjem lastnih omejitev ter samodisciplino, ki je še kako pomembna pri izgradnji celostne osebnosti otrok. Izkazalo se je, da je karate pomembna terapija za vse hiperaktivne otroke, saj zahteva disciplino in poslušnost, obenem pa večjo aktivnost telesa. Vseskozi pa je pri delu z najmlajšimi velik poudarek na vzgoji in korektivni gimnastiki, ki vpliva na lepšo in pravilnejšo držo telesa. 1 1995 je bila zaradi večjega zanimanja otrok ter želja staršev, da otroci trenirajo bližje domačemu kraju, ustanovljena tudi karate sekcija Šentvid pri Stični, treningi pa vseskozi potekajo v telovadnici OŠ Ferda Vesela. v deželi svetovnih prvakov Na Livarjevem igrišču že nekaj časa vladata spokojnost in tišina, kar zadeva tekmovalno-prvenstveni vidik nogometa. Vendar to še ne pomeni, da so si Ivančani podaljšali božič-no-novoletne praznike. Nasprotno, tako igralci in strokovno vodstvo kot uprava si na vso moč prizadevajo, da bi Livar spomladanski del sezone dočakal v izvrstni pripravljenosti, ki bo za napad na (vsaj) enajsto mesto ne le potrebna, ampak nujna. Modri se učijo na napakah in ivanški klub zagotovo noče ponoviti spodrsljaja izpred začetka sezone, ko so igralci v moštvo kapljali vse do začetka prvenstva in še globoko v pozno poletje. Ekipa, ki bo skušala izbojevati obstanek med elitno deseterico slovenskega nogometa, je v veliki meri že sestavljena. Iz Ivančne Gorice so odšli brata Adilovič, Kremenovič (Bonifika), Azizi, Kuzmanovič, Ra-ilič, Seferovič (Radomlje), Lunder (Radomlje), Mešanovič (Krško). Nekateri med naštetimi niti niso uspeli očarati trenerja s svojimi nogometnimi sposobnostmi, drugi so priložnost dobili, a je niso ustrezno izkoristili. Vsekakor so omenjena imena Li-varjeva preteklost, prihodnost pa bodo soustvarjali tudi novi igralci. Napadalec Tim Lo Duca in branilec Darko Topič sta kot posojena igralca prišla iz Domžal. Nogometno poduč-eni ste gotovo že slišali tudi za Erd- žana Bečirija, nekdanjega mladega reprezentanta in člana Maribora, ki je nazadnje brcal v drugi madžarski ligi, po nogometnem poklicu pa je branilec. Nova člana Livarja sta tudi vezist Rok Brezarič in Samir Kerič, ki najbolje igra na levem boku, prišla sta iz Svobode. Od tujih nogometašev so ali bodo Ivančani v svoje vrste povabili vezista Patrika Barbiča in Milana Samardžiča. V klubu so se tudi odločili, da posnemajo zgled »velikih« klubov ter odpotovali na osemdnevne priprave v Norcio, ki leži v osrednji Italiji. Z ekipo je odpotoval tudi športni direktor Branko Vrščaj, ki je nad krajem, kjer se morda kuje obstanek v ligi, navdušen. »Imamo res odlične pogoje za delo. Kakovostno treniramo in mislim, da bomo v drugem delu sezone igrali vidnejšo vlogo kot jeseni. Tekme, ki smo jih odigrali z italijanskimi nižjeligaši, so kar dober obet. Med drugim smo igrali tekmo z Ancono, ki nastopa v italijanski tretji ligi, in izgubili z 1 : 4. Gol je dosegel Božičič. Proti Perugii, ki nastopa v isti ligi, pa je bil rezultat 0 : 0,« je zadovoljen Livarjev športni direktor. Za konec še podatek, da se spomladanski del sezone začne prvega marca. Lojze Grčman dekleta znk livar uresničujejo svoje ciue Ivanške nogometašice so dejavne tudi pozimi. Letošnje zimske lige so se lotile zelo resno in se udeležile tekmovanj za ligo U-13, U-15 in U-17. Ligi U-13 in U-17 sta že končani, dekleta pa so se v obeh izkazala. Dvaindvajsetega decembra 2007 so se odpravila na prvi turnir v Izolo. Najprej so se pomerila z ekipo Velesovo A, ki pa so jo premagala z izjemnim rezultatom 6 : 0. Zatem so igrale z ekipo Velesovo B, ki so jo Ivančanke premagale s 5 : 0. In še zadnja tekma, ki je potekala med ŽNK Senožeti-Škale in ŽNK Livar. Končala se je z 0 : 2 za ivanške kadetinje. Na drugem turnirju v Litiji so se nogometašice pomerile z ŽNK Krka in ŽNK Krka Fotolife. Proti ŽNK Krka so igrale izjemno, a igra ni stekla in končalo se je s 4 : 0 v prid Krki. Zato pa je bilo toliko bolje z nogometašicami Krke Fotolife. Zmago so si zaslužile, saj je igra stekla. Tretji turnir zahodne skupine je potekal v Cerkljah na Gorenjskem. Izola je veljala za favorite v obračunu ŽNK Izola : ŽNK Livar, vendar so mlade nogometašice igrale po svojih najboljših močeh in zmagale z 1 : 0. Proti ŽNK Olimpija so igrale 1: 1. Priigrale so si drago mesto na lestvici zahodne skupine in se uvrstile v finale. V Ivančni Gorici je potekal turnir zahodne skupine za ligo U-13. Dekleta so premagala vse nasprotnice in se skupaj z ekipo ŽNK Velesovo uvrstile v finale. Na finalnem turnirju v Zagorju ob Savi so dekleta igrala zares izjemno in se postavila po robu vsem najboljšim ekipam. V ligi U-13 so Ivančanke osvojile 2. mesto, takoj za ŽNK Velesovo. Pri ligi U-17 so si priigrale 4. mesto. Velja pa poudariti, da dekleta, ki so igrala za ligo U-17, niso stara 16 ali 17 let kot druge igralke, ampak 13 in 14 let. Zato je to res izjemen dosežek. Pamela Begič je prejela pokal za najboljšo strelko lige U-13, Katarina Puš pa pokal za najboljšo vratarko pri ligi U-17. Igralke so ŽNK Livar so tako domov odnesle kar štiri pokale. Zdaj jih čaka le še liga U-15 in tudi v njej veljajo za favoritinje. Katarina Puš Ivančna Gorica, januar-februar 2008 19 'JiiM ODLOČNO IN HITREJŠI Misli rokometašev SVIŠ-a Pekarne Grosuplje iz Ivančne Gorice in tudi uprave kluba so trenutno usmerjene predvsem k čim bolj kakovostni pripravi na drugi del letošnje sezone in končnico. Vseeno pa se bomo še enkrat ozrli na zadnja tri poglavja jesenskega dela prvenstva. V njem se je dogajalo marsikaj, gotovo pa so bile največje zlo poškodbe, ki so dodobra oklestile ivanško ekipo in brez katerih bi bila uvrstitev brez dvoma precej višja od enajstega mesta z dvema točkama zaostanka za rešilnim desetim klinom prvo-ligaške lestvice. Kot že omenjeno, vrnimo se v december, ko je SVIŠ čakala tekma z Rudarjem, Zdenka Mikulina pa je bolela glava. Vzrok za to so bile številne poškodbe in bolezni, ki so se zgrnile nad Ivančane pred enim od najpomembnejših srečanj sezone - Rudar namreč spada med najresnej-še kandidate za izpad. Pred srečanjem v Trbovljah so manjkali Nuhanovič, Zidar, Zelko, Jure Tadina, Ceglar in Čančar, za »posladek« pa še Sobočan, s katerim so v klubu prekinili sodelovanje. Trboveljska postava je bila tako polna mladincev in igralcev, ki so dotlej igrali malo ali skoraj nič. Kljub temu pa se Dolenjci niso ustrašili slovitejših imen. Prvi polčas je minil ob izenačeni igri, organizacijo igre sta si razdelila Košir in Bule, Vidic pa je prevzel glavni del strelskih nalog. V nadaljevanju so bili boljši rudarji, ki so spretno kaznovali SVIS-eve izgubljene žoge in sredi drugega polčasa povedli z 21 : 15. Vendar so vztrajni gostje v 55. minuti po pogumni in učinkoviti igri Strnada zniža- li na 26 : 25, končnica pa je bila izjemno dramatična. Gostiteljem je bila premajhna celo prednost treh zadetkov (30 : 27). V zadnji minuti je Andraž Podvršič znižal na 30 : 29, Trboveljčani pa so krenili v zadnji napad. Jelovčan je obranil strel Santlu, žogo poslal Vidicu, ta jo je predal Rističu, ki je prav v zadnji sekundi z osmih metrov premagal Resmana in svoji ekipi zagotovil več kot dobrodošlo točko. Zadnjo akcijo z imenitnim Rističevim zaključkom si lahko ogledate tudi na klubski spletni strani. Naslednji tekmec Ivančanov so bili igralci Gorenja. Proti ekipi, ki nastopa v ligi prvakov, je SVIŠ znova nastopil močno oslabljen, kar so gostje izkoristili in že ob odmoru vodili za enajst golov. V drugem delu pa so pri Ivančanih več besede dobili igralci s klopi, priložnost dobro izkoristili in si z bojevito igro priigrali neodločen rezultat v drugem delu. Zadnji tekmec pred počitkom je bila ekipa Kopra. Tudi tokrat so proti ekipi, ki spada med najboljši kvartet slovenskega rokometa, zdesetkani Ivančani odigrali zelo dober prvi polčas, ki je bil večinoma presenetljivo izenačen. V drugem delu pa so domači s (pol)pro-tinapadom neusmiljeno kaznovali vsako napako SVIŠ-a Pekarne Grosuplje in dosegli zanesljivo zmago. Božično-novoletni prazniki so bili za Ivančane nato res kratki. Že tretjega dne v mladem letu so se zbrali in začeli vadbo pred zelo pomembnim obdobjem letošnje sezone. Dvakrat tedensko vadijo tudi dvakrat na dan, ob tem pa prav tolikokrat še v fitnesu. SVIŠ je dobil že tudi prvo okrepitev. To je stari znanec ivanškega kluba Marko Novak, ki je v vijolični majici odigral že štiri sezone in je s SVIŠ-em prehodil pot od druge do 1. B- in prve lige ter vztrajal še predlani v 1. B-ligi. Pred lansko sezono se je odločil za rokometno upokojitev, zdaj pa sije premislil in znova priskočil na pomoč Ivančanom. S svojo zavzetostjo, bojevitostjo in odlično igro v obrambi bo ekipi gotovo v veliko pomoč. Sicer pa trener Zdenko Mikulin za drugi del sezone, ki se z domačo tekmo z Ormožem začenja 9. februarja, napoveduje hitrejšo igro s še večjim poudarkom na obrambi. Mimogrede, SVIŠ Pekarna Grosuplje je na decembrski podelitvi nagrad najboljšim športnikom občine prejel vrsto priznanj. Član ekipe starejših dečkov A, ki je bila lani četrta v DP, Miha Štrus je postal naj športnik leta v občini med dečki. Članska in ekipa starejših dečkov A sta prejeli priznanji za odlične športne dosežke. Med posamezniki je bil z enakim priznanjem nagrajen Dejan Čančar, priznanje v kategoriji zaslužni športni delavec pa je pripadlo Silvu Ovnu. Tekmovanje so v prvem mesecu leta začeli tudi v mlajših ekipah. Mladinci so doma premagali Cerklje s 37 : 23 in izgubili v Izoli z 29 : 24. Kadeti so z novim trenerjem Nedeljkom Ošepom, ki je zamenjal Gorazda Potočnika, v polfinalni skupini, kjer je osem ekip, remizirali v Ribnici - 34 : 34. Starejši dečki A so na Igu zmagali s 17 : 21, njihovi mlajši kolegi B pa ugnali Škofljico s 15 : 21. Mlajši dečki A so premagali DRŠ Aleš Praznik s kar 9 : 30, mlajši dečki B pa Črnomelj z 10 : 19. Lojze Grčman klubska KOŠARKA V IVANČNI GORICI? Ivančna Gorica: KK Puloma Sladki Vrh (79:69) V soboto, 12. januarja, je v športni dvorani Osnovne šole Stična v Ivančni Gorici potekala prijateljska košarkarska tekma med perspektivnimi domačimi košarkaiji in košarkarskim klubom Pa-loma iz Sladkega Vrha. Domači košarkarji, ki se s košarko ukvarjajo le rekreativno in svoje znanje izpopolnjujejo v občinski ligi ter raznih turnirjih ulične košarke, so prikazali veliko borbenost ter željo po zmagi. Opaziti je bilo, da gre fantom košarka kar dobro od rok, saj so z domiselno igro v napadu in zavzeto igro v obrambi na kolena spravili moštvo, ki že leta nastopa v tretji državni košarkarski ligi. Tekma je potekala pred zavidljivim številom košarkarskih navdušencev, ki so bučno pozdravili domače igralce ter prve zametke klubske košarke v Ivančni Gorici. Med prekinitvami so za dobro razpoloženje poskrbela dekleta iz plesne skupine Guapa, ki so še dodatno dvignila temperaturo v dvorani. Tekma se je na presenečenje vseh začela izjemo dobro za domačo ekipo, saj si je zelo hitro priigrala prednost, ki jo je znala lepo zadržati vse do zadnje četrtine, ko so gostje z agresivno obrambo uspeli znižati zaostanek na tri točke razlike. Vendar se domača ekipa pod trenersko taktirko Tomaža Smoleta ni zmedla in je tekmo rutinirano pripeljala do konca. Pri domačih igralcih je blestel kapetan Janez Erčulj, najstarejši igralec na igrišču (letos je praznoval okrogli jubilej), ki je bil s 14 točkami med najučinkovitejšimi igralci na tekmi in je mladini pokazal, kako se igra košarka. Za domačo ekipo so nastopili: Janez Erčulj (kapetan), Boštjan Kastelic, Kristjan Ogrin, Uroš Kristan, Tomaž Smole (trener igralec), Mladen Bra-lič Novak, Gašper Gros, Rok Marolt, Marjan Kralj, Miha Zaje in Jernej Str-nad. Tekmo je omogočil občinski odbor Slovenske demokratske stranke iz Ivančne Gorice. Zahvaljujemo se vsem, ki so kakorkoli pomagali, da je prva ekipna košarkarska tekma v Ivančni Gorici dobro uspela, ter vsem, ki so pokazali" interes za klubsko košarko v Ivančni Gorici. Ivančna Gorica - Dvorana OŠ Stična. 100 gledalcev. Sodnika: Kukovica (Ljubljana), Spari (Grosuplje) Najboljši strelci: Ivančna Gorica: K. Ogrin 18, U. Kristan 16, J. Erčulj 14 Paloma: L. Cehnar 23, A. Petrovič U, J. Tratnik 8 Jernej Strnad Center za izobraževanje in kulturo Trebnje Kidričeva ulica 2; Te!.: 07/34 82 100 www.ciktrebnje.si. info@ciktrebnje.si Ponudba izobraževanja za ODRASLE za šolsko leto 2008/2009^ osnovna šola za odrasle poklicno, strokovno In poklicno- tehniško izobraževanje (kuhar, natakar, vrtnar, cvetličar, trgovec, gostinski tehnik, tehnik zdravstvene nege, turistični tehnik in drugi) priprave na pridobitev nacionalne poklicne kvalifikacije - NPK (voznik, maser, socialni oskrbovalec na domu) višješolska programa KOMERCIALIST in RAČUNOVODJA (v sodelovanju z ZARIS Ljubljana) visokošolski strokovni program VISOKA POSLOVNA ŠOLA - študij na daljavo podiplomski - MAGISTRSKI program MANAGEMENT (oba programa bo na CIK Trebnje izvajala Ekonomska fakulteta Ljubljana) STOPITE NOVSii IZZIVOM NAPROTI! Informacije in prijave: Center za izobraževanje in kulturo Trebnje, 07 34 82 100, www.ciktrebnje.si Vili RAN I SPIT I mm V ROKAH Ob 15. obletnici neprekinjenega delovanja je veteranska sekcija RK SVIŠ Pekarna Grosuplje v dvorani Osnovne šole Stična organizirala veteranski turnir, ki so se ga udeležile ekipe Rrmelja, Ormoža in Škofljice. Rokometno merjenje moči je bilo zanimivo, napeto, na trenutke se je tudi malce zaiskrilo, vendar so bile vse tekme prepletene z dobro voljo in športno plemenitostjo. Na turnirju so se srečali tudi domači igralci, ki so se pred več desetletji borili za prvenstvene točke in se med seboj pomerili v revijalni tekmi. Starejši veterani so se tako naključno razdelili v dve ekipi - modre in zelene. Rezultat revijalne tekme je bil po zanimivem boju izenačen - 11 : 11. Rezultati: 1. SVIŠ : Krmelj 12 : 10 2. Škofljica : Jeruzalem Ormož 12 : 11 3. SVIŠ : Škofljica 12 : 10 4. Jeruzalem Ormož : Krmelj 13 : 11 5. SVIŠ : Jeruzalem Ormož 6 : 17 6. Krmelj : Škofljica 6: 17 Vrstni red ekip Št. tekem Zmage Porazi Razlika v zadetkih Točke 1. RK Jeruzalem Ormož 3 2 1 41 : 29 + 12 4 2. RK Škofljica 3 2 1 39 : 29 + 10 4 3. RK SVIŠ 3 2 1 30 : 37 - 7 4 4. RK Krmelj 3 0 3 27:42 - 15 0 O vrstnem redu je odločala gol razlika ekip z enakim številom zmag. Veterani SVIŠ-a so nastopili v naslednji sestavi: Andrej Zelko, Damjan Volkar, Dušan Strnad, Marjan Potokar, Tomaž Zelko, Simon Muhič, Silvo Oven, Dušan Rovanšek, Dušan Kamnikar, Jože Koporec, Brane Medved, Igor Kokotec, Jože Jeraj in Janez Zupančič. mM Izbrani so bili najuspešnejši posamezniki: - najuspešnejši strelec turnirja je bil Dušan Andoljšek (Škofljica) zli zadetki; - najuspešnejši vratar Andrej Zelko (SVIŠ); - najboljši igralec Marko Antolič (Jeruzalem Ormož); - pokal je prejel tudi najstarejši igralec turnirja - Vili Logar (Krmelj). Svečano odprtje turnirja se je začelo z nagovorom tajnika SVIŠ-a Pekarne Grosuplje Marjana Potokarja, nadaljevala z besedami predsednika ivanškega kluba Janeza Zupančiča ter končala z nagovorom župana Jerneja Lampreta. Nekaj besed o najzgodnejših začetkih rokometa v naših krajih je povedal tudi gospod Alojz Medved. Vsi so izrazili veliko zadovoljstvo zaradi srečanja izkušenih fantov, ki se ukvarjajo z rokometom in športom. Stiški kvartet je nato dogajanje popestril še z nekaj zapetimi pesmimi. Svečanost s podelitvijo pokalov in priznanj ter pogostitvijo je potekala pri strelski koči v Ivančni Gorici. Ob tej priložnosti so prejeli priznanja tudi številni zdajšnji in nekdanji igralci - veterani kluba. Turnir so omogočili: Avto-prodaja Zelko iz Ljubljane, BM Inženiring iz Stične, Kotany iz Ljubljane, Lini-atex iz Šentvida pri Stični, Meso Kamnik, Pekarna Grosuplje, SiMuTeh, Dr. Simon Muhič, s. p., iz Stične, Zlatarstvo Tadina iz Ivančne Gorice in Žolna šport iz Ljubljane ter številni posamezniki, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Simon Muhič in Marjan Potokar Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje d.o.o. •=> PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM NUDIMO: - izdelavo »urbanističnega dela« posebnega dela projekta (lokacijska dokumentacija po starih predpisih) - izdelavo projektne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja - izdelavo geodetskega posnetka in parcelacijo zemljišča ■=> ČE PA STE ETAŽNI LASTNIK V VEČSTANOVANJSK1 HIŠI NAS LAHKO NAJAMETE: za upravnika vaše hiše za vpis etažne lastnine Najdete nas na Taborski cesti 3 v Grosuplju in po telefonu 01 7810-320 ali 01 7810-329 ali 7810-333 m- Ivančna Gorica, januar-februar 2008 912 jH»»4^! iPdM]1 mojca mezek - evropska podprvakinja 2. in 3. novembra letos je v belgijskem mestu Tournai, blizu francoske meje, potekalo evropsko prvenstvo v francoskem boksu, imenovanem tudi savate. Tekmovanja se je udeležila tudi naša občanka Mojca Mežek in dosegla izvrstno drugo mesto v lahkem kontaktu v kategoriji do 48 kg. Mojca se takšnega tekmovanja ni udeležila prvič. Že lansko leto je tekmovala na svetovnem prvenstvu v Franciji, od koder borilna veščina savate tudi prihaja, ter v svetovni konkurenci osvojila zavidljivo tretje mesto. ki jim ta daje največjo težo v borbi. Ročna tehnika v savatu pa je povzeta v celoti iz angleškega boksa in je nepogrešljiv dodatek aktivni nožni tehniki. Velika prednost savata pred ostalimi aziatskimi borilnimi bosonogimi športi je njegova gibljivost - mobilnost. Učence že na prvem treningu vzpodbujajo k gibanju in nobena tehnika se ne izvaja z mesta, temveč le iz gibanja. Namesto statičnih pozicij, v katerih bi čakali na udarec s pripravljeno blokado, se v savatu tekmovalci raje gibljejo in tako ves čas aktivnosti kvarijo nasprotnikovo izhodišče za napad ali kontra napad in mu v gibanju zadajajo hitre serije povezanih napadov ali konter. Mojca pa ni le »najhujša pretepačica« na vasi, ampak tudi uspešna študentka krajinske arhitekture na biotehniški fakulteti. Letos ji je namreč sama ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Mojca Kucler Dolinar, podelila nagrado za študente, ki so v minulem študijskem letu dosegli vidne rezultate na mednarodnih tekmovanjih iz znanj. Skupaj s študijskimi kolegi so namreč zmagali na mednarodnem urbanističnem natečaju pri skupinskem Borilne veščine, imenovane savate mnogi še ne poznajo. Savate lahko po tekmovalni tradiciji imenujemo očeta športnih udarjalnih nožno-ročnih tekmovalnih borilnih veščin, ne glede na to, da so nekateri aziatski sistemi obstajali tudi že pred pojavom savata in se ohranjali kot del nekakšne kulturne in ne tekmovalne tradicije. Nima smisla razpravljati, katera borilna veščina je starejša (saj se potem lahko sklicujemo na olimpijski grški pankration (podoben savatu) ki je star vsaj 2700 let), saj nas na področju tekmovalnih borilnih veščin zanima samo podatek o pojavu prvih tekmovanj na tem področju v svetu. Zanimivost, da je ravno reformator tradicionalnih borilnih veščin Bruce Lee dajal veliko težo savatu pred ostalimi borilnimi sistemi, se vidi v načinu boijenja in tehnikah, ki jih je povzel iz savata (pred tem niso bile vidne v ostalih azijskih borilnih sistemih) in je z njimi oblikoval svojo novo nastalo obliko poučevanja, imenovano jeet koon do. Prav zaradi mostu, ki ga je Bruce postavil med sistemoma kung-fu in savate, je dandanes slednji tako zelo priljubljen med tekmovalci različnih kung-fu stilov, saj so v borbi dovoljeni praktično vsi najbolj uporabni nožni kontra napadi po nogah nasprotnika, projektu preoblikovanja avstralskega oziroma tasmanskega pristaniškega mesta Hobart. Poleg tega je tudi članica folklorne skupine Vidovo iz Šentvida pri Stični, ki se ponaša z dolgoletnim delovanjem in številnimi nastopi na domačih ter mednarodnih folklornih festivalih. Kot absolventka se zdaj pripravlja na zahtevno pisanje diplomske naloge. Vsakodnevni treningi savata pa ji pomagajo pri vzdrževanju kondicije in nabiranju znanja o tej lepi borilni veščini. V Sloveniji se ta borilna veščina šele razvija, medtem ko je v nekaterih evropskih državah prisotna vse od 19. stoletja naprej. Žalostno je, da se v Sloveniji mednarodni dosežki na področju savata ne nagrajujejo, kar pa ne velja za ostale države. Na primer v Srbiji, Belgiji, Franciji in Hrvaškem se vsak mednarodni dosežek nagradi z nekakšno štipendijo, ki tekmovalce še dodatno motivira pri treniranju te discipline. Pri nas tovrstnih nagrad in kategorizacij za zdaj še ni. Tekmovalec si mora različna tekmovanja v tujini, kjer se vrti slovenska himna in plapola slovenska zastava, financirati sam ali pa poiskati sponzorje, ki pa so velikokrat zainteresirani za bolj poznane in gledane športe, na primer moštvene igre z žogo. Status Savate zveze Slovenije kot članice Olimpijskega komiteja Slovenije je po 4 letih še vedno napačen, saj ta spoštljivo star in vrhunski tekmovalni šport uvršča med rekreativne dejavnosti, (mš) Organizacija savata: Obstaja le ena krovna svetovna zveza, imenovana FIS. kar je prava redkost za kontaktne kakor tudi nekontaktne športe. Recimo različnih večjih kickboring zv ez je vsaj 18. Tudi profesionalni boks se ni mogel zadržati v okviru ene organizacije, temveč je organiziran v več verzijah. Tudi taekwondo je organiziran v dveh verzijah. Karate stilov je nešteto. Zato je osvojiti naslov prvaka \ ša\ atu nekaj čisto ¿nigeg^ kot v ostalih različnih sistemih boriistva. kjer je teh zvez več. Preglednost delovanja v savatu je več kot očitna. Podobnost s karatejem: Savate in športni karate, različica WKF, temeljita na zelo podobnih izhodiščih, kar se tiče tehnike in taktike borjenja. Vprašanje, zakaj je temu tako. je najlažje pojasniti z vlogo francoskih karateistov, ki so vseskozi vlekli razvoj v tem športu naprej v smeri športnega borjenja in verjetno ves čas tudi vnašali vanj vse izsledke in izkušnje iz savata. ki je zrasel na francoskih tleh. Tradicionalni karate v obliki kakršnego so gojili na Okinavi na Japonskem, so Francozi deformirali do te mere, da je ta zdaj na tekmovalnih prizoriščih šport in ne več izvorna tradicionalna veščina. Podobnost s taekvvondojem: Savate bi lahko po tekoči tehniki povezovanja brc primerjali s taekvvondojem, vendar s to razliko, da je v savatu dovoljeno brcati tudi pod pas, spotikati in rušiti nasprotnika ter uporabljati boksarsko ročno tehniko. Tekmovalci so ves čas obuti v posebne trde športne copate, ki jim omogočajo hitrejše premikanje, vsaka brca pa je prodornejša zaradi trdega podplata, s katerim je mogoče napadati vitalne točke nasprotnika (pleksus, rebra, glava) tudi s špico obuvala. mal0n0g0metna liga na skofuici V zimski malonogometni ligi na Škofljici, kjer sodelujeta tudi ekipi iz naše občine, ekipa FC Krka in ekipa Mafijozi, se tekmovanje bliža koncu prvega dela, po katerem se bodo ekipe razdelile v dve skupini. Zadnje odigrano kolo nam je postreglo prav z »ivanškim« dvobojem med zgoraj omenjenima ekipama. Z izenačeno in napeto igro ter izključitvami na obeh straneh je bil rezultat »pravičen«. Bilo je namreč 1:1. S tem so igralci ekipe FC Krka obdržali visoko 4. mesto in se z osvojeno točko že veselili uvrstitve v prvi del lestvice. Mafijozi potrebujejo v zadnjem krogu zmago, da se lahko pridružijo ekipi FC Krka v drugem delu tekmovanja. V prvi skupini bodo ekipe uvrščene od prvega do petega mesta, v drugi pa od šestega do devetega. Naši dve ekipi zasedata trenutno 4. (FC Krka) in 5. mesto (Mafijozi). Naj povemo, da bo ob koncu tekmovanja prvouvrščena ekipa dobila v naslednji sezoni mesto v prvi medobčinski ligi. Drugo- in tretjeuvrščena pa mesto v drugi ligi. Druge ekipe bodo ostale v tako imenovani tretji medobčinski ligi. LESTVICA (1. del): število tekem zmage remiji porazi TOČKE dani goli prejeti goli gol razlika t OKREPČEVALNICA VINIJA SUZI 7 7 0 0 21 50 14 36 2 ŠD KOMPOLJE - A' JE TO 7 6 0 1 18 30 9 21 3 ŠMD TURJAK 7 5 0 2 15 35 11 24 4 FC KRKA 7 3 2 2 11 18 14 4 5 MAFIJOZI 7 2 2 3 8 24 29 -5 6 ŠD PREDSTRUGE - WOOD TRADE 8 2 1 5 7 17 33 -16 7 ŠKOCJAN 7 2 1 4 7 16 34 -18 8 ŠD KOMPOLJE - ZVEZDE 7 2 0 5 6 11 32 -21 9 ŠD KORENINE - MVA 7 0 0 7 0 4 29 -25 Pri strelcih je na drugem mestu z doseženimi 12 zadetki Tilen Jenko (Mafijozi), na petem pa Primož Bugolin (FC Krka). V fair playu so Mafijozi na 3. mestu s povprečjem 2,71 prekrška na tekmo. Ludvik Koščak ml. r0k0metasi odlično, 0db0jkarji in 0db0jkarice zelo dobro Rokometaši Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica so tudi letos kandidati za visoka mesta na državnem prvenstvu srednjih šol v rokometu. V Krškem na Dolenjskem so 28.1. na prvenstvu zanesljivo osvojili 1. mesto in tako z igro kot z rezultati napovedali, da so sposobni tudi letos storiti še marsikaj. Izkazali so se prav vsi, še posebej pa kapetan in najboljši strelec tekmovanja Staš Skube. Poleg njega so na tekmovanju nastopili še naši dijaki: Klemen Ferlin, Gašper Pucihar (oba vratarja), Gašper Stopar, Miha Zarabec, Gašper Štrus, Jan Trun-kelj, Anže Ratajec, Aljaž Bučar, Jernej Papež, Klemen Ceglar, Andraž Marin-čič, Matej Potokar in Amel Ajkič. Rezultati naše ekipe v predtekmovanju: SŠ JOSIPA JURČIČA : TEH. GIMNAZIJA KRŠKO SŠ JOSIPA JURČIČA : EKONOMSKA ŠOLA NM POLFINALE: ŠC NM - SSŠ : SŠ JOSIPA JURČIČA GIMNAZIJA BREŽICE : TEH. GIMNAZIJA KRŠKO ZA 3. MESTO: ŠC NM - SSŠ : TEH. GIMNAZIJA KRŠKO FINALE: SŠ JOSIPA JURČIČA: GIMNAZIJA BREŽICE 13 :11 (6 : 6) 15 : 9 (7 : 3) 8 : 20 (5 : 12) 14 : 9 (7 : 6) VRSTNI RED PODROČNEGA PRVENSTVA V ROKOMETU ZA DIJAKE 1. SREDNJA ŠOLA JOSIPA JURČIČA IVANČNA GORICA 2. GIMNAZIJA BREŽICE 3. ŠC KRŠKO - SEVNICA - TEHNIŠKA GIMNAZIJA KRŠKO 4. ŠC NOVO MESTO - SREDNJA STROJNA ŠOLA 5.-7. GIMNAZIJA KOČEVJE 5.-7. EKONOMSKA ŠOLA NOVO MESTO 5.-7. SREDNJA ŠOLA ČRNOMELJ STAŠ SKUBE - SŠ JOSIPA JURČIČA - naj strelec -15 golov (na sliki) Zelo dobro pa so 17.1.2008 v Novem mestu nastopile naše dijakinje odbojkarice. Najprej so v predtekmovanju premagale ekipi Gimnazije Brežice in Srednje šole Metlika. S tem so se uvrstile v polfinale, kjer so najprej izgubile s Srednjo šolo Črnomelj, v tekmi za 3. mesto pa po hudem boju v odločilnem nizu proti Gimnaziji Brežice z 1:2. Kljub temu gredo ekipi, ki iz leta v leto napreduje, iskrene čestitke, 4. mesto med osmimi ekipami v odbojkarsko močni dolenjski regiji ni mačji kašelj. Zmagala je Gimnazija Novo mesto. 11.1. 2008 so se prav tako v Novem mestu pomerili dijaki v odbojki. V konkurenci petih ekip so se dobro odrezali tudi naši dijaki in osvojili 4. mesto. V močni konkurenci so premagali Srednjo šolo Krško, pa tudi ostalim so se več kot dostojno upirali. Tudi pri dijakih je zmagala Gimnazija Novo mesto. Simon Bregar Ivančna Gorica, januar-februar 2008 21 nepričakovano uspešno leto 2007 kako stojijo ivanške ekipe malo pred koncem? Tik pred koncem medobčinske zimske lige v malem nogometu naše ekipe zasedajo naslednja mesta: v 1. ligi, ki poteka v Grosuplju, je ekipa Mizarstva Gnidovec iz Spodnjega Brezovega na 5. mestu (med 10 ekipami) in lahko z zmago v zadnjem krogu pride tudi do 4. mesta. Ekipa Mizarstvo Trunkelj Krka je trenutno mesto za Višnje-gorci, torej zaseda 6. mesto, v najboljšem primeru pa ji je prav tako še dosegljivo 4. mesto. Za 1. mesto se bosta v zadnjem krogu potegovali ekipi Diva sport in Street. V 2. ligi je ekipa Mix bar na 3. mestu, a tudi 1. mesto je še dosegljivo. Vsekakor bi bil to majhen obliž za neuvrstitev v 1. ligo, saj so navsezadnje medobčinski prvaki na prostem. Ekipe, ki so se letos prijavile na novo, igrajo ligo v Škofljici. Med devetimi ekipami sta tudi dve iz Ivančne Gorice. Obe sta se po prvem delu uvrstili v 1. ligo, kjer nastopa najboljših pet ekip. Tik pred koncem zasedata 4. (Mafijozi) in 5. mesto (FC Krka). To je za prvo leto vsekakor spodbudno. Simon Bregar tretje mesto mateje šuštaršič na državnem prvenstvu v maratonski preizkušnji V nedeljo, 28. oktobra 2007, so na ljubljanskih ulicah zavladali tekači. Na sporedu je bil namreč že 12. Ljubljanski maraton, najbolj množična tekaška prireditev v Sloveniji, ki je privabila prek deset tisoč tekačev. Maratonske preizkušnje na 42 kilometrov se je letos udeležilo več kot 700 tekačev, prireditev pa je štela tudi za državno prvenstvo Slovenije v maratonu. NAJSODOBNEJŠI SOLARIJ KLIMATIZIRANI Taekvvondo klub Kang iz Ivančne Gorice je sila uspešno leto 2007 sklenil skupaj z drugimi športniki na prireditvi športnik leta 2007 v Ivančni Gorici, kjer so trije člani kluba prejeli lepa priznanja. Trener Tomaž Zakrajšek je prejel plaketo za uspešno nastopanje, podobno kot med dečki Aleš Tekavčič, medtem ko je Alenka Hojč med deklicami osvojila naslov najboljše v občini za leto 2007. Tekmovalci TKD kluba Kang so bili v letu 2007 nasploh zelo uspešni, česar ni pričakoval niti optimistični trener Zakrajšek. Na štirih turnirjih so osvojili kar 28 kolajn (7 na pokalu v Litiji, 7 na DP v borbah, 12 na DP v tehniki in 2 na mednarodnem turnirju za pokal lisičke). Zadnje od naštetih tekmovanj je bilo decembra DP v tehniki, ko so bili taekwon-doisti TKD kluba Kang zelo uspešni: med posamezniki so srebrne kolajne osvojili Alenka Hojč, Aleš Tekavčič in Blerta Llugiqi, v parih do 14 let sta bila Blerta Mešana ekipa taekwondo kluba Kang z zlato kolajno z državnega prvenstva v tehniki in nagrajenci s plaketami s prireditve za športnika občine Ivančna Gorica. Llugiqi in Aleš Tekavčič druga, Alenka Hojč in Timotej Todič pa tretja, medtem ko je mešana ekipa do 14 let osvojila zlato medaljo. Člani kluba so se od prvega dela sezone poslovili 20. decembra s predstavitvijo ta-ekwondoja v telovadnici SS Josipa Jurčiča (Aleš Hrast je razbil tri zidake, Liridon Lugiqi pa je z meča izbil jabolko), sledila pa je božično-novoletna zabava. Tudi v letu 2008 bodo treningi potekali vsak ponedeljek in četrtek od 17. do 19. ure in vsako sredo od 18. do 20. ure v telovadnici SS Josipa Jurčiča. Treningi so razdeljeni v dve skupini (pionirji, člani). Za več informacij je na voljo tudi trener Tomaž Zakrajšek na telefonu 041 589 476, lahko pa obiščete tudi spletno stran www.tkd-klub-kang.com. Tomaž Zakrajšek ZAČELO Si JE TEKMOVANJE ZA ŠK VIŠNJA GORA-STIČNA V 61. LJUBLJANSKI ŠAHOVSKI LIGI ZA LETO 2008 Januarja se je že tradicionalno začelo tekmovanje za šahovski klub Višnja Gora-Stična v ljubljanski ligi. Ljubljanska liga je prav tako kot domžalsko kamniška liga zelo razširjena. Razdeljena je v tri lige in vsega skupaj šteje kar 42 ekip, 12 ekip je zastopanih v 1. ligi, prav toliko v 2. ligi in 18 ekip v 3. ligi. Nastopamo z dvema ekipama. Prva ekipa igra v 1. ligi, druga ekipa v 3. ligi. Obe ekipi sta odigrali že štiri kola. Prva ekipa je dva dvoboja zmagala, dva igrala neodločeno in je na odličnem 3. mestu, druga ekipa je dva dvoboja zmagala, enega igrala neodločeno in enega izgubila in je na solidnem 6. mestu. Za prvo ekipo nastopajo Igor Kra-gelj (FM)-2,5T/3T, Hinko Krumpak (MK)-2,5T/4T, Sašo Pirnat - kapetan (MK)-1,5T/2T, Branko Kirasič - predsednik (I)-0,5T/2T, Janez Ješe (I)-l,-5T/2T, Milan Perovšek (I)-1,5T/2T in Damjan Lesjak (I)-0T/1T. Za drugo ekipo nastopajo Ivan Marek (I)-2,5T/4T, Pavle Sotirov (II)-1T/3T, Boris Kocmur (I)-1T/3T, Anton Ka-stelic - kapetan (III)-2,5T/3T, Stane Grabljevec (II)-1T,2T, Slavko Sotirov ( II)-0,5T/1T, Jože Kresal (II) in Mati- ja Škafar (II). Igralni prostor je mestna hiša KS Višnja Gora. Ligo igramo vsak četrtek ob 18. uri. Sašo Pimat Neodločen izidna 3. deski - Boris Kocmur (na fotografiji desno) v dvoboju 2. kola med ŠK Višnja Gora-Stična in ŠD Mengeš v 3. ligi VLJUDNO VABLJENI V NAŠ NOVI STUDIO BREZJE PRI GROSUPLJEM 90 "SONČNI DVORI" INFORMACIJE IN REZERVACIJE 051/633 446 www.vitaline.si info@vitaline.si design your body Vreme je bilo zjutraj dokaj hladno in spremenljivo, plohe so se kar vrstile. Vendar pa je bil start disciplin na 21 in 42 kilometrov brez dežja, ki pa je tekačem prizanesel samo prvih deset kilometrov. S svojim osebnim rekordom se je spoprijela tudi Mateja Suštaršič, ki je letos 42-kilometrsko razdaljo na Ljubljanskem maratonu premagala že tretjič. S časom 2:54:45 je osvojila tretje mesto na državnem prvenstvu Slovenije in izboljšala svoj osebni rekord za kar 11 minut. »Načrtovala sem tempo za rezultat pod tremi urami. Prvo polovico sem odtekla celo nekoliko počasneje od druge, in noge niso postale težke niti v zadnjih kilometrih, kar pomeni, da sem svoje moči razporedila zelo dobro. Za maraton sem se pripravljala nekaj mesecev, ž rezultatom in uvrstitvijo pa sem zelo zelo zadovoljna,« je svoj nastop na ljubljanskih ulicah komentirala Mateja. Simon Bregar in Mateja Suštaršič mateja šuštaršič druga med ženskami, toni venceu peti med moškimi na šmarni gori V soboto, 2. februarja 2008, je potekal tradicionalni tek na Šmarno goro, poimenovan tudi Rekord Šmarne gore. Tek poteka iz Tacna po najkrajši možni poti na Šmarno goro. Dolžina proge je 1850 metrov z višinsko razliko 360 metrov. Med drugim sta se ga udeležila tudi znana tekača iz naše občine Toni Vencelj med moškimi in Mateja Šuštaršič med ženskami. Kljub slabemu vremenu in blatni progi je Mateja osvojila 2. mesto z odličnim časom, ki je eden od najboljših v ženski konkurenci, odkar poteka ta tek (14 minut in 58 sekund). Za štiri sekunde je zaostala le za Danejo Grandovec, ki je bila lani 6. na svetovnem prvenstvu. Tudi Toni Vencelj se je odlično odrezal. Osvojil je 5. mesto s časom 12 minut in 58 sekund. Zmagal je Sebastjan Zarnik z rekordnim časom (kar se glede na naziv tekmovanja tudi spodobi) 11 minut in 25 sekund. Simon Bregar 22 Ivančna Gorica, januar-februar 2008 Sestavine: 250 gješprenja, 500 g prehojenega mesa (krača, rebra, vratovina). 1 lovorov list, cel poper, nekaj strokov česna, 3 rdeči korenčki, rumen koren, peteršiljev koren, manjša rumena koleraba, 1 drobna nadzemska kolerabica, nekaj koščkov gomolja ali listov zelene, 1 paradižnik ali mezga, 1 manjša čebula, klinček (nageljnova žbica), 2 do 3 krompirji, rjavi ali rdeči fižol iz pločevinke, zelen peteršilj Sestavine: 400gslanikovih filejev, 400g kuhanega krompirja . 100g čebule narezane na lističe, 1 dl olja, 2 dl sladke smetane. 1 jajce, 50 g drobtin, 50 g masla Priprava: Na pomaščen model naložimo čebulo, krompir in fileje ter prelijemo z v smetani vmešanimjajcem ali bešamelom z jajcem. Posujemo z drobtinami ter pečemo 17 minut v naprej na 220 stopinj segreti pečici. RIČET KTiTOK) Sestavine: 300 g polnozmcite pšenične moke, 4 jedilne žlice sladke smetane, 1,5 dag kvasa, sol, 4 dag masla, jajce, 2 rumenjaka, 8 dag medu, malo vanilin sladkorja, limonina lupinica Priprava: V skledo damo moko in v sredini naredimo jamico. Kvas raztopimo v nekoliko segreti sladki smetani. Maso vlijemo v jamico in z malo moke zmešamo v mehak kvaseč. Postavimo za pol ure na toplo, dodamo ostale sestavine in vse skupaj zgnetemo v mehkejše testo. Pokrito naj ponovno vzhaja pol ure. Testo stepamo s kuhalnico toliko časa, da dobimo svilnat lesk. Nato naj testo še enkrat vzhaja. V veliki posodi močno segrejemo olje. Testo zajemamo s pomočjo dveh žlic, kiju pomakamo v vroče olje. Rjavo popečene miške odcedimo na papirnatem prtičku. Potresemojih s sladkoijem v prahu. ŠPAGETI S PREKAJENIM LOSOSOM IN RAKCI Sestavine: 400 g graham rezancev, 2 žlički sezamovega olja, drobnjak, 1,5 žlice omake iz ostrig, 1,5 žlice sojine omake, sladkor, sol, mleti beli poper, 2 žlici olja, 1 žličko nastrganega svežega ingverja, 1 strok česna, 225 g očiščenih srednje velikih morskih rakcev, 1 žlico suhega serija, 225 g sojinih kalčkov Priprava: Rezance skuhamo, odcedimo in oplaknemo pod tekočo hladno vodo. V veliki skledi jih zmešamo s sezamovim oljem in vse rahlo pretresemo, da se olje porazdeli. V majhni skledi zmešamo omako iz ostrig, sojino omako, sladkor, sol in poper. V ponvi pri visoki temperaturi segrejemo olje, nanj stresemo ingver in česen ter ju pražimo 10 sekund. Dodamo rakce. Pražimo jih približno minuto, da postanejo rožnati. Nato primešamo drobnjak in šeri ter pražimo, dokler drobnjak ne uplahne. Dodamo polovico sojinih kalčkov, pražimo 15 sekund in dodamo še preostale kalčke. Med rezance vmešamo omako iz ostrig in kuhamo približno dve minuti, da se pregrejejo, dodamo rakce, premešamo in ponudimo. Za nami je prav posebni čas v letu pustni čas. V pustnem času pokaže slovensko podeželje vrsto šemskih skupin in posameznih likov, med katerimi je najbolj znana maska kurenta, kije videti demonska in pošastna. Drago mesto, enako po pomembnosti Ptuju, kjer se tudi v vsej svoji mogočnosti razvija tradicija pusta, je Cerknica. Pust naznanja »poganjič« z bičem. Okolica Cerknega je znana po »laufarjih«, pustnih maškarah z umetelno izdelanimi maskami. Dobrepoljske mačkare so bile včasih troj e: ta lepe in ta grde (med katerimi so glavne mož, baba, grba ali grbec in Kurent) ter ta gospojske (posnemanje mestnih vzgledov). Večina prebivalstva, zlasti mladi in otroci, se rada našemi ne v etnološke, marveč v »svetovno običajne« maske in hodi naokrog, v šolo, na fakulteto, v službo, na prireditve, kjer nagrajuje najboljšo oziroma najbolj izvirno masko. Našemljeni otroci hodijo od hiše do hiše in prosijo: »Ali imate kaj za pusta hrusta?« Pust je torej večplasten pojav in z njim v zvezi je veliko šeg, navad, verovanj, prerokovanj, rekov, pesmi in seveda jedil. Vse novo leto je odvisno od tega, kakšen je ta dan. Predvsem ga je treba proslaviti z obilo pijače in jedače, kije ravno za pusta posebno mastna. Plesi in ženitovanje, splošno rajanje, vse to je čas pusta. Ob novem letuje treba s starim pomesti. Zato na Slovenskem ob pustu vežejo brezove metle in jih naredijo toliko, da zadostuj e za vse leto. Vsaka pokrajina ima ob tem prazniku svojo pustno šego in tudi svoj praznični jedilnik. Pogosto se v času pusta jejo jedi iz prekajenega mesa, kislo zelje in kisla repa. Pustni krofi, krhki flancati in ostale sladice pa ostajajo tradicionalni v vsaki pokrajini. SLANIKOVA POJEDINA OCVRTE MIŠKE V tem času praznuje tudi sv. Valentin. Po starem kmečkem koledarju je namreč Valentin prinesel ključe od korenin in so mu zato pravili pivi spomladim Valentin ureže prvo trto, ponekod pa se v tem času začne prvo delo na vrtovih. Predvsem pa je marsikomu znano, daje na ta dan, poleg gregorjevega, znan po nekaterih ljubezenskih dejavnostih; ženijo se namreč ptički, čeprav ne povsod ob enakem času, pa tudi enako dejavno ne. Kdor želi videti ptičjo ženitev, mora bos do grmovja, čeprav je na ta dan velikokrat še zelo mrzlo. Trenutkov, ko lahko nekomu pokažemo, da ga imamo radi, ni nikoli preveč. Da svoje »valentinčke« lahko razvajamo tudi s hrano, je vsem znano, saj gre ljubezen skozi želodec, pravijo. Zelo veliko je tudi živil, ki so pravi afrodiziak, ker pa je valentinovo v postnem času in ker vsi skrbimo za zdravo prehrano, si lahko pripravimo lahek prigrizek z rakci ob dobrem vinu. Za sladico pa pripravimo celo košaro poljubčkov! Pustna požrešna razbrzdanost se nato prevesi v post, v spokoro. Postni čas se začenja na pepelnično sredo po pustnem torku. Včasih je polnočni zvon označil začetek posta. Tudi v zvezi s pepelnico je veliko šeg, za mesta, tako na primer za Ljubljano, pa je bila ta dan značilna »slanilcova pojedina«. Riba, še posebej ne najbolj čislan slanik, je pač postna jed. Priprava: Z mlačno vodo splaknjen ješprenj, meso, celo čebulo, v katero zabodemo klinček, ter olupljene stroke česna damo v lonec, prilijemo hladno vodo, previdno solimo, začinimo z lovorjevim listom in celim poprom ter kuhamo na blagem ognju. Ko je meso na pol kuhano, dodamo na kolesca narezane korenčke in peteršiljev koren, koščke rumene kolerabe in nadzemne kolerabice, nekaj koščkov zelene, olupljen in na koščke narezan paradižnik ali malo mezge ter olupljen in na kose narezan krompir. Ko skuhamo na šibkem ognju do mehkega, odstranimo čebulo s klinčkom, vmešamo nekaj žlic že kuhanega fižola ter potresemo s seseklj anim zelenim peteršilj em. Gospodinjsko stran pripravlja: Nataša Erjavec Sestavine: 40 dag bele čokoladne glazure, limona, 4 žlice sladkorja, 8 dag sladke smetane, 10 dag zmehčanega masla, 3 rumenjaki, 10 dag sladkorja v prahu, 0,5 dl jajčnega likerja VALENTINOVI POLJUBČKI Z JAJČNIM LIKERJEM Priprava: Belo čokoladno glazuro drobno nasekljamo, segrejemo sladko smetano in v njej raztopimo čokoladno glazuro in maslo. V posodi zmešamo rumenjake s sladkorjem in nekaj limonine lupine. Vodo zavremo in mmenjakovo maso penasto stepemo nad vročo vodno kopeljo; z jajčnim likerjem jo primešamo h glazurni masi. Kremo in blagem ognju in med stalnim mešanjem močno segrejemo, d se poveže, ne sme pa vreti. Kremo preložimo v skledo, ki jo postavimo v ledeno hladno vodo, nato pa kremo med mešanjem ohladimo. Ko se krema začne strjevati, z njo napolnimo brizgalno vrečko in nabrizgamo v posodice za slaščice. Poljubčke pokrijemo in postavimo za tri ure na hladno. Vsak poljubček lahko poljubno okrasimo s čokoladno glazuro in sladkornim biserom. Ivančna Gorica, januar-februar 2008 23 zahvala V 53. letu starosti nas je zapustil VINKO JAKOŠ z Brega pri Temenici 10. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, maše in dober namen. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za lepo opravljen obred, dekliškemu pevskemu zboru Veliki Gaber za zapete pesmi in pogrebnemu zavodu Perpar. Prav tako gre zahvala tudi Konjerejskemu društvu Radohova vas. brat Janez z družino (rS Ni smrt, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. zahvala Ob izgubi naše drage žene, mame in stare mame JOŽEFEMOSTAR iz Bukovice 3, Šentvid pri Stični. Naša iskrena zahvala je namenjena vsem vam, ki ste nam v dneh žalosti stali ob strani, nam izrekli sožalje. darovali sveče, cvetje, za svete maše in dober namen. Hvala vsem, ki ste se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti, pa tudi tistim, ki jo boste ohranili v spominu in se boste še kdaj spomnili nanjo. Njeni domači m p »Ko pošle so ti moči, zaprla trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš.« zahvala V 82. letu je po hudi bolezni za vedno zaspala naša draga mama, babica, prababica, sestra, teta in tašča MARICA PLANINŠEK iz Višnje Gore, Mestni trg 23. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, meščanom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, za darovano cvetje, sveče in darove za svete maše. Posebna zahvala gre patronažni sestri ge. Dragici Hribar za skrbno nego v času njene neozdravljive bolezni in zdravnici ge. Čampa iz ZD Ivančna Gorica. Zahvaljujemo se gospodu župniku Boštjanu Modicu za obiske na domu in lepo opravljen mašni obred, pevcem cerkvenega pevskega zbora za občuteno petje v slovo, sosedu gospodu Avguštinu Skubicu za molitev na domu, gospodu Pavlu Grozniku za lepo izrečene poslovilne besede in pogrebnemu zavodu Perpar za pogrebne storitve. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji zemeljski poti. Vsi njeni Pomlad bo na tvoj vrt prišla, čakala bo, da prideš tja, sedla bo na rodna tla, zajokala bo, ker te več ni. zahvala V 86. letu starosti nas je zapustila naša dobra soseda in prijateljica ANICA RUS iz Velikih Pec 12 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, dr. Zupančiču s predstavniki Zdravstvenega doma Ivančna Gorica ter vsem znancem, ki ste nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in prispevali darove za cerkev. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala gospodu župniku Jožetu Grebencu za lepo opravljeno pogrebno mašo, g. Jožetu Koželju za somaševanje ter šentviškim pevcem za zapete žalostinke. Ohranili te bomo v trajnem spominu! Bine Verbič z družino in Albin Verbič z družino »Spomin ostaja vedno.« zahvala Ob izgubi naše drage mame, babice in prababice ANGELE KASTELIC, po domače Barbarjeve mame iz Metnaja se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami blažili bolečino, žalost, nam izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče, svete maše in darove za cerkev ter jo pospremili na zadnji poti. Hvala osebju DSO Grosuplje, za dolgo nego in pomoč, posebno pa sestri Metki, ki jo je znala vedno potolažiti, jo objeti in dati nove moči. Hvala snahi Ivanki iz Francije. Hvala stiškemu opatu Nadrahu in opatu Janezu za obiske in molitve ter g. župniku Maksimilijanu za opravljen pogrebni obred in sveto mašo.Hvala g. župniku Jožetu Ka-stelicu za njegove obiske in molitve. Hvala kulturnemu društvu Vidovo za cvetje in pevcem za lepo zapete pesmi ter Perparjevim za opravljene pogrebne storitve. Žalujoči vsi njeni «■ ar- J Ko noč na zemljo se prikrade, ko mir nas objame, tebe dragi tati ni več med nami. Mnogo prezgodaj v 59. letu življenja nas je zapustil dragi RENATO STANIČ Iz Nove vasi Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, sosedom za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Hvala osebnemu zdravniku dr. Darku Taseskemu in dr. Martini Reberšek iz Ljubljane ter vsem, ki so mu lajšali bolečine. Iskreno se zahvaljujemo za vsestransko pomoč zdravnikoma Jekli in Matjažu Zaletel Vrtovec iz Malega Hudega.Hvaležni smo g. Boštjanu Modicu za lepo opravljen pogrebni obred ter pogrebnemu zavodu Perpar. Vsem iskreno hvala. Vsi njegovi 4 Rad si imel ljudi okoli sebe, jih razveseljeval in spoštoval, sovraštva in zlobe nisi poznal. Toda ni besed več tvojih, ni več stiska tvojih rok, ostal je le nate spomin, a on spominu težek jok. zahvala Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta in ata, dedija JOŽEFA PRAZNIKA (1. 5.1929-24.12. 2007) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami delili žalost in bolečino, izrekali pisna in ustna sožalja, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji zemeljski poti. Iskrena hvala vsem Mahovim - Fajdiga za nesebično pomoč. Hvala župniku Jožetu Grebencu in g. Janezu Petku. Hvala cerkvenemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, pogrebnemu zavodu Perpar in nenazadnje vsem. Posebna zahvala gasilcem PGD Sobrače, ki ste ga spoštovali in obiskovali, njegovo zadnjo zemeljsko pot pa obogatili z ganljivimi poslovilnimi besedami. Hvala ge. Aniti Pečan za njene poslovilne besede, ki jih je izrekla ob slovesu dedija. Hvala osebju ZD Ivančna Gorica in dr. Campovi. Žalujoči vsi njegovi Sonce za goro zahaja, dan nagiba se v noč. Moja duša pa odhaja, morda se srečamo nekoč. zahvala V 77. letu starosti je tiho pradedek, stric in tast JOŽEF ČRNIVEC po domače Kotnikov Jože iz Kitnega Vrha Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, znancem, prijateljem za izrečeno sožalje, darovane sveče, cvetje ter darove za svete maše. Zahvala g. župniku Borisu Žirovni-ku za lepo opravljen obred, g. Slavku Blatniku za poslovilne besede ter pogrebnemu zavodu Novak. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga spoštovali, imeli radi in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči njegovi domači v spomin Minilo je leto dni, ko nas je zapustila naša mama, prababica MIHELČIČ MATILDA TILKA Stična 79 Vsem, ki sejo spominjate, obiskujete njen grob in prižigate sveče, se iz srca zahvaljujemo. Še enkrat iskrena hvala. Žalujoči sin z družino 24 Ivančna Gorica, januar-februar 2008 Draga mama. Spomin na mamo pokopano komu ni drag, komu ni svet. Ko umre mama ni besed tolažbe, za vso skrb, ljubezen in tipljenja preobilo, Bog ji večno daj plačilo. S svojim delom vsakega osrečiti je znala, a pred usodo sama je ostala. v spomin 12. februarja mineva žalostno leto od takrat, ko je za vedno zaspala dobra in skrbna mama MARIJA SEVER iz Malih Pec Ob tej priliki bi se zahvalila vsem njenim prijateljem in svoji teti, ker kljub oddaljenosti še vedno obiskuje njeno zadnje počivališče in ji še vedno daruje mašni namen in sveče. Se posebej hvala za darovano obletno mašo in vsem, ki ste se udeležili obletne maše v Šentvidu pri Stični, kjer je zelo rada obiskovala cerkev. Hvala tudi vsem, ki se je spominjate z molitvijo in lepo mislijo. Vsem se še enkrat iskreno zahvaljujem. Hčerka Vera zahvala 5. januarja nas je v 75. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama MARIJA ZAJEC ROJ. GROS iz Mekinj nad Stično 6 Vsem sorodnikom in znancem, še posebej vsem vašča-nom, se iz srca zahvaljujem za izrečena sožalja, cvetje in svete maše. Toplo se zahvaljujem celotnemu kolektivu podjetja Cugelj za darovano cvetje in izrečena sožalja. Zahvala tudi p. Branku za lepo opravljen mašni obred. Posebna zahvala tudi društvu upokojencev za poslovilne besede, ki so v polnosti prikazale težko življenjsko pot naše mame. Hvala tudi pogrebnemu zavodu Perpar in pevskemu zboru Šentvid za lepo izbrane in zapete pesmi. Lep hvala vsem, ki ste jo pospremili na zadnji poti v večni mir. Hčerka Jelka z družino Lučko prižigam sredi belega dne, tebi Slavko, v tvoje zlato srce, saj pridne so bile tvoje roke. Če bi tebe solza obudila, ne bi tebe črna zemlja krila. v spomin 19. januarja je minilo eno leto, ko nas je zapustil naš dobri mož, ati in opa SLAVKO BERNČAN iz Glagovice Zato se vsem sorodnikom, znancem in prijateljem zahvaljujemo ker onbiskujete njegov grob in prižigate sveče in ga ohranjate v lepem spominu. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoča žena Lojzka, hčerka Slavi z družino cenik oglasov in pogoji oglaševanja v klasju KOMERCIALNI OGLASI VELIKOST OGLASA OKVIRNA CENA (EUR) (glede na format časopisa) POVRŠINA brez DDV cela stran (A3) 1.239 cm2 440,66 polovica strani (A4) 619 cm2 276.33 četrtina strani (A5) 309 cm2 144,46 osmina strani (10 x 15 cm) 150 cm2 106,03 šestnajstina strani (1Q x 6 cm) 60 cm2 61,05 vizitka (5x3 cm) 15 cm2 31,51 T. Vsaka naslednja objava oglasa je cenejša za 5% , do največ 30%. Za 6 ali več objav se avtomatično upošteva 30% popust pri vsaki objavi. 2. V letu 2008 je cena oglasov na naslovnici določena z javnim zbiranjem najboljših ponudnikov za oddajo oglasnega prostora. Osnovna cena na naslovnici: - za dimenzijo 5 x 3 cm je 36,43 EUR, - za dimenzija 9x6 cm je 82,14 EUR. 3. Oglas na naslovnici je dodatno 100% dražji od osnovne cene in sicer za 50% ker je na prvi strani in za 50% ker je v več barvah. 4. Oglasi znotraj časopisa so možni le v črno-belih barvah. 5. Oglaševalec mora pred objavo posredovati: - podpisano in ožigosano naročilnico (lahko tudi dopis), iz katerega je razvidno v kateri številki Klasja želi oglaševati in kakšne dimenzije naj bo oglas, - kopijo potrdila o registraciji podjetja. 6. Za enkratno objavo oglasa je dovolj naročilnica, za večkratno oglaševanje se sklepa pogodba z ustanoviteljico časopisa Klasje, Občino Ivančna Gorico. SassšFSiei!»-* POGREBNE STORI Perpar Janez s.p. VSE POGREBNE STORITVE NA ENEM MESTU. DOSEGLJIVI 24 UR NA DAN. 041/785-113 041/647-380 y * . ** fj-t ¡sa - NOVI NAGROBNI SPOMENIKI - KLESAN JE IN OBNOVA ČRK - UREDITEV IN OSKRBA GROBOV STANKO PERPAR, Zaboršt 16,1296 Šentvid pri Stični GSM: 041/43 66 64 MALI OGLASI Mali oglasi so brezplačni in so namenjeni le fizičnim osebam. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja malega oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika, v kolikor je to zaradi prostorske omejenosti potrebno. Pridržuje si pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti. ZAHVALE Fizične osebe lahko objavijo zahvalo ob smrti svojcev, velikosti cca. 100 cm2. Cena je 13,77 EUR + DDV. Uredništvo si pridržuje pravico do različnega oblikovanja cen za različno oglaševanje. Prav tako lahko pride pri postavitvi oglasa do manjše spremembe dimenzije, ker včasih zahteva to tehnična izvedba postavitve člankov in oglasov v časopisu. x Vsa dodatna posjanila so možna na telefonski številki uredništva 781 21 30 ali po faksu 781 21 31 ter na elektronskem naslovu klasje.casopis@siol. net. Oglase sprejemamo v digitalni obliki, bodisi po elektronski pošti ali na ostalih digitalnih nosilcih (disketa, CD, USB...). Uredniški odbor, februar 2008 cesar jožef ii in anekdota iz naših krajev Razmišljanje Leopolda Severja in pisanje o naših vladarjih me je spodbudilo k zapisu spodnjega prispevka. Jožef II Habsburško-Lotarinški (1741-1790) je bil sin Franca I Štefana Lotarinškega in bolj znane Marije Terezije. Rimsko-nemški cesar je postal po smrti očeta leta 1765. Mati mu je priznala sovladarski položaj v habsburških deželah, skupaj sta vladala od 1765 do 1780. Po smrti matere 1780 je prevzel vladavino in še 10 let samostojno vladal ter poostril reforme, ki jih je začela njegova mati. Na prestolu ga je nasledil Leopold II, toskanski vojvoda, za njim pa je postal cesar njegov sin Franc Jožef I, o katerem smo lahko brali v prejšnji številki Klasja. Zanimiva je anekdota po ljudskem izročilu o njem, ki seže v naše kraje. Cesar Jožef II je namreč rad potoval preoblečen v kmeta med preproste ljudi. Nekoč je prišel preoblečen v berača tudi v Stično. Ogledoval si je samostansko posestvo. Proti večeru je šel h kmetu »Kafehauzarju«. Tam je spraševal o »samostancih«. Preden je šel spat, seje ponudil kmetu, da bo šel zaradi gostoljubja naslednji dan namesto njega na tlako. Zjutraj je kmet vprašal berača, ali je še pri volji, da gre na tlako. Preoblečen cesar odgovori, da se še ne mudi in zaspi nazaj. Čez čas ga kmet zopet opozori, da bo tepen zaradi njega in gre kar sam. Namišljen berač pa odhiti na Marof. Tam se je javil valptu in povedal, da je prišel na tlako namesto »Kofehauzarja«. Samostanski valpet vanj zakriči: »Sedaj prideš! Ker si toliko zamudil, jih boš pa dobil.« Že je vzdignil bič ... Tedaj je cesar odpel beraški suknjič. Pred osuplim valptom so se zasvetile cesarske medalje. Kmalu potem je dal cesar odlok, da se izžene menihe iz Stične (1784). Sicer je cesar Jožef II po letu 1782 dal v Avstriji razpustiti 800 samostanov. Med njegovimi »žrtvami« je bilo tudi 12 cistercijanskih samostanov, med njimi tudi Stiški. Sabina Miklavčič Ivančna Gorica, januar-februar 2008 917 XRA1X0CASNJK KVIZ 1. Katera Slovenka je bila po ljudskem izročilu najslabša plačnica zapitka? a) Mesarjeva Franca b) Kovačeva Mica c) Žnidarjeva Urša 2. Od kod je bil doma policist, ki je večkrat ujel razbojnika Celizlja? a) iz Butal b) iz Mandrge c) iz Griž 3. Kateri od znamenitih mož bi teoretično lahko imel partijsko izkaznico? a) sveti Miklavž b) Božiček c) dedek Mraz 4. Katera država nalovi največ rib v Jadranskem morju? a) Hrvaška b) Italija c) Slovenija 5. Koliko škržnih odprtin (rež) ima morski pes? 6. Katera padavina najbolj glasno oznani svoj prihod na zemljo? a) slana b) dež c) sneg d)toča 7. Kateri jezik je slovenskemu jeziku najmanj soroden? a) madžarski b) nemški c) italijanski 8. Katero orodje simbolično pripisujejo skopuhu? a) vile b) sekiro c) grablje fotorebus Nazadnje smo v pričujoči rubriki videli podobo, na kateri so bila štiri kolesa od voza. Predmeti so dokaj vsakdanji, zato so utrnili lepo število besednih iger in domislic. Poglejmo nekatere: »Odveč je kot peto kolo«, »Temu zagotovo manjka kakšno kolesce v glavi«, »Vsi na kolo za zdravo telo«, »Sonce, zemlja mesec, vrte se brez kolesec«, »V nebesa se pride brez kolesa«, »Zgleda žalostno kot strto kolo«, »Skupaj držijo kot kolesa in ojesa« ... »Preprosto je kot kolo na Elijevi kočiji«. Kaj pa to, kar je na današnji podobi? Tudi iz te osnove se bo dalo nekaj napraskati iz naše jezikovne dediščine! LS --—-----7 --c-T~ Stara šengenska meja S / / Nekaj mejnih zapornic smo ohranili za rekreacijo policistov in carinikov. lahka križanka Kaj nam bo sporočila, ko bo rešena? V osenčenem navpičnem stolpcu boste lahko prebrali, kako so v starih časi imenovali dvanajst nebesnih znamenj, nanašajočih se na ozvezdja. Opomba: Ime ne ustreza povsem veljavni zoološki sistematiki. Z 1 O E P o Č o R N O G 1 PESNISKI DODATEK Ko pokažejo zobé, vsi nabrusimo peté. Če še kremplje pomolijo, reci zbogom in adijo. Saj to strašne so mrcine, ki jim pravimo.....ne. Dvanájst postavi jih v krog In dobil boš z.......g Vodoravno: 1. prevozna sredsfta, 2. ovčji samec, 3. sestre naših staršev, 4. vrela voda, 5. trdna padavina, 6. spona, 7. geometrijski lik, 8. ni staro, 9. sestavine vlaka Rešitev iz prejšnje številke: SNEŽENI. Smesmce 1. »Katerega spola je mačka?« vpraša učitelj Toneta. »Moškega, vendar,« odgovori Tone. »Zakaj tako misliš?« hoče vedeti učitelj. »Zakaj? Zato. ker ima brke!« Z -Svet je postal čuden,« potoži Jakob svojemu prijatelju. Glej, prosim za roko hčerke, pa dobim nogo njenega očeta.« 3. Fronc se je po mnogo letih vrnil iz Amerike in se hvalil pred sorodniki in znanci: »V Ameriki sem bil lovec in sem postrelil nič koliko tigrov.« »Fronc, bodi no pameten, v Ameriki sploh ni tigrov,« ugovarja eden izmed poslušalcev. »Seveda ne, ko sem vse postrelil,« se je znašel Fronc. 4. Oče: »Pozno je že, gremo spat. Tudi fant, ki vasuje pri naši Sonji, bi se lahko že poslovil.«_ Mama: »Pusti ju še malo. Saj veš kaj sva počela midva, ko sva bila mlada.« Oče: »Vidiš ga vraga, na to sem pa čisto pozabil. Takoj ga bom spodil!« 5. Policaj: »Zakaj niste vrnili dragocenega prstana, za katerega trdite, da sta ga našli.« Zmikavt ou^ rga vračal, saj je na njem pisalo za vedno tvoj.« 6. Pozno je že, a sinko noče in noče zaspati; od mame zahteva pravljico. Mama je utrujena, zato sinku predlaga: »Veš, kaj, počakaj še nekaj časa, da se vrne oče, pa jo bo povedal nama obema.« 7. »Ljubezen je brezmejna,« zagotavlja Metka prijateljici. Ta nekaj časa razmišlja, nato pa se ji razjasni obraz: »Saj res, zato si se omožila s Švicarjem!« uganke sauivke 1. Čigav obraz se vsak mesec spreminja? 2. Kateri kos pohištva je najmanj stabilen? 3. Kaj zmeraj nazadnje pride? 4. Kaj bi bilo, če ne bi bilo vojn? 5. Umrl je, a ni bil rojen? Odgovori: 1. lunin, 2. zibelka, 3. konec, 4. večni mir (morda tudi pokoj), 5. Adam Naloga za bistre glave Naša najstarejša občanka Nežka Normali iz Kriške vasi je 6. januarja praznovala 99. rojstni dan in nastopila stoto leto. To je ravno na dan Svetih treh kraljev, ki jo na ta način simbolično obiskujejo vsako leto. Izračunajte, koliko kraljev jo je doslej že obiskalo. Rešitev bomo objavili v prihodnji številki. Blagor tebi Marjeta, ker lahko ostaneš doma, mene pa prijatelji kar naprej vlečejo ven. 26 Ivančna Gorica, januar-februar 2008 Ivančna Gorica, januar-februar 2008 919 GLEJTE, DEVETINDEVETDESET Naslov je nekoliko nevsakdanji, boste dejali in prav boste imeli. A je pravšnji, ker se nanaša na nevsakdanji dogodek. Naša stara znanka Klasja, Nežka Normali, Rineževa mama iz Kriške vasi, je namreč praznovala nenavadno visok jubilej - devetindevetdeseti rojstni dan. Nežka Normali je po videzu še prav taka kot pred devetimi leti. Kdor ne verjame, naj pogleda njeno podobo v rubriki Ljudje z začetka preteklega stoletja izpred devetih let. Njeni dnevi in leta so se začeli šteti na dan svetih Treh kraljev, šestega januarja devetnajsto devetega leta, torej v času, ko se je tod še razprostirala starodavna Avstrija pod vladavino cesarja Franca Jožefa I. Joj, kako daleč so že ti časi in koliko vode je od tedaj preteklo. Po tistem so kralji z Jutrovega spet in spet simbolično prihajali v Kriško vas k Nežki - letos, prvo januarsko nedeljo, že devetindevetdesetič. Tudi Klasjevi smo bili tam in si podajali kljuke s številnimi drugimi obiskovalci od blizu in daleč; bilo nas je toliko, da smo okoli Rineževine kar težko dobili prostor za naše jeklene konjičke. Slavljenko Nežko smo našli na starem mestu ob oknu, obrnjenem na cesto, skozi katerega po navadi radovedno opazuje vrvež zunanjega sveta. Ta dan in dan pred tem kajpak ni bilo • kaj prida priložnosti za poglede skozi okno, kajti voščila za visoki jubilej so kar deževala. Slavljenka je brez vidne utrujenosti vdano prenašala napor in bila pri tem še duhovita. Ko jo je eden od bližnjih sorodnikov vprašal, katerega darila je bila najbolj vesela, mu je brez pomišljanja odvrnila: »Najlepše darilo še čakam, to je prostor, za katerega upam, da mi ga bo dobri Bog odmeril v nebesih.« Mama Nežka namreč trdno verjame v božji »Ion« za vsakogar, ki je pošteno hodil po zemeljski Napis na torti neizpodbitno potrjuje, da je vse res, kar smo zapisali. Pozoren bralec bo opazil, da nekaj slavnostne sladice že manjka. To smo storili obiskovalci in pri tem pazili, da nismo preveč okrnili zgovornega napisa. Seveda smo bili deležni tudi drugih dobrot z Nežkine mize. poti. Tudi mi ji iskreno privoščimo večnega plačila, vendar ne še tako kmalu. Na vrsti je njena 100-letnica, ki jo že nestrpno pričakujemo, potem se bomo pa naprej pogovarjali. O tem pa bo kajpak imela zadnjo besedo božja volja. Leopold Sever etnološko priznanje Uredništvo narodopisnega kotička je za preteklo leto podelilo novo priznanje. Njegov imetnik je Stane Rus iz Višnje Gore. Doslej sta to priznanje prejela že dva skrbnika našega narodnega blaga: Ciril Klemenčič z Glogovice in Janez Bijec iz Šentvida. Z Višnjanom Stanetom smo se nekoliko že seznanili; v etnološkem kotičku smo namreč nekajkrat upodobili predmete iz njegove zbirke. Njegov zbiralni obseg je širok: kolekcijo bogati z vsem, kar količkaj diši po naši narodni dediščini. Prednost daje kajpak lastni rodbinski zapuščini, rodnemu mestu Višnji Gori in domači občini Ivančna Gorica. Njegova zbirka zdaj še ni povsem urejena. Trenutno stvari predvsem znaša skupaj, zavedajoč se, kako naglo izginjajo tovrstni sledovi iz preteklosti: uničuje jih zob časa ali pa jih odnašajo na tuje. Ko bo naš nagrajenec v doglednem času stopil v pokoj, se bo lotil načrtnega urejanja svoje kolekcije. Pri zbiranju in urejanju mu želimo veliko uspeha. Ob tem naj mu bo v spodbudo simbolična nagrada - Klasjev možnar. Leopold Sever zagradec ob krki po končani vojni vihri. Gradili so ga večinoma nemški vojni ujetniki. Ko je bil most po dobrem mesecu končan, so oblasti organizirale prireditev, ki je bila mešanica nekakšnega mitinga in gasilske veselice. Ob tej priložnosti je nastal zgodovinski posnetek slavja ob novem mostu. Na podobi vidimo okrašena slavoloka, med seboj povezana s transparentom in napisom: K OBNOVI IN ZADRUŽNIŠTVU. Tiste čase je namreč tekla poleg obnove še kampanja za kolektivizacijo kmetijstva po zgledu ruskih kolhozov in sovhozov. Ena izmed udarnih parol je bila SKUPNO DELO, SKUPNO JELO, SKUPEN BO OBED. Novotarije so bile našemu podeželju povsem tuje in so klavrno propadle. iz zakladnice naših domov Znan pregovor pravi, da je vsako delo vredno plačila. To še kako velja tudi za sodelavce v narodopisnem kotičku, ki so vse leto pridno prepoznavali starinske predmete in sporočali o njihovih imenih in uporabnosti. Plačilo je kajpak le simbolično. Za vložen trud so dobili knjigo Dosežki in presežki, ki je prav tako plod sodelovanja bralcev in uredništva narodopisnega kotička. Knjiga govori o rekordih iz vsakdanjega življenja prebivalcev naše občine. Letošnji dobitniki nagrade narodopisne rubrike so: 1. Marija Mandelj iz Ivančne Gorice 2. Anton Kastelic iz Doma starejših občanov Grosuplje 3. Marija Vencelj iz Šentvida 4. Nežka Normali iz Kriške vasi 5. Danijela Jermol z Vira 6. Marija Zupančič iz Šentvida 7. Marija Sadar iz Zaboršta 8. Jože Zaje iz Ambrusa 9. Hermina kralj iz Cešnjic in 10. Magda Lavrih iz Ivančne Gorice. S pričujočo izdajo našega časnika se začenja nov krog sodelovanja v narodopisni rubriki. Vsi, ki želite pomagati, ste spet vljudno vabljeni k akciji. Dela je še veliko. Pred vami je nova podoba s predmetom, ki so ga uporabljali v preteklih časih. Sporočite, kaj bi to bilo. Predmet je iz etnološke zbirke Staneta Rusa iz Višnje Gore. Leopold Sever Nepremišljen eksperiment je prinesel veliko škode in naše kmetijstvo je za več desetletij zaostalo za evropskim zahodom. Ozrimo se še malo na podobo. Onstran mostu vidimo boljši tovornjak, s katerim seje v prostorni kabini pripeljala tako imenovana »tavelka žvina« z okraja in republike. Sredi mostu stoji navaden tovornjak s tehnično ekipo in nižjimi funkcionarji, imenovanimi tudi »tarnala žvina«. Spredaj ob desni ograji stojijo stražarji in drugi uniformiranci, levo pa sta gruči domačinov. Med njimi so najvidnejše ženske z značilnimi belimi rutami na glavah. Iz hiše s slamnato streho na levi strani vidimo prihajati nekaj graditeljev, ki so ondi začasno prebivali. Tako, pa smo spet ohranili košček spomina na našo preteklost. Ste opazili kakšno razliko v primerjavi z današnjim časom? Seveda! Nobenih problemov s parkirišči - to mi je takoj padlo v oči! Leopold Sever NARAVA USTVARJA TUDI V KAMNU Bilo je pred slabim desetletjem, ko sem se zvedavo potepal po okolici Lazov nad Krko. Kar se mi med delno preperelim in zdrobljenim skalovjem prikaže nenavadna kamnita tvorba. Poberem jo in odnesem k bližnjemu bsču. Po čiščenju z vodo se brez večje domišljije v kamnu prepoznal spečo ptico. Glava je obrnjena nazaj in je podobna raci, ostali deli telesa pa so bolj kurji. Narava je šla v tem primeru tako v detajle, da se poznajo celo letalna peresa. Neverjetno, kaj! Pri tem velja poudariti, da ne gre za okamnino, temveč za tvorbo, ki se je oblikovala med nastajanjem množice raznovrstnih kamnitih form. Recimo temu naključje ali pa je kaj drugega, kdo bi vedel! V kamnu boste brez večjih težav prepoznali ptico, ki se pre-Leopold Sever ^>uia se pripravlja na počitek. Kamnita fonna je težka okoli 10 kilogramov in ima velikost manjše kokoši. Glede imena je Zagradec zapletena stvar. Selišče je namreč sestavljeno iz dveh uradno priznanih naselij: Zagradca in Fužin. Na prvi pogled se zdi stvar preprosta in ločljiva, pa ni tako; obe sestavini se namreč držita skupaj kot rit in srajca in dogaja se mi, da včasih ne vem, kaj je kaj. Če sem zadel pravo, so Fužine predvsem tam, kjer se cesta strmo spusti proti reki Krki in prek mostu nadaljuje pot proti Ambrusu. No, o tem mostu bo danes tekla beseda. Med drugo svetovno vojno je bilo tam naokoli iz vojaško-strateških razlogov večina mostov podrtih. Nekaj so jih za silo pokrpali že med vojno, nekaj pa po vojni v okviru splošne obnove. V Zagradcu so most obnovili kmalu Stane Rus s priznanjem. Oblečen je v staro železniško uniformo; po poklicu je namreč železniški strojevodja, zato so v njegovi zbirki tudi spomini iz »ajzenpona«. * 2fi DOgRO VOLJO * KAKO SE JE VTNKV LEPI K STAN« PODALJŠAL CČ&POLPSEVER + "SEVERNA' STRAN + Bemi m PODLISTEK r—3 iXvXM KCERvß XX^iWt ¡wmoMi nabožna znamenja v občini ivančna gorica Med Vinkom in Terezijo se je ljubezen že pred novim letom tako krepila, da sta za tretjo soboto pred pustom najavila poroko. Tistikrat je bila zima mrzla, da je kar drevje pokalo. A sta kljub temu opravila vse, kakor so velevali cerkveni predpisi. Med drugim sta pri starem župniku Antonu pravočasno prijavila poročni obred in ta ju je vestno vpisal v knjigo župnijskih opravil. Potem so stekle temeljite priprave na ohcet in tretjo soboto pred pustom so se pražnje oblečeni svatje z nevesto in ženinom pripeljali pred farno cerkev. Cerkovnik Martin jim je odprl božji hram in prižgal nekaj sveč, da ohcetni niso čakali v temi poznega popoldneva. Minilo je pol ure, minila je ura, župnika pa od nikoder. Svate je tako zeblo, da so jim noge kar otrpnile in mnogi so stopili čez cesto na šilce žganega. Tudi mlada dva bi šla rada na okrepčilo, a so drugi menili, da bi bilo nespodobno hoditi v gostilno preden stopita pred oltar. Cerkovnik Martin je že nekajkrat šel trkat na župnijska vrata, a se ni nihče oglasil. Končno je pristavil lestev in močno pobunkal po župni-kovem oknu. Tedaj se je posvečeni mož le oglasil in vprašal, kaj to pomeni. »I, poroka je napovedana, pa že skoraj dve uri zamujate,« je dejal cerkovnik, »svatje so že skoraj zmrz- cxiv. rekord: orehi drobni kot fižol V preteklem letu smo v podlistku objavljali stanje nabožnih znamenj po posameznih župnijah. Pet župnij smo prikazali v celoti, župnijo Krko v dveh, najobsežnejšo župnijo Šentvid pa v treh delih. Tako smo dobili deset enot, ki so se zvrstile v desetih številkah našega časnika; od prve številke v januarju do desete številke v decembru. Ker začenjamo novo leto izhajanja Klasja, je prav, da naredimo nekakšno inventuro tudi v našem podlistku. Poglejmo seštevek vseh nabožnih znamenj - križev, bogcev, buhkov kapelic, pilov, trončkov, Marij in drugih znamenj: Številka 1 (januar-februar), župnija Ambrus: 26 znamenj Številka 2 (marec), župnija Ivančna Gorica: 24 znamenj Številka 3 (april), župnija Krka (brez Muljave): 32 znamenj Številka 4 (maj), župnija Krka, območje Muljave: 29 znamenj Številka 5 (junij), župnija Stična: 44 znamenj Številka 6 (julij), župnija Šentvid, območje Doba: 24 znamenj Številka 7 (avgust-september), župnija Šentvid, območje Temenice: 30 znamenj Številka 8 (oktober), župnija Šentvid, osrednji del: 48 znamenj Številka 9 (november), župnija Višnja Gora: 68 znamenj Številka 10 (december), župnija Zagradec: 38 znamenj Seštevek pove, da imamo v naši občini 356 nabožnih znamenj. Kljub precejšnjim naporom, ki sem jih vložil v evidentiranje sledov pobož-nosti naših prednikov, mi ni uspelo odkriti vseh znamenj. Zato vljudno prosim vse, ki bi mi lahko pomagali odpraviti pomanjkljivosti in dopolniti skice, naj to sporočijo v uredništvo našega časnika. Pri tem naj ne pozabijo pripisati številko svojega prenosnega telefona, da bi se lahko dogovorili za srečanje. Če bo šlo vse po nili!«. »O, sveta nebesa, saj res. Reci, naj počakajo, takoj pridem!« Mož je namreč zakuril kamin in ob topli peči zadremal; poleg tega je bil tudi nekoliko naglušen, zato je preslišal glas harmonike in vriskanje svatov. Zakrament svetega zakona se je potem izvršil, kot je treba, čeprav sta mlada dva in obe priči zaradi premrlih nog precej nerodno prištorkljali pred oltar. načrtih, bomo v bližnji prihodnosti izdali dopolnjeno skico znamenj za celo občino. Ob tej priliki znova pripominjam, da je ljudsko poimenovanje znamenj zelo pestro in po posameznih krajih neenotno. Zapisal sem jih tako, kakor sem slišal praviti domačine, čeprav so se pojavljale razlike tudi v okviru iste vasi. Iz zmede sem si pomagal tako, da sem sestavil legendo simbolov, ki vsaj približno označujejo dejansko stanje. Posebej »problematičen« je izraz »pil«, s katerim ljudje poimenujejo različna znamenja. Po mojem izraz še najbolj ustreza stebrastim (»kužnim«) znamenjem, ki imajo vdolbine z naslikanimi podobami. Še bolj težavna je pridevniška sestavina imena, ki govori o »lastništvu« znamenja, čeprav je to za nas drugotnega pomena. Nekateri ste se o tem že oglasili. Tako nas je na primer Peter Erjavec s Polja pri Višnji Gori vljudno opozoril, da njihova kapelica ni Grandetova, temveč vaška. Petru in vsem drugim, ki ste pomagali pri odpravljanju napak, se lepo zahvaljujem in se priporočam za pomoč tudi v naprej. Leopold Sever iznajdljiva debelušna Pred desetimi leti sem na vrtu posadil hruško sorte —; ah, saj je pisalo na listku, ko sem jo sadil, a sem pozabil. No, hruška, ki ji ne vem imena, je letos bogato obrodila. Ker je nisem utegnil obrati, so vsi plodovi počasi počepali na tla. Ko sem jih pobral, sem se za vsak primer ozrl še na drevo in opazil, da je tam ostala še posebej lepa debeluška. Pljunil sem v roke in drevo krepko stresel. Toda hruška se je le izzivalno zibala sem ter tja in zdelo se mi je, kot da se v ritmu skriva znana pesem, kajpak, nekoliko prirejena za konkreten primer: »Ne boš ti meni pecelček majav, ne boš me doli dav.« »Le čakaj, jezičnica poredna, ti bom že pokazal,« sem ji požugal in odšel po lestev. Ko sem prisopihal do vrha, me je tam čakalo presenečenje; rejena predstavnica hruškovega rodu se je ujela za lepo zakrivljen pecelj in bingljala z veje. Kaj hočemo, nekateri se znajdejo! Za nagrado sem ji obljubil, da jo bom pojedel zadnjo, kajpak, če ne bo prej zgnila. LS V letih, ki so sledila, so včasih prišli tudi težki trenutki zakonskega življenja. Kadar so padle posebej hude besede, je Vinko pobožno dvignil oči proti nebu in zavzdihnil k tedaj že pokojnemu župniku: »O, župnik Anton, za blaženega vas bom predlagal, ker ste mi tedaj za dve uri podaljšali preljubi 'ledik' stan!« V pričujoči rubriki, ki se ukvarja z dosežki naših zvestih bralcev, po navadi pokažemo kaj velikega, debelega, težkega, starega ali množičnega, zelo redko pa je na vrsti kaj izstopajočega v majhnosti in neznatnosti. Med rekorde te vrste spada letošnja bera orehov gospe Marije Smergut iz Petrušne vasi pri Šentvidu. Vsi opažamo, da postaja podnebje nenavadno, drugačno kot smo ga bili vajeni pred desetletji. Lansko pomlad je oreh pri Marijini hiši lepo zastavil cvetove. Ravno ko bi se po oprašitvi začeli razvijati plodovi, je prišla suša in opravila svoje. Poleg suše je bilo morda zraven še kaj, kar je povzročilo, da niso zrasli orehi, temveč oreški v polnem pomenu besede. Čeprav je bil drobiž skoraj brez jedrc, se je zdel Mariji zanimiv. Nabrala gaje in mi ga pokazala. Plodovi so bili tako drobni, da jih je šlo v njeno prgišče več kot sto. Če to ni rekord, naj me parkelj vzame. Marija, ki se bliža devetdesetim, je tako postala dobitnica sežku pripadajo. Aplavz in čestitke, prosim! NA GREGORJEVO, KO SE PTIČKI ŽENIJO Na letošnje Gregorjevo, 12. marca, se bomo zbrali Klasjevi rekorderji in dopisniki narodopisnega kotička. Dobili se bomo ob 10. uri v Vrtnem centru v Ivančni Gorici, Ljubljanska 4. Pridite, združili bomo prijetno s koristnim! Vabijo: Klasje - časopis prebivalcev občine Ivančna Gorica, Turistično društvo Ivančna Gorica, Kmetijska zadruga Stična in drugi. 28 Ivančna Gorica, januar-februar 2008