POJTE Z NAMI
Partizanski pevski zbor Ljubljana
Ustanovljen: 20. aprlla 1944 v vasl Planlna na pobočju Kočevskega Roga.
Ustanovitelj: Propagandni oddelek Glavnega štaba NOVIn PO Slovenlje.
Prvi pevovodja: prof. Karol Pahor, partizanski skladatelj.
Število pevcev med NOB: 17—35.
Danes vodl zbor: prof. Radovan Gobec, partizanski skladatelj. Častni predsednik zbora: Edvard Kardelj.
Častni člani zbora: Fr. Krese-Čoban, Karol Pahor, Janko Rudolf, PavelŠMc in John Denvier-Frenk.
Partizanski pevski zborLjublja-na je bil ustanovljen v najtežjih dneh zgodovine slovenskega na-roda, med narodnoosvobodilno borbo. V tistih usodnih dneh je partizanska borbena pesem bodri-la borce na položajih, vzbujala upanje ranjencem v bolnišnicah in dvigala narodov upor. S pesmi-jo in vriski so borci proslavljali zmage nad sovražnikom in se ža-lostni poslavljali od svojih padlih soborcev.
Propagandni oddelek Glavnega štaba NOV in PO Slovenije je po-slal sredi aprila 1944 prof. Karla Pahorja v pokretno bolnišnico, ki je bila pri vasici Planina na poboč-ju Kočevskega Roga, z nalogo, da bi izmed ranjenih borcev in invali-dov, nesposobnih za borbo, izbral sposobne pevce in ustanovil pev-ski zbor. Dirigent je pohitel in 20. aprila 1944 je bilo zbranih prvih 17 pevcev na Planini, kjer so začeli zagnano vaditi. Pevske vaje so bi-le dvakrat dnevno. Pevovodja K. Pahor je poleg vsestranske vzgoje novih pevcev napisal še večje šte-vilo borbenih pesmi, ki so postale stalne spremljevalke pevcev, in to: Na juriš, Nov cvet, Komandant Stane, Pozdravi in druge. Po eno-mesečnem trdem delu so se pevci spustili v Semič, kjer so 21. maja 1944, na spominski svečanosti ob obletnici smrti Toneta Tomšiča in vseh padlih v NOB, zapeli deset borbenih pesmi. To je bil prvi več-ji javni nastop pevcev. Dvorana je bila prepolna, pevci pa navdušeno sprejeti. Pokojni Slavko Repe, po-litični komisar zbora, je napisal v svoj dnevnik: »Prvi naš nastop je bil dober, predvsem v zadoščenje tovarišu dirigentu in vsem, ki so zbor obudili v življenje.« Novica o pojočih borcih se je hitro razširila po vsem osvobojenem ozemlju. In pevci so prepevali, Belo Kraji-no so prekrižarili podolgem in po-čez, pešačili so, težje ranjence pa so vozili z lojtrniki od koncerta do koncerta. Prepevali so borcem na položajih, ranjencem v bolnišni-cah, vojaškim misijam pri Glav-nem štabu, Radiu Osvobodilne fronte v Čmomlju in junaškemu prebivalstvu.
21. marca 1945 so pevci po nalo-gu Propagandnega oddelka Glav-nega štaba odleteli na večdnevno turnejo v Italijo, kjer so obiskali naše in zavezniške ranjence, voja-ke in vojaške misije. Tudi v Italiji je naša borbena pesem doživela navdušen sprejem. V domovino so se vrnili nekaj dni pred zmago-vitim koncem NOB. V Ljubljano so se vrnili 9. maja 1945 in že 10.
maja zapeli v radiu Svobodna Slo-venija. 11. junija 1945 so bili pevci demobilizirani, razšli so se, ven-dar le za krajši čas. V času NOB so imeli 123 koncertov. Na pobudo Glavnega odbora ZWI Slovenije so se pevci 1947. leta ponovno zbrali in pod vodstvom Pavla Šivi-ca in pomoči Janeza Kuharja, pa-rtizanskega skladatelja, začeli de-lovati pod imenom Partizanski in-validski pevski zbor. Zboru so se pridružili novi pevci, tako. da je štel obnovljeni zbor od 60—70 pev-cev. Od 1953.1eta dalje vodi zbor prof. Radovan Gobec. Zbor po-sveča največjo pozornost širjenju partizanske in umetne partizan-ske pesmi med ljudmi. Ogrodje zbora še vedno tvorijo borci in aktivisti, trudijo pa se, da bi v svoje vrste pritegnili čimveč mla-dih sposobnih pevcev in tako do-segli, da bi zbor nemoteno nada-ljeval svoje poslanstvo. Od 1973 leta dalje se zbor imenuje Parti-zanski pevski zbor Ljubljana, da bi tako lahko vključil v svoje vrste tudi mlajše, ki niso doživeli stra-hot med NOB. Zbor deluje na amaterskih načelih, prekrižaril je vso našo ožjo domovino, večkrat je ponesel našo borbeno pesem v sosednje republike.kjer je sodelo-val pri večjih proslavah, prepeval je pri sprejemih tujih državnikov. Zbor je bil večkrat povabljen v druge evropske države. Gostoval je večkrat v Avstriji, v Bolgariji, večkrat v Italiji, kjer je ob tednu festivala lista »Unita« v Milanu prepeval pred 200.000 glavo mno-žico, dvakrat na Madžarskem, dvakrat na Nizozemskem, na Polj-skem, Romuniji in Vzhodni Nem-čiji. Na teh gostovanjih so pevci seznanili poslušalce z našo NOB, bili pa so vedno tudi glasniki brat-stva med narodi. Na vseh konce-rtih so poslušalcem zapeli njihovo borbeno pesem v njihovem jezi-ku.
Delovanje zbora omogočajo Glavni odbor WI Slovenije, Glavni odbor ZB Slovenije in ZKPO   Ljubljana.   Vseskozi   pa
hromi delo v zboru pomanjkanje prostorov za vadbo. Te težave so postale zelo kritičo^ zadnji dve leti, kar je resna ovira za nadaljnjo kvalitetno zborovo rast in vključe-vanje novih pevcev. Upamo pa, da bodo težave s pomočjo Mestne skupščine Ljubljana in ZKPO Ljubljana prebrodili in se v no-vembru letos vselili v nove prosto-re v Mestnem domu.
Zboru je občinska skupščina občine Črnomelj podelila domicil 23. aprila 1969, mestna skupščina Ljubljana pa 28. marca 1974.
Za svoje delo je zbor prejel več odlikovanj in pohval; tako je zbor odlikoval maršal Tito, ki je bil tudi pokrovitelj proslave ob 25-letnici zbora, z »Redom zasluge za narod z zlato zvezdo« in »Redom brat-stva in enotnosti z zlatim ven-cem«. Zbor je prejel Prešernovo nagrado, Gallusovo zlato značko, odlikovanje Svobod I. stopnje, Nagrado zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije, Plaketo zvez-nega odbora ZZBNOV Jugosl3vi-je, Oktobrsko plaketo Vrnjačke banje in priznanje društva Parti-zan Ljubljana-Tabor.
Doslej je zbor posnel 14 gramo-f onskih plošč s partizanskimi bor-benimi pesmimi in sodeloval pri snemanju 3 filmov. Zbor tesno so-deluje z godbo Ljudske milice.
Od ustanovitve dalje je v zboru prepevalo 206 pevcev.
Starejši pevci pričakujejo, da se jim bodo pri vselitvi v nove pro-store v Mestnem domu priključili tudi novi mlajši pevci, ki bi izbolj-šali glasovni in številčni sestav zbora in tako bistveno pripomogli k hitrejši, kvalitetnejši rasti zbora. Pevske vaje so vsak ponedeljek in četrtek od 18.00-19.45 ure.
Jože Mihevc