Učiteljiščni vestnik. Učiteljska izobrazba. Službcna In stanovskii vzgoja. (Dalje.) Najmanj pa dopušeajo pri nas na učiteljiščih pravo stanovsko vzgojo, kakor da ufiitelju ni potreba stauovske skupnosti ali da ueitelj ne pride tudi v ta položaj in mu ne bo tudi v tem oziru fiksirati svojega stališea. Najmanj dopuščajo vzgojo za stanovsko skupnost ali za smisel narašča.ja do stanu kot socialne skupine. Tako prihaja danes narašc-aj iz naših učiteljišč brpz smisla za staoovsko skupuost, brez smisla za stanovsko življeo.je, za staDOvskn upravo, za Ktanovska podjptja, za stauov^ko saraopomoč, za stanovsko organizacijo. Skoro nevešč pride o tera iz izobraževališča. nirna pojraa in smisla za stvar, ki mu je skoro nadpolovična olajšava pri izvrševanju poklica. Ne le vzgoja poklica, tudi vzgoja stanu in za stan je vitalnpga pomena za izboljšanje našega staDJa. Po drugpm se bo prerodilo pivo in drugo nara prinese lepšo bodočnost! Ovire stavijo na ?seh koncih stauovski vzgoji, da bi se že v pričetku ne uveljavili kot vešči člani naše stanovske družbe. N i le poklic ono,karnas veže, temvež je našskupni socialni položaj ouo, kar namjetrdnejša vezneigo naš poklie. če se naslanjaruo le na poklic (stroko) — verujte, da se bomo prej razdvojili, negočesenaslanjamo 1 e n a s t a n. Ce pa združimo iz obojpga najboljšp, dobimo že lep program, oziroma lep del svojega programa. Delo učiteljstva Iahko delimo na tri panoge: prvič delo za stan in stanovsko organizaeijo; drugič delo za šolo, vzgojo in pedagogiko; tretjič prosvetno, kulturno-gospodarsko delo za one Ijudske mase, ki ga potrebujejo! Preden pa hočemo to izvrševati, moramo biti za to delo tudi pripravljeui, tega dela vešči, za to delo — vzgojeni. Bes je, da dKciplinarni red naravnost krši pravila vzgoje učiteljstva, a dokler bo vzgoja učiteljstva v paraetnih rokab, bodo ti faktorji respektirali razum in trezni premislek, ne pa hlapčevskih predpisov, ki omejujejo svobodo vzgoje in ne bodo razganjali združitve duha. Vzgoja učiteljstva bi morala biti prikrojena v smislu socialnih potreb naroda. Ker se socialne potrebe menjujejo, bi se morala vedno tpm potrebam primerno prilagoditi vzgoja učiteljstva; ker pa deluje učiteljstvo po večiui socialno med kmetiškim ljudstvom, se ima njega vzgoja prilagoditi socialnim potrebam tega dela naroda. Težišče vzgoje bi pa bilo prestaviti iz sedanjosti v bodočnost, da se pri vzgoji ne oziramo le na individuj gojenca, temveč v prvi vrsti na poklic, za katerega moramo tega gojenca pripraviti in na njegovo bodoče socialao stališče v narodu. Preden se ločimo od izobrazbe učiteljstva in od službene vzgoje učiteljstva ter se omejimo le na stanovsko vzgojo učiteljstva, naj še napravirao kratko primero med zabtevami naše materialne in fonnalne izobrazbe: Naša formalna izobrazba je sicer dokaj močna, a preozkosrčna z ozirom na našo materialDO izobrazbo; zatorej je povsem napačna zabteva po edini forraalni izobrazbi učiteljstva, ker se na ta način vzgoje le toene iu popolne mašine, ki bodo od začetka do konca vršile vedno le eno iu isto delo, brez Dapredka z dubom časa; ker dobra formalna izobrazba napreduje le na močni materialni izobrazbi, in se le na ta način prosto giblje duh z voljo in razumom, če reasumiramo dejstva, pridemo do sledečih zahtev ueiteljstva v tem oziru: 1. V materialni izobrazbi naj se polje učiteljstva razširi s tem, da se mu nudi prilika akademiške izobrazbe; siovensko učitpljstvo se pa zanimaj za zahtevo po višji akademiški izobrazbi in si pripravljaj tozadevno litpraturo in prirejaj samo v ta naraen vseučiliške tečaje ali kurze v prostem času. 2. Vprašanje naše službene vzgoje, t. j. formalne izobrazbe, naj se rešuje vzporedno z vprašanjem naše vzgoje in naj se z ozirom na rzgojo bolj osvobodi. V svrho tega naj se prilagodi tpmu prirnerno disciplinarni red. Upoštevati je pri tem, da je temelj vzgoje poklic, pri katerem se je ozirati na bodoče socialuo stališče učitelja. Naj se zahteva večja predizobrazba za sprejem v učiteljišče. Učna doba naj se poviša in naj se vsaj eno leto posveti službeni praksi. 3. Dovoli naj se — poteb izpremerabah — da se učiteljski naraščaj polpg službene (strokovne) vzgoje vzgojuje svobodno tudi stanovsko in se mu v to svrho prireja predavanja o upravi in temeljih posameznih kulturuih, gospodarskih in narodnih institucij ter se ga seznatija z aktualnimi naroduimi vprašanji in aktualnimi vprašanji onih slojev, v katerih delokrogu bo on v bodoee deloval, poleg tpga tudi o stanovskih institucijah in stanovskih aktualuib vprašanjib. (Dalje.)