ANALIZA STRUKTURE JAVNOFINANČNIH IZDATKOV dr. Ana Murn, Urad RS za makroekonomske analize in razvoj UDK 336.5 (497.4) JEL: H500, H510, H520, H530, H540 Povzetek Slovenija potrebuje korenite spremembe v javnofinančnih izdatkih za izpolnitev razvojnih ciljev. Strukturne spremembe so bile predvidene že v Strategiji razvoja Slovenije (2005), sedanja finančna kriza in gospodarska recesija pa le še stopnjujeta potrebe po spremembah v smeri povečanja učinkovitosti trošenja. To pa je mogoče doseči le z izbiro učinkovitih programov trošenja, ki bodo podpirali uravnotežen razvoj (gospodarsko rast, socialno državo in varstvo okolja) in zagotavljali učinkovito črpanje razpoložljivih sredstev evropskih skladov. Delež javnofinančnih izdatkov v BDP je v Sloveniji pod povprečjem EU-27, med posameznimi članicami je v letu 2008 izkazovalo nižjega samo devet članic. Znižanje izdatkov v Sloveniji v primerjavi z BDP (za 4,3 o. t. BDP) v obdobju 2000-2007 je bilo doseženo predvsem z znižanjem produktivnih izdatkov (za 2,3 o. t.), izdatkov za socialno zaščito (za 1,8 o. t.) in neproduktivnih izdatkov, razen izdatkov za socialno zaščito (za 0,2 o. t. BDP). Države članice Evropske unije z najvišjim BDP na prebivalca v standardu kupne moči so v obdobju 2000-2007 povečale delež produktivnih izdatkov v BDP, Slovenija pa ga je zmanjšala. Izdatki za socialno zaščito so v Sloveniji v letu 2007 krepko nižji od povprečja držav članic EU-27. Tako kakor namenska tudi ekonomska klasifikacija jasno kaže na potrebo po spremembi razporeditve izdatkov sektorja države. Ključne besede: javnofinančni izdatki, programi trošenja, učinkovitost trošenja Abstract Slovenia needs far-reaching changes in general government expenditure if it is to achieve its development goals. Structural changes were laid out in the 2005 Strategy of Slovenia's Development, and the present financial crisis and economic recession lend increasing urgency to changes designed to improve the efficiency of spending. This can only be achieved by selecting efficient spending programmes that will underpin balanced development (economic growth, welfare state and environmental protection) and ensure efficient drawing of available EU funds. General government expenditure as a share of GDP is below the EU-27 average in Slovenia, and only nine Member States had lower expenditure in 2008. In Slovenia the decrease in general government expenditure as a share of GDP in the period 2000-2007 (by 4.3 p.p.) was achieved principally with a reduction in productive expenditure (by 2.3 p.p.), but also with cuts in social protection expenditure (by 1.8 p.p.) and non-productive expenditure excluding social protection expenditure (by 0.2 p.p.). EU Member States with the highest per capita GDP in PPS increased productive expenditure relative to GDP in the 2000-2007period, but in Slovenia it dropped. Social protection expenditure as a share of GDP was well below the EU-27 average in 2007. Like the classification by function, the economic classification clearly shows the need to change the structure of general government expenditure. Key words: public finance, spending programmes, efficiency of spending UVOD Finančna kriza in gospodarska recesija se odražata tudi v javnih financah. Prihodki so se znižali, izdatki pa porasli, tudi zaradi dodatnih ukrepov za blažitev posledic finančne krize in gospodarske recesije. Posledično sta močno porasla javnofinančni primanjkljaj in javni dolg, ki ju bodo države težko znižale, če ne bodo sprejele ustreznih ukrepov za zmanjševanje javnofinančnih primanjkljajev. Ker je povečevanje obdavčitev v kriznih časih lahko zelo sporen ukrep, ki dodatno znižuje povpraševanje, je smiselno prevetriti programe trošenja in opustiti tiste, ki so premalo učinkoviti, ali preložiti programe s cilji, ki v teh časih niso prednostni. Ker mednarodno primerljiva javnofinančna statistika na nižjih ravneh še ni dovolj razvita in ker tudi strokovna literatura ne daje jasnih odgovorov, kateri javnofinančni programi trošenja so produktivni in kateri ne, je težko reči, kakšen obseg javnofinančnih izdatkov je za posamezno državo na doseženi stopnji razvoja primeren, in ocenjevati, ali so oblikovani programi trošenja produktivni in učinkoviti. Razpoložljivi mednarodno primerljivi podatki omogočajo le osnovne primerjalne analize med državami (Evropske unije), v prihodnje pa bodo, glede na predvideni razvoj javnofinančne statistike, omogočali bolj poglobljene analize. Tedaj se bo pričakovano povečalo tudi število znanstvenih in strokovnih analiz o produktivnosti in učinkovitosti javnofinančnih izdatkov po posameznih programih trošenja. Prispevek prikazuje višino in strukturo javnofinančnih izdatkov po metodologiji nacionalnih računov ter ekonomski in namenski klasifikaciji, ki je sprejeti standard Evropske unije in omogoča primerjave med vsemi članicami od leta 2000 do leta 2007. Spričo spremenjenih razmer zaradi finančne krize in gospodarske recesije so podatki zastareli, vendar so osnova za razmislek o potrebnih reformah programov trošenja. Javnofinančni izdatki navsezadnje večinoma niso prožni, spremenijo se šele v daljšem času glede na spremembe zakonodaje, institucij, postopkov obravnavanja in izplačevanja transakcij ipd. Prispevek poleg uvoda in pojasnitve metodoloških izhodišč sestavljajo štiri vsebinske točke. Metodološka izhodišča analize navajamo v prvi točki. V drugi prikazujemo višino vseh javnofinančnih izdatkov in v praksi preverjamo tezo, da nižji izdatki pospešujejo gospodarsko rast. V tretji točki analiziramo strukturo javnofinančnih izdatkov po namenski klasifikaciji, pri čemer delimo izdatke na produktivne in neproduktivne. V zadnji, četrti točki analiziramo izdatke po ekonomski klasifikaciji. Prispevek zaključujemo s sklepnimi mislimi. 1. METODOLOŠKA IZHODIŠČA Pri metodoloških izhodiščih velja opozoriti na troje. Prvo so nedvomno razpoložljivi mednarodno primerljivi podatki. Čeprav imajo podatki državne finančne statistike Mednarodnega denarnega sklada daljšo tradicijo in omogočajo primerjave z več državami sveta, so v sedanjih razmerah mednarodno neprimerljivi. V letu 2001 sprejete standarde (Government Finance Statistics Manual, 2001) nekatere države, vključno s Slovenijo, še niso sprejele in svoje javne finance izkazujejo po standardih iz leta 1986 (A Manual on Government Finance Statistics, 1986). Tudi zato je Evropska unija sprejela standard, da se javne finance za članice Evropske unije izkazujejo po metodologiji nacionalnih računov (European System of Accounts - ESA 1995, 1996). Pri tem se upoštevata dve klasifikaciji - ekonomska in namenska, obe pa predpisujejo tudi standardi nacionalnih računov. Izkazovanje po ekonomski klasifikaciji poteka že dlje časa, po namenski (Classification of the Functions of Government - COFOG) pa se je na prvi ravni (izdatki so namreč členjeni na več ravneh) začelo šele pred leti. Razvoj primerljivih podatkov po namenski klasifikaciji pospešuje posebna delovna skupina za kvaliteto javnih financ (Quality of public finance), ki jo je ustanovila Evropska komisije, stremi pa k temu, da države članice Evropske unije prek svojih statistik čim prej zagotovijo podatke še za drugo raven, ki je bistveno bolj analitična ter omogoča ustrezne strokovne in mednarodno primerljive analize javnih financ. V Sloveniji razpolagamo s podatki namenske klasifikacije na prvi ravni, na drugi pa samo s podatki za izobraževanje, zdravstveno varstvo in socialno zaščito. Drugo pa so kazalniki produktivnosti javnofinančnih izdatkov oziroma kazalniki, ki kažejo, kako posamezne skupine izdatkov pospešujejo gospodarsko rast. Že omenjena delovna skupina za kvaliteto javnih financ razvija tudi kazalnike, s katerimi bi lahko države ocenjevale to produktivnost oziroma kvaliteto svojih financ. Prvi izbor kazalnikov je bil izdelan konec leta 2008 (Developing Indicators for Assessing the Quality of Public Finances, 2008). Tretji problem je še nedodelana javnofinančna terminologija. Za terminologijo nacionalnih računov je odgovoren Statistični urad Republike Slovenije, ki javnofinančne izdatke imenuje »izdatki sektorja država«, pri njihovi členitvi po namenski klasifikaciji pa uporablja različna, med seboj neusklajena poimenovanja. Termini se razlikujejo glede na prvo objavo in objavo na podatkovnem portalu stat.si (javni red in varnost - javni red in mir; ekonomske dejavnosti - ekonomske zadeve; stanovanjske dejavnosti in urejanje okolja - stanovanjski in prostorski razvoj; zdravstvo - zdravstveno varstvo; rekreacija, kultura in religija - rekreacija, kultura in dejavnosti združenj). V prispevku prikazujemo javnofinančne izdatke po metodologiji nacionalnih računov (uradno se - kakor smo že navedli - v Sloveniji imenujejo izdatki sektorja država), pri njihovem ocenjevanju pa uporabljamo tudi nekatere kazalnike, za katere v Sloveniji že razpolagamo s podatki. 2. GIBANJE VIŠINE JAVNOFINANČNIH IZDATKOV Mnoge študije dokazujejo, da višji delež javnofinančnih izdatkov v primerjavi z bruto domačim proizvodom (v nadaljevanju BDP) negativno vpliva na gospodarsko rast in da povečanje izdatkov na dolgi rok vodi v kumulativno znižanje gospodarske rasti. Raziskava je pokazala, da dvig ravni javnofinančnih izdatkov za 1 % vodi na dolgi rok v znižanje gospodarske rasti za 3,1 % (Romero in Strauch, 2003, str. 22). Tanzi in Schuknecht (2005, str. 7) poudarjata, da za javno porabo veljajo padajoči donosi, saj družbena korist od povečevanja javne potrošnje Preglednica 1: Skupni javnofinančni izdatki, v % od BDP Države 2000 2005 2006 2007 2008 2000-2008 (spr. o. t.) BDP/ preb. v SKM 2008 BDP/preb. v SKM > od 100 Luksemburg 37,6 41,6 38,6 37,2 40,7 +3,1 253 Irska 31,5 33,7 34,0 35,7 41,0 +9,5 140 Nizozemska 44,2 44,8 45,6 45,3 45,5 +1,3 135 Avstrija 52,1 49,9 49,4 48,7 48,7 -3,4 123 Švedska 55,6 55,2 54,1 52,5 53,1 -2,5 121 Danska 53,6 52,8 51,6 51,0 51,7 -1,9 119 Združeno kraljestvo 39,1 44,1 44,2 44,0 47,7 +8,6 117 Finska 48,3 50,3 48,7 47,3 48,4 +0,1 116 Nemčija 45,1 46,8 45,3 44,2 43,9 -1,2 116 Belgija 49,2 52,2 48,5 48,3 49,9 +0,7 115 Francija 51,6 53,4 52,7 52,3 52,7 +1,1 107 Španija 39,1 38,4 38,5 38,8 40,5 +1,4 104 Italija 46,2 48,2 48,7 47,9 48,7 +2,5 100 BDP v SKM < od 100 Grčija 46,7 43,3 42,2 44,0 44,9 -1,8 95 Ciper 37,0 43,6 43,4 42,9 44,0 +7,0 95 Slovenija 46,7 45,3 44,6 42,4 43,6 -3,1 90 Češka 41,8 45,0 43,8 42,6 42,4 +0,6 80 Malta 41,0 44,7 43,7 42,6 45,3 +4,3 76 Portugalska 43,1 47,6 46,3 45,8 45,9 +2,8 75 Slovaška 50,9 38,2 36,9 34,4 43,9 -7,0 72 Estonija 36,5 34,0 34,2 35,5 40,9 +4,4 67 Madžarska 46,5 50,1 51,9 49,7 49,8 +3,3 63 Litva 39,1 33,3 33,6 34,9 37,2 -1,9 61 Poljska 41,1 43,4 43,8 42,1 43,1 +2,0 57 Latvija 37,3 35,6 38,2 35,9 39,5 +2,2 56 Romunija 38,5 33,5 35,3 36,6 38,5 0,0 46 Bolgarija 42,6 39,9 36,5 41,5 37,4 -5,2 40 EU-27 45,2 46,9 46,3 45,7 46,8 +1,6 100 Vir podatkov: Total general government Expenditure; General government. Pridobljeno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu. Opombi: (1) za analitične namene smo države v preglednici razporedili po vrstnem redu glede na doseženi BDP na prebivalca v SKM za leto 2008 (SURS, Prva objava, 26. 06. 2009); (2) oznaka n. p. - ni podatka. izgine, ko ta preseže optimalno raven, ki naj bi bila okoli 35 % BDP. Podobno trdi Rihteričeva (2001, str. 482), saj povečanje državne potrošnje povečuje gospodarsko rast na prebivalca, dokler ne dosežemo njenega optimalnega obsega, nato pa to povečanje gospodarsko rast zmanjšuje, saj je učinek obdavčenja in neučinkovitosti državnega poseganja v gospodarstvo močnejši od produktivnega učinka državnih investicij in pomoči. Ko namreč državni vpliv preseže določeni delež skupne končne potrošnje v narodnem gospodarstvu, zavre podjetniško pobudo in zmanjša prožnost gospodarskih subjektov. Prizadevanju strokovnjakov in Evropske komisije za zniževanje javnofinančnih izdatkov, kar bi pospešilo gospodarsko rast, je večina članic EU-27 sledila v obdobju 2000-2007, predvsem pa po letu 2005. Izdatke so najbolj znižale članice z najnižjim in večina članic z najvišjim BDP na prebivalca v standardih kupne moči (SKM), kar je merilo razvitosti držav članic Evropske unije (preglednica 1). Med njimi sta le Slovaška in Litva (leta 2007) sledili teoretičnim Tanzijevim in Schuknechtovim izsledkom (2005, str. 7) ter izkazovali izdatke pod 35 oziroma 40 odstotnih točk BDP (Aristovnik in sod., 2009, str. 28), pri čemer se jima pridruži še šest držav. Slovenija je z izdatki v višini 42,4 odstotne točke BDP presegala obe meji. V letu 2008 so javnofinančne izdatke v primerjavi z BDP bistveno povečale skoraj vse članice, izjema so bile le Nemčija, Češka in Bolgarija, ki so jih znižale, Avstrija pa ohranila. Sorazmerno so se najbolj povečali (za več kakor 5 o. t.) v državah z relativno najnižjimi javnofinančnimi izdatki (Slovaška, Estonija in Irska). V nobeni članici niso bili v letu 2008 doseženi izdatki, nižji od 35, nižji od 40 odstotnih točk BDP pa so bili samo še v štirih članicah. Povečanje javnofinančnih izdatkov v letu 2008 lahko že pripišemo tudi začetku finančne krize in gospodarske recesije. Delež javnofinančnih izdatkov v BDP je v Sloveniji pod povprečjem EU-27, med posameznimi članicami je v letu 2008 izkazovalo nižjega samo devet članic. Znižanje v obdobju 2000-2007 je izhajalo predvsem iz visoke rasti BDP, ki ji izdatki niso sledili, in znižanih izdatkov, pri katerih deluje avtomatski stabilizator (izdatki za brezposelne in za revnejši sloj prebivalstva), večjih celovitih sistemskih sprememb, ki bi zniževali izdatke, razen pri socialni zaščiti ni bilo. Zvišanje njihovega deleža v letu 2008 je predvsem posledica neprilagojenih izdatkov rasti BDP, ki se je drastično znižal (negativna rast) šele v zadnjem četrtletju, in povečanih izdatkov predvsem za socialno zaščito. Če višino javnofinančnih izdatkov (izdatki v odstotku BDP) primerjamo še z razvitostjo držav (BDP na prebivalca v BDP po SKM), ugotovimo, da imajo nekatere zelo razvite države članice Evropske unije tudi zelo visoke javnofinančne izdatke, zato menimo, da sama višina izdatkov ni odločilni dejavnik gospodarske uspešnosti. Poleg splošnih dejavnikov (družbena klima, tradicija) so odločilni še produktivna naravnanost programov trošenja in njihova učinkovitost pri uresničevanju ciljev, ki jih programi podpirajo. 3. STRUKTURA JAVNOFINANČNIH IZDATKOV PO NAMENSKI KLASIFIKACIJI Vprašanju, kateri javnofinančni izdatki ugodno vplivajo na gospodarsko rast, torej so produktivni, je bilo v znanstveni in strokovni javnosti posvečenih veliko prispevkov, ugotovitve pa niso enotne. Praviloma skoraj vsi avtorji pripisujejo pozitivne učinke izdatkov za raziskovanje in razvoj ter izobraževanje, oboji imajo tudi učinke prelivanja na celotno družbo (OECD, 2003, str. 5964). Evropska komisija je izdatke razdelila v produktivne in neproduktivne ter oblikovala kazalnike, pri katerih se izdatki izražajo v deležu BDP. Produktivne javnofinančne izdatke je razvrstila v tri kazalnike. Prvi obsega izdatke za promet, raziskave in razvoj ter izobraževanje v primerjavi z BDP. Drugi obsega izdatke iz prvega kazalnika in izdatke za zdravstveno varstvo v primerjavi z BDP. Tretji kazalnik pa poleg izdatkov iz kazalnika dve zajema še izdatke za javni red in mir ter za varstvo okolja v primerjavi z BDP (European Commission, 2008, str. 6). Ker v Sloveniji in nekaterih drugih državah članicah ni podatkov o javnofinančnih izdatkih po namenski klasifikaciji na drugi ravni, smo v analizi namesto podatkov samo za promet upoštevali celotne izdatke za ekonomske zadeve, izdatke za raziskave in razvoj pa smo iz tega pregleda izpustili (so namreč na drugi ravni v okviru desetih skupin izdatkov). Zavedamo se, da je razdelitev na produktivne in neproduktivne izdatke le na prvi ravni namenske klasifikacije lahko strokovno sporna, saj so v skupini produktivnih izdatkov tudi programi, ki niso produktivni. Lahko pa je tudi nasprotno. V skupini neproduktivnih izdatkov lahko najdemo povsem produktivne programe. Delitev izdatkov na produktivne (za ekonomske zadeve, izobraževanje, zdravstveno varstvo, javni red in mir ter za varstvo okolja) in neproduktivne (za javno upravo, obrambo, stanovanjski in prostorski razvoj ter za rekreacijo, kulturo in dejavnosti združenj), pri čemer med neproduktivnimi izdatki posebej opozarjamo na izdatke za socialno zaščito, je pokazala, da je bilo znižanje javnofinančnih izdatkov v Sloveniji v primerjavi z BDP (za 4,3 o. t. BDP) v obdobju 2000-2007 doseženo predvsem z znižanjem produktivnih izdatkov za 2,3 o. t.; izdatkov za socialno zaščito za 1,8 o. t. in neproduktivnih izdatkov, razen izdatkov za socialno zaščito za 0,2 o. t. BDP. 3.1 PRODUKTIVNI IZDATKI Za države članice Evropske unije z najvišjim BDP na prebivalca v SKM je značilno, da imajo razmeroma visok delež produktivnih izdatkov v BDP, v obdobju 20002007 so jih še povečale (preglednica 2, slika 1). Delež produktivnih izdatkov, ki je v Sloveniji še leta 2000 znašal 20 % BDP in je bil eden najvišjih, je do leta 2007 padel pod povprečje držav članic EU-27, saj ima le osem članic nižji delež od Slovenije. Relativni izdatki za ekonomske zadeve, ki so se znižali najbolj (za 1,2 % BDP), so sicer v letu 2007 še višji od povprečja članic, vendar ima več kakor polovica članic višji delež od Slovenije. Izrazito znižanje slednjih izhaja iz leta 2004, kar je bila posledica tega, da se investicije v avtocestno omrežje ne financirajo iz kapitalskih transferjev državnega proračuna, temveč neposredno z zadolževanjem (z državnim jamstvom). Relativni izdatki za izobraževanje so se izrazito znižali v letu 2007 (od leta 2000 do leta 2006 so bili stabilni), predvsem zaradi nominalno počasnejše rasti vmesne potrošnje. Ti izdatki so še vedno višji od povprečja držav članic EU-27; med posameznimi članicami je Slovenija v sredini. Relativni izdatki za zdravstveno varstvo se znižujejo od leta 2001 in so v letu 2007 že krepko nižji od povprečja držav članic. Do njihovega relativnega znižanja je prišlo zaradi počasne nominalne rasti sredstev za zaposlene ter izdatkov za vmesno in končno potrošnjo. Relativni izdatki za javni red in mir so v Sloveniji dokaj stalni, v obdobju 2000-2007 so se znižali minimalno in so le nekoliko nižji od povprečja držav članic. Relativni izdatki za varstvo okolja so v Sloveniji od leta 2000 Preglednica 2: Delitev javnofinančnih izdatkov po skupinah, v % od BDP PRODUKTIVNI IZDATKI IZDATKI ZA SOCIALNO ZAŠČITO DRUGI NEPRODUKTIVNI IZDATKI (brez socialne zaščite) Države 2000 2007 20002007 (spr. o.t.) 2000 2007 20002007 (spr. o.t.) 2000 2007 20002007 (spr. o.t.) BDPvSKM> od 100 Luksemburg 14,3 14,9 +0,6 15,7 15,8 +0,1 7,6 6,5 -1,1 Irska 16,3 18,5 +2,2 7,6 10,0 +2,4 7,6 7,2 -0,4 Nizozemska 14,9 (p) 18,1 (p) +3,2 16,6 (p) 16,3 (p) -0,3 12,7 (p) 10,9 (p) -1,8 Avstrija 20,4 19,2 -1,2 21,1 19,9 -1,2 10,6 9,6 -1,0 Švedska 18,7 20,1 +1,4 23,2 21,6 -1,6 13,7 10,8 -2,9 Danska 19,9 19,7 -0,2 21,8 21,7 -0,1 11,9 9,6 -2,3 Združeno kraljestvo 15,4 20,1 +4,7 14,8 15,3 +0,5 8,9 8,6 -0,3 Finska 18,0 18,3 +0,3 20,3 19,9 -0,4 10,0 9,1 -0,9 Nemčija 14,3 15,9 +1,6 21,7 20,4 -1,3 9,1 7,9 -1,2 Belgija 19,2 20,1 +0,9 16,8 17,1 +0,3 13,2 11,1 -2,1 Francija 18,0 18,1 +0,1 21,2 22,2 +1,0 12,4 12,0 -0,4 Španija 16,5 17,8 (p) +1,3 13,0 13,0 (p) 0,0 9,6 8,0 (p) -1,6 Italija 16,1 18,2 +2,1 17,5 18,2 +0,7 12,6 11,5 -1,1 BDPvSKM < od 100 Grčija 13,9 14,0 +0,1 17,0 18,6 +1,6 15,8 11,4 -4,4 Ciper 15,5 17,0 +1,5 7,9 9,9 +2,0 13,6 16,0 +2,4 Slovenija 20,0 17,7 -2,3 17,3 15,5 -1,8 9,4 9,2 -0,2 Češka 20,4 21,8 +1,4 13,4 12,9 -0,5 8,0 7,9 -0,1 Malta 18,9 20,1 -1,2 12,7 13,7 +1,0 9,4 8,8 -0,6 Portugalska 20,8 18,5 -2,3 12,5 17,5 +5,0 9,8 9,8 0,0 Slovaška 23,4 (p) 17,4 (p) -6,0 14,2 (e, p) 10,6 (p) -3,6 13,3 (p) 6,4 (p) -6,9 Estonija 18,1 18,4 +0,3 10,8 9,8 -1,0 7,6 7,3 -0,3 Madžarska n. p. 19,5 n. p. 17,3 n. p. 12,9 Litva 18,4 16,8 -1,6 12,6 11,1 -1,5 8,1 7,0 -1,1 Poljska n. p. 17,2 n. p. 15,7 n. p. 9,2 Latvija 15,3 18,6 +3,3 13,2 8,4 -4,8 8,8 8,9 +0,1 Romunija n. p. 18,1 n. p. 9,9 n. p. 8,6 Bolgarija 13,1 (p) 16,5 (p) +3,4 15,0 (p) 13,1 (p) -1,9 14,5 (p) 11,9 (p) -2,6 EU-27 n. p. 18,1 n. p. n. p. 18,0 n. p. n. p. 9,6 n. p. Vir podatkov: Government expenditure by function (COFOG). Pridobljeno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu. Opombi: (1) enake kakor v preglednici 1 in (2) oznaka (p) - začasni podatek; oznaka e - ocena. nespremenjeni in izrazito nizki, nižje izdatke od Slovenije imata le Ciper in Finska, enako nizke pa še Romunija in Švedska. V ekonomski strukturi izdatkov za varstvo okolja je nekaj premikov, delež izdatkov za subvencije se je krepko znižal, močno pa so se povečale sicer zelo nizke bruto investicije. Do dejanskega relativnega znižanja izdatkov za produktivne namene je v Sloveniji prišlo samo pri varčevanju v zdravstvenem varstvu in izobraževanju pri vmesni potrošnji. Počasnejša rast sredstev za zaposlene v obdobju 2000-2007 se je premaknila v zadnjo četrtino leta 2008, ko so se s popravki plačnih razmerij precej povečala sredstva za zaposlene, predvsem v zdravstvenem varstvu in s tem tudi delež izdatkov za zdravstveno varstvo v BDP. Pri ekonomskih zadevah prenos transferjev iz javnofinančnih izdatkov v zadolževanje z državnim jamstvom ter omogočeno povečano zadolževanje občin za izvedbo projektov dejansko predstavljata prenos morebitnih obveznosti države na naslednje generacije. Slika 1: Delež produktivnih izdatkov, v % od BDP 25 20 15 10 5 0 mi ti li ■ i p p m niti Ld I i ra !» S 3 _Q E sy < > Q ¥ O (Ü TO (D ro (D (D n3 >u OT *u d tu is a U U (D Œ (D (D (D (D fö (Ü (D (D (D U S o o O- C E o en Leto 2000 Leto 2007 T3 M Vir podatkov: Government expenditure by function (COFOG). Pridobljeno na: http://epp.eurostat.ec.europa.eu. Opombi: (1) enaka kakor pri tabeli 1 in (2) za EU-27, Madžarsko, Poljsko in Romunijo ni podatkov za leto 2000, zato so v sliki upoštevani podatki za leto 2005. Slika 2: Delež izdatkov za socialno zaščito, v % od BDP 25 20 15 10 Leto 2000 Leto 2007 CT S JS JS JS tU (V "O ^ c C — TT LJ- U O e o J2 £p ra ro