53 AGROMETEOROLOGIJA AGROMETEOROLOGY AGROMETEOROLOŠKE RAZMERE V APRILU Agrometeorological conditions in April Ana Žust godnjo pomlad, v marcu in v več ini aprila, so zaznamovale nadpovpreč ne temperature zraka. Marec je bil celo med najtoplejšimi po letu 1961. S povpreč no temperaturo 10,2 °C (v Ljubljani) je bil za 3,8 °C toplejši tudi od povpreč ja. Temperaturno povpreč je prvih dveh dekad aprila je bilo za 2,9 °C višje od povpreč ja 1981–2010. Temperaturni prag 10 °C je bil presežen že na zač etku zadnje dekade marca, obič ajno se to zgodi sredi aprila. Napovpreč ne so bile tudi meseč ne vsote efektivne temperature zraka nad pagovi 0, 5 in 10 °C (preglednica 5). Vremenske razmere so omogoč ale precejšnje izhlapevanje, v posameznih dneh celo blizu 5 mm vode na dan. Povpreč no meseč no izhlapevanje pa se je gibalo med 2,0 in 2,5 mm, ponekod v osrednji Sloveniji ter na vzhodu in severovzhodu je seglo do skoraj 3,0 mm, na Obali je bilo višje od 3 mm. Količ ina izhlapele vode pa je bila več inoma med 60 in 80 mm, na Primorskem nad 100 mm (preglednica 1). Vodna bilanca je bila negativna s primanjkljaji do okoli 30 mm. Izjema je bila osrednja Slovenija, kjer je količ ina padavin presegla količ ino vode, presežek pa je meril skoraj 70 mm (preglednica 2). Preglednica 1. Dekadna in meseč na povpreč na, maksimalna in skupna potencialna evapotranspiracija (ETP), izrač unana je po Penman-Monteithovi enač bi, april 2017 Table 1. Ten days and monthly average, maximum and total potential evapotranspiration (ETP) according to Penman-Monteith's equation, April 2017 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) pov. max. Σ pov. max. Σ pov. max. Σ pov. max. Σ Portorož-letališč e 3,4 4,6 34 3,3 4,1 33 3,5 4,7 35 3,4 4,7 102 Vojsko 2,1 2,6 21 1,7 2,1 17 1,9 2,7 19 1,9 2,7 56 Rateč e-Planica 2,3 3,1 23 2,1 3,3 21 2,1 2,6 21 2,2 3,3 65 Bohinjska Č ešnjica 2,3 3,2 23 2,1 3,2 21 2,0 2,9 20 2,1 3,2 64 Lesce 2,6 3,3 26 2,3 3,7 21 1,8 2,5 16 2,2 3,7 63 Brnik-letališč e 2,9 3,7 29 2,4 4,3 24 2,3 3,6 23 2,5 4,3 76 Topol pri Medvodah 2,6 4,0 26 2,1 3,3 21 2,0 2,9 20 2,2 4,0 67 Ljubljana 3,2 4,1 32 2,5 3,9 25 2,6 3,5 26 2,8 4,1 84 Nova vas-Bloke 2,0 2,7 20 1,8 2,6 18 2,2 2,7 22 2,0 2,7 60 Babno polje 2,2 3,0 22 1,9 2,7 19 2,3 2,9 23 2,1 3,0 64 Postojna 2,8 4,2 28 2,7 3,8 27 2,5 3,3 25 2,7 4,2 80 Koč evje 2,0 2,7 20 1,6 2,0 16 2,2 2,7 22 1,9 2,7 58 Novo mesto 2,9 3,9 29 2,4 3,7 24 3,0 4,3 30 2,8 4,3 82 Malkovec 2,6 3,4 26 2,1 2,8 21 2,5 3,5 25 2,4 3,5 73 Bizeljsko 2,5 3,5 25 2,2 3,3 22 2,5 3,5 25 2,4 3,5 72 Doblič e-Č rnomelj 2,5 3,4 25 2,0 2,5 20 2,6 4,3 26 2,4 4,3 70 Metlika 2,4 3,0 24 2,0 3,1 20 2,4 3,1 24 2,3 3,1 68 Maribor-letališč e 3,2 4,5 32 2,6 3,7 26 3,0 5,2 30 2,9 5,2 88 Starše 2,8 3,8 28 2,5 3,4 25 2,8 4,8 28 2,7 4,8 82 Polič ki vrh 2,2 3,0 22 2,0 2,5 20 2,3 3,3 23 2,2 3,3 64 Ivanjkovci 2,0 2,6 20 1,8 2,3 18 2,2 3,2 22 2,0 3,2 60 Veliki Dolenci 2,9 4,1 29 2,3 2,7 23 2,9 4,5 29 2,7 4,5 81 Lendava 2,8 3,7 28 2,7 3,4 27 2,9 4,7 29 2,8 4,7 85 Z Agencija Republike Slovenije za okolje 54 Preglednica 2. Dekadna in meseč na vodna bilanca za april 2017 in obdobje vegetacije (od 1. aprila 2017 do 30. ap- rila 2017) Table 2.Ten days and monthly water balance in April 2017 and for the vegetation period (from April 1, 2017 to April 30, 2017) Opazovalna postaja Vodna bilanca [mm] v aprilu 2017 Vodna bilanca [mm] I. dekada II. dekada III. dekada mesec (1. 4. 2017–30. 4. 2017) Ljubljana −17,9 17,9 69,5 69,5 69,5 Novo mesto −17,1 −2,3 −11,1 −30,5 −30,5 Maribor, letališč e −28,1 −14,0 31,7 −11,4 −11,4 Portorož, letališč e −30,9 8,6 −8,7 −31,0 −31,0 Povpreč na meseč na temperatura v setveni globini tal je bila nad 10 °C, ob sonč nih opoldnevih pa so se tla segrela nad 20 °C. Najniže temperature tal, ponekod celo pod 3 °C, pa so bile zabeležene v dneh prodora hladnega zraka (preglednica 4, slika 1). Tla so bila nadpovpreč no zgodaj, že v prvi dekadi aprila dovolj ogreta za sajenje krompirja in setev koruze. Klub temu pridelovalci s setvijo koruze niso pretiravali, in so jo, po izkušnji s prezgodnjo setvijo v preteklem letu, tokrat posejali ob normalnem č asu. V pomurskih ravnicah po 15. aprilu, drugod več inoma v zadnji dekadi aprila, kar se je izkazalo za dobro, ker koruza v č asu pozebe še ni vzkalila. Rastlinski svet se je odzval na obilje zgodnje spomladanske toplote. Po podatkih fenološkega monitoringa ARSO so 1 do 2 tedna prezgodaj zacvetele številne zgodnje negojene rastlinske vrste. Na primer, navadna breza je olistala in zacvetela več kot dva tedna prej kot obič ajno. Iva je zacvetela v zač etku druge dekade marca, dober teden dni prej kot obič ajno. Divji kostanj je olistal več kot 10 dni in zacvetel celo 18 dni bolj zgodaj kot obič ajno. Prve cvetove regrata, pomembne medonosne spomladanske rastline, smo v več jem delu Slovenije lahko opazili že ob koncu marca, skoraj 14 dni prej kot povpreč no. Prezgodaj so se prebudila tudi sadna drevesa in vinska trta. Zgodnji košč ič arji so zacveteli že v zač etku druge polovice marca, breskve in č ešnje več inoma v zadnji dekadi marca, peč kate vrste sadja pa v prvi dekadi aprila. Jablane so zač ele cveteti do 14 dni bolj zgodaj kot povpreč no. Sorazmerno zgodnejše v razvoju so bile tudi druge vrste sadnega drevja: hruške in č ešnje, ki tudi sicer cvetijo pred jablano, saj je ta zadnja v vrsti pri nas rastoč ih gospodarsko pomembnih sadnih vrst. Prvi mladi poganjki in mladi listi vinske trte na vinogradniških legah Goriškem in Vipavskem so se razvili v prvi in na zač etku druge dekade aprila, od 6 do 20 dni prej kot obič ajno. V drugih vinorodnih območ jih prvi poganjki vinske trte niso dosti zaostajali za Primorsko. SPOMLADANSKA POZEBA Spring frost V slovenskem prostoru so spomladanske pozebe posledica advekcijskih in radiacijskih ohladitev. Najpogostejše pozebe so posledica kombinacija obeh vrst ohladitev, advekcijsko-radiacijske, kar pomeni, da vdoru hladnega zraka s severa ali severovzhoda ponoč i sledi še moč no radiacijsko ohlajanje. Take vrste ohladitve so za odpirajoč e cvetne brste sadnih rastlin navadno najbolj usodne, saj temperatura zraka v prizemnih plasteh ozrač ja lahko pade več stopinj pod nič lo. Podobne vremenske razmere so bile ključ ne tudi v tednu med 17. in 22. aprilom 2017, ko je bila Slovenija pod vplivom polarnih zrač nih mas. Zaradi nastanka ciklona nad severnim Sredozemljem je Agencija Republike Slovenije za okolje 55 Slika 1. Najnižja temperature zraka izmerjena 2 m nad tlemi 21. aprila 2017 (Vir: ARSO, 2017) Figure 1. Minimum air temperature (at 2m height) recorded on April 21, 2017 (source: ARSO, 2017) Slika 2. Najnižja temperature zraka izmerjena 2 m nad tlemi 22. aprila 2017 (Vir: ARSO, 2017) Figure 2. Minimum air temperature (at 2m height) recorded on April 22, 2017 (source: ARSO, 2017) Agencija Republike Slovenije za okolje 56 17. aprila od severovzhoda k nam zač el pritekati postopno hladnejši zrak. Dotok hladne polarne zrač ne mase se je še okrepil naslednji dan s krepitvijo anticiklona nad severnim delom Evrope in pomikom ciklona iznad Jadrana nad Balkan. Nad območ jem Alp so v torek, 18. aprila, in v sredo, 19. aprila, pihali moč ni severni vetrovi. Na severni strani Alp in na osrednjem Balkanu je snežilo do nižin, ponekod je zapadlo rekordno veliko snega za drugo polovico aprila. V noč i na petek, 21. aprila, je naše kraje preplavil najbolj mrzel zrak, hkrati pa je veter v spodnjih plasteh ozrač ja prič el slabeti. Nad nas se je razširil obsežen anticiklon s središč em nad severnim Atlantikom. Veter se je poč asi umiril, zato sta bili jutri, 21. in 22. aprila, po več ini Slovenije zelo hladni. Najnižje temperature zraka so se 21. aprila gibale med −2 in −6 °C, v hribovitih predelih so padle vse do −8 °C. Nad zmrzišč em so temperature ostale le na Goriškem in na obalnem območ ju ter v delu Slovenske Istre. Naslednji dan, 22. 4., so se temperature zraka ponekod ponovno spustile pod 0 °C, v izpostavljenih predelih Notranjske in v hribovitih predelih pa se je ohladilo od −4 do −6 °C. (sliki 1 in 2) Nevarnost spomladanske pozebe Spomladanska pozeba je najpogostejša v zgodnjem obdobju odpiranja cvetnih brstov (na primer fenološke faze: mišje ušesce, balon, odprt cvet, mladi plodič i itd.). Polno odprti cvetovi košč ič arjev in peč karjev pozebejo pri temperaturi zraka nižji od −2,0 °C, za mlade oplojene plodič e so usodne temperature zraka nižje od −1° C, še zaprti brsti pa pozebejo pri temperaturah pod −3,0 °C. Še bolj obč utljiva od peč katih in košč ič astih sadnih vrst sta oreh in vinska trta. Odpirajoč e cvetne brste oreha lahko poškoduje že ena negativna stopinja, č e pa brsti že odganjajo, je lahko usodnih že nekaj desetink stopinje pod nič lo. Pozeba vinske trte v naših vinorodnih območ jih obič ajno prizadene odganjajoč e mladike in mlade liste, zanje so nevarne temperature pod −2,0 °C. Škoda nastane, kadar pojav obč utljivih fenoloških faz sovpada z nizkimi temperaturami. Najprej pomrzneta pestič in semenska zasnova, precej manj obč utljiv je cvetni venec, dokaj odporne pa so prašnice in pelod. Nizke temperature zraka lahko cvet oziroma cvetni brst povsem unič ijo. V tem primeru je pozeba popolna. Pozeba je lahko tudi nepopolna, kadar cvetni brst preživi, vendar se obič ajno pojavi sterilnost cvetov, poveč a se delež polikarpnih plodov in poruši se naravni ritem fenološkega razvoja. Precejšnjo vlogo pri preživetju cvetov in brstov ima odpornost, kar je lahko genetska lastnost vrste in sorte sadne rastline. Odpornost rastline je tudi pridobljena lastnost, nanjo vplivajo tehnologija (rez), prehranjenost, starost drevesa in tudi lega rastišč a. Pri obsežnosti povzroč ene škode ima pomembno vlogo tudi lastnost postopnega cvetenja, kar pomeni da so na drevesu hkrati brsti in cvetovi v različ nih razvojnih fazah od katerih nekatere lažje preživijo. Zgodnejši fenološki razvoj je ključ en za obsežnost škode po pozebi 21. aprila 2017 Po skoraj vsej državi so temperature zraka, ki so bile več inoma presegle kritič ne vrednosti, ki jih pri nas rastoč e sadne vrste še lahko preživijo, sovpadle s fenološkimi fazami polnega cvetenja oziroma odcvetanja in mladih plodič ev. Nizkih temperatur niso preživeli niti mladi poganjki in prvi listi vinske trte v podravskem in posavskem vinorodnem območ ju, zlasti na nižjih in kotlinskih legah, kamor se je po poboč jih stekal hladen zrak. Tudi robinija (č ebelarji jo sicer imenujejo akacija), je zač ela brsteti in nastavljati socvetja prezgodaj (na Primorskem, kjer so temperature sicer ostale nad nič lo, je zacvetela že v sredini zadnje dekade aprila, v primerjavi s povpreč jem do 16 dni prezgodaj. Izkušnje iz preteklosti Pri zmernih pozebah so gospodarske škode obvladljive, predvsem zaradi lastnosti postopnega cvetenja sadnih rastlin. Moč ne pozebe, navadno pozne v aprilu, pa povzroč ijo gospodarske škode z razsežnostmi obsežnih naravnih nesreč . V preteklih 30 letih je sadjarsko panogo v Sloveniji prizadelo vsaj 13 pozeb. Nekatere med njimi so prizadele le posamezna sadjarska območ ja v Sloveniji, še posebno izpostavljene lege, obič ajno zgodnje košč ič arje, redkeje tudi peč karje in poljšč ine. Na primer v letih 1990, 1991, 1992, Agencija Republike Slovenije za okolje 57 1994 in 1995 so bila prizadeta le posamezna območ ja, zaradi postopnosti fenološkega razvoja pa niso povzroč ile škode več jih razsežnosti. Ogromno škodo sta povzroč ili pozebi aprila 1997 ter marca 1998. Prva je prizadela vsa sadjarska območ ja v Sloveniji in unič ila od 40 do 100 % cvetnega nastavka najpomembnejših sadnih vrst. Druga, izrazito zgodnja, je unič ila celoten cvetni nastavek breskev na Goriškem, Vipavskem in obalnem območ ju. Leta 2001 je obsežna pozeba, podobna pozebi 2017, prizadela več ji del Slovenije razen Primorske. V letih 2002 in 2003 so bile pozebe lokalno omejene, a so klub temu unič ile do 30 % cvetov. Pozeba leta 2012, je na najbolj prizadetih legah terjala več kot 50 %, ponekod celo 100 % škodo. Tudi pozeba v letu 2016 je prizadela več ji del države razen Primorske. Povzroč ila je kar za 43,5 mio. EUR škode. Zadnja pozeba, v letu 2017, je prav tako prizadela vso državo razen Primorske. Prave razsežnosti škode po pozebi je težko izraziti samo z izgubljenim pridelkom. Prišteti je treba še škodo zaradi drobnejših in skladišč no slabo obstojnih plodov, ki se razvijejo iz preživelih brstov nižjega reda, kakor tudi ceno ukrepov za ohranitev okrnjenega pridelka in prilagajanje fiziološkim potrebam prizadetih rastlin v naslednjih letih. Preglednica 3. Zač etek cvetenja nekaterih vrst sadnega drevja zabeležen na nekaterih fenoloških postajah v Sloveniji v primerjavi s povpreč nim nastopom cvetenja (krepko, okvirno obdobje 1971–2015, (Vir: ARSO) Table 3. Flowering start of peach, cherry, pear and apple tree and young sprouts of vine recorded on phenological stations in Slovenia compared to the long-term average (bold, indicative period 1971–2015) (Source: ARSO) Fenološka postaja Breskev Č ešnja Hruška Jablana Vinska trta Bizeljsko 26. 3. 5. 4. 23. 3. 10. 4. 30. 3. 10. 4. 1. 4. 15. 4. 6. 4. 30. 4. Brod 25. 3. 11. 4. 23. 3. 5. 4. 28. 3. 11. 4. 5. 4. — 12. 4. 25. 4. Novo mesto 29. 3. 2. 4. 27. 3. 7. 4. 29. 3. 12. 4. 1. 4. 15. 4. — — Metlika 27. 3. 7. 4. 27. 3. 11. 4. 29. 3. 11. 4. 3. 4. 14. 4. 10. 4. 13. 4. Zibika 24. 3. 9. 4. 23. 3. 7. 4. 29. 3. 13. 4. 4. 4. 26. 4. 13. 4. 23. 4. Maribor 1. 4. 13. 4. 24. 3. 8. 4. 4. 4. 13. 4. 7. 4. 15. 4. — — Celje 26. 3. 8. 4. 29. 3. 10. 4. 29. 3. 10. 4. 13. 4. 24. 4. — — Javor 29. 3. 9. 4. 30. 3. 18. 4. 2. 4. 12. 4. 10. 4. 24. 4. — — Bilje 20. 3. 27. 3. 31. 3. 4. 4. 30. 3. 7. 4. 4. 4. 12. 4. 12. 4. 18. 4. Goriška brda 16. 3. 10. 4. 25. 3. 2. 4. 24. 3. 8. 4. 26. 3. 2. 4. 5. 4. 19. 4. Portorož 17. 3. 22. 3. 19. 3. 1. 4. 23. 3. 4. 4. 1. 4. 5. 4. — — Pozeba je poleg sadnega drevja prizadela tudi nekatere poljšč ine in vrtnine. Med temi predvsem oljno ogršč ico, ki je na severovzhodu države polno cvetela, a je bila hkrati oslabljena tudi zaradi spomladanske suše. Zmrzali ni prenesel niti zgodnji krompir, ki je že razvijal grmič ke ter številne zgodaj sejane zelenjadnice. Na več ini območ ij kjer medenje akacije poleg lipe predstavlja gospodarsko pomembno č ebeljo pašo so listi, poganjki in nastavki socvetij skoraj v celoti pozebli. Se ogroženost sadjarske pridelave zaradi pozebe poveč uje? Podatki o zač etku cvetenja sadnih rastlin v Sloveniji kažejo, da se trendi izrazito nagibajo k zgodnejšem cvetenju sadnega drevja. Na primer, jablana zacveti 2 dni, različ ne sorte hrušk od 4 do 5 dni in č ešnja malo več kot 3 dni na desetletje prej kot v zač etku petdesetih let prejšnjega stoletja. Dolgoletni nizi podatkov so pokazali, da je do prelomnega leta prišlo po letu 1987, ko so se spomladanske fenološke faze zač ele pojavljati bolj zgodaj zaradi višje temperature zraka. O podobnih ugotovitvah poroč ajo tudi številni tuji viri. Z zgodnejšim cvetenjem narašč a tudi tveganje za spomladansko pozebo. Pred nekaj več kot desetimi leti smo v študiji »Ranljivost slovenskega prostora na podnebne spremembe« ugotovili, da se ob povpreč nem č asu cvetenja zgodnejših vrst košč ič arjev (1961–2000) in pri kritič ni temperature zraka nižji od −2 °C, tveganje za pozebo giblje med 5 in 20 %. Po podnebnem scenariju za prihodnost do leta 2050, po katerem bi se ozrač je v marcu in aprilu ogrelo za povpreč no 1 °C lahko prič akujemo za 4 do 10 dni zgodnejše cvetenje. Č e bi bila temperatura višja za 3 °C bi Agencija Republike Slovenije za okolje 58 Preglednica 4. Dekadne in meseč ne temperature tal v globini 2 in 5 cm, april 2017 Table 4. Decade and monthly soil temperatures at 2 and 5 cm depths, April 2017 Postaja I. dekada II. dekada III. dekada mesec (M) Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Tz2 max Tz5 max Tz2 min Tz5 min Tz2 Tz5 Portorož, letališč e 13,8 14,0 22,2 20,2 8,8 9,6 13,1 13,3 23,8 22,4 5,8 6,3 13,3 13,6 21,2 20,0 5,6 6,1 13,4 13,6 Lesce 12,7 12,6 19,4 18,0 5,7 7,1 10,2 10,3 21,0 17,4 3,0 3,1 10,0 10,0 15,4 14,0 3,3 2,4 11,0 11,0 Ljubljana 13,2 12,9 20,0 17,2 7,4 9,0 11,9 12,3 20,3 18,0 4,8 6,3 11,2 11,4 15,7 14,2 4,4 6,1 12,1 12,2 Novo mesto 13,6 13,5 24,7 21,3 6,9 7,7 12,3 12,4 23,9 21,4 4,8 5,4 12,3 12,3 20,0 18,0 3,7 3,9 12,7 12,7 LEGENDA: Tz2 −povpreč na temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz2 max −maksimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 −povpreč na temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Tz5 max −maksimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) * −ni podatka Tz2 min −minimalna temperatura tal v globini 2 cm ( °C) Tz5 min −minimalna temperatura tal v globini 5 cm ( °C) Slika 3. Minimalne in maksimalne dnevne temperature tal v globini 5 cm za Portorož, Ljubljano in Mursko Soboto, april 2017 Figure 3. Daily minimum and maximum soil temperatures in the 5 cm depth for Portorož, Ljubljana and Murska Sobota, April 2017 Agencija Republike Slovenije za okolje 59 Preglednica 5. Dekadne, meseč ne in letne vsote efektivnih temperatur zraka na višini 2 m, april 2017 Table 5. Decade, monthly and yearly sums of effective air temperatures at 2 m height, April 2017 Postaja Tef > 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1. 1. 2017 I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališč e 132 125 125 382 17 82 75 75 232 17 32 26 27 85 10 968 460 120 Postojna 106 86 91 282 36 56 37 41 134 28 9 6 4 19 3 653 246 25 Koč evje 108 77 93 278 24 58 33 44 135 20 12 6 9 27 5 586 231 31 Rateč e 91 67 66 224 47 41 26 18 86 32 3 4 0 7 2 428 128 7 Lesce 124 89 92 304 47 74 39 42 154 40 24 7 3 34 13 647 266 47 Brnik 119 90 96 306 33 69 41 46 157 27 20 7 7 34 6 612 252 42 Ljubljana 144 107 112 362 40 94 57 62 212 37 44 18 15 77 22 811 400 117 Novo mesto 134 99 116 349 33 84 50 66 199 29 34 14 22 70 16 768 370 112 Č rnomelj 133 108 123 363 38 83 58 73 213 33 33 19 28 80 18 799 395 128 Bizeljsko 135 100 104 339 14 85 50 54 190 12 35 15 13 63 5 758 362 105 Starše 134 102 106 342 23 84 53 56 194 22 36 17 16 69 14 760 369 108 Maribor-letališč e 128 95 98 321 −3 78 47 48 173 −4 29 12 15 55 −4 718 330 86 LEGENDA: I., II., III., M − dekade in mesec Tef > 0 °C Vm − odstopanje od meseč nega povpreč ja (1981–2010) Tef > 5 °C * − ni podatka Tef > 10 °C − vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m, nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C Agencija Republike Slovenije za okolje 60 bilo cvetenje zgodnejše za 9 do 14 dni. To z drugimi besedami pomeni, da bo na območ jih, kjer je sadjar do sedaj rač unal z 10-odstotnim tveganjem za pozebo (1 krat na 10 let), ob 10 odstotnem poveč anju tveganja moral rač unati na pozebo dvakrat v desetih letih, v bolj izpostavljenih legah tudi več krat. Od 3 do 4 °C višje povpreč ne temperature v marcu in več jem delu aprila 2017 (do usodnega 21.aprila) so dokaz, da se tudi pesimistič ni scenariji podnebnih sprememb lahko uresnič ijo. Po letu 2010 je bila to že tretja huda pozeba. Tveganje bo največ je na kotlinskih in ravninskih legah. Tudi najnovejše projekcije podnebja za prihodnost kažejo, da se bo trend segrevanja ozrač ja in posledič no zgodnejših spomladanskih fenofaz nadaljeval tudi v prihodnosti. Agencija RS za okolje je več dni pred pozebo podrobno obvešč ala javnost o nevarnosti spomladanske pozebe glede na razvoj vremenskega stanja ter o vremenskih razmerah, ki so jo povzroč ile pripravila podrobno poroč ilo, dostopno na: http://meteo.arso.gov.si/uploads/probase/www/climate/text/sl/ weather_events/mraz_21–22apr2017.pdf RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL Dekadno in meseč no povpreč je povpreč nih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povpreč na dnevna tempera- tura tal je izrač unana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h + 21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C: Σ(Td – Tp) Td – average daily air temperature; Tp – temperature treshold 0 °C, 5 °C, 10 °C Tef > 0, 5, 10 °C – sums of effective air temperatures above 0, 5, 10 °C ABBREVIATIONS Tz2 soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1. 1. sum in the period from 1 January to the end of the current month Vm declines of monthly values from the average I, II, III, M decade, month SUMMARY This season’s early spring (March and majority of April) was characterized by the above-average air temperature. In the most of Slovenia the temperature threshold 10 °C was exceeded at the beginning of the third decade of March, it’s onset is normally expected in the mid of April. Monthly climatological water balance was in the greater part of Slovenia negative with water deficits of about 30 mm. The exception was the central part of Slovenia where the water balance resulted positive with the surplus up to nearly 70 mm. The monthly average soil temperature in surface soil layer was above 10 °C. Due to excessive temperature the phenological development was about two weeks earlier compared to the average. On April 21, the country was under the influence of polar air masses, the spring frost caused severe damage to the fruit and vine production in the majority of Slovenia. Due to frost of Robinia a lot of damage suffered also beekeepers.