AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER AMERICAN HOME LETO XXXII.—VOL.XXXII NO. 105. CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 5th, 1930. Zanimive slovenske vesti iz raznih slovenskim naselbin širom Amerike V Sheboygan, Wis. so dobili fcledeči Slovenci državljanske papirje: Agnes Sober, Paul Walen-tin, Jos. Rolek in Anton Agreš. Slovensko stavbinsko in posojilno društvo v No. Chicago, 111., je imelo v soboto 3. maja, svojo glavno letno sejo. Ob tej priliki je direktorij izdal tudi novo serijo delnic. Društvo lepo napreduje. V Paonia, Colo., je pred kratkim umrl rojak Frank Brezov-nik, star 45 let. Zapušča soprogo in tri sinove. V Detroitu, Mich., je umrla splošna poznana Slovenka Pavla škcjda, rojena Marn,. doma iz štange na Dolenjskem, mati sedmih otrok. Zadela jo je srčna kap. Iz Detroita je odpotovalo več izučenih rokodelcev v Rusijo, in med njimi je bilo tudi par slovenskih fantov. V New Yorku se je zaročila Miss Anica Derčar, hčerka bivšega upravnika "Glas Naroda" z Mr. Spencer J. Veroneau. V Chicagi je umrla rojakinja Mrs. Ana Pieman, rojena Gaber, doma iz vasi Trnje pri škof j i Loki. Zapušča moža in hčerko. Stara je bila 33 let. V Johnstown, Pa. je umrla obče spoštovana Mrs. Josipina Urbas, ki je podlegla pljučnici. Bila je članica SNPJ in JSKJ. Rojena je bila v Grahoverii pri Cerknici, po domače Fužinarje-Va in stara 52 let. V Ameriki je bivala 30 let. štiriletni sinko rojaka Frank Klinarja v Johnstown, Penna, je bil te dni ubit od ulične kare. Na hudi vročinski bolezni je Preteklo soboto nenadoma preminul rojak Anton Tomše v Chicagi. Doma je bil iz fare Čatež Pri Brežicah. Zapušča soprogo in otroka. V Valley, Wash., je pred kratkim umrl rojak John Burja, star , 63 let. Zapušča soprogo in pet otrok. Ranjki Burja je bil rojen : v Minneapolisu, Minn. "Proletarec" obhaja letos 25 letnico svojega obstanka. Ob tej Priliki je za 1. maja izšel na 32. straneh. V Kenmore, Ohio, je umrl rojak Joseph Valant, doma nekje h Dolenjskega. Zapustil je soprogo in tri otroke. -o- "Beneški trgovec" Dramatično društvo "Krka" Ponovi nocoj zvečer krasno igro "Beneški t r g o v e c." Sinočna Prireditev je sijajno uspela. Igra je bila igrana tako vzorno, da bi se z njo lahko postavili tta najfinejšem odru. Oceno Prinesemo ob priliki. Morda je res, morda ni, toda novica je New York, 3. maja. New-^orški policijski načelnik pri-danes v javnosti gotove dokumente, o katerih trdi, da Jih je dobil zaupnim potom iz, Moskve, Rusija, in kateri dokumenti dajejo navodila komunistom v Ameriki, kako naj uprizorijo revolucijo, povzročajo ^trajke in skušajo zrušiti ameriško vlado. Dokumenti so fo-t°grafični posnetki pisem bolj-vlade. Kot se nadalje Poroča iz Moskve, ruska vlada ^bsolutno zanika, da bi bili dokumenti resnični, pač pa so ba-36 Podvrženi. Angleška vlada je dala aretirati vodjo upora Mahatma Gandhija Iz Kanade se danes uvaža pijača potom ameriških zrakoplovov Jetniki v Columbusu so še puntarski. Nove poostrene odredbe Smrt ima bogate žetve pri zrakoplovnih vožnjah Detroit, 3. maja. Poroča se sem, da se je ustanovila pred kratkim posebna zrakoplovna družba, katere namen je prevažati pijačo iz Kanade v Zedinje-ne države. Družba je že dobila šest močnih zrakoplovov, katerih vsak lahko naloži za en polet iz Kanade v Ameriko 150 zabojev "žganja. En zaboj žganja velja v Kanadi $18.00, v Ameriki se pa zaboj proda za $60.00 do $90.00. Ker je v tem toliko dobička, se zrakoplovci prijavljajo eden za drugim. Ker ni nobene tozadevne postave, kanadska vlada ne more dosedaj ničesar ukreniti proti zrakoplovnim tihotapcem. --o- Kdo je lažnik? V mestu vzbuja veliko senzacijo sledeča zadeva: 22. aprila je policist Kiefer aretiral, poznanega odvetnika Walter Karch. Policist je naredil obtožbo, češ, da je Karch vozil z avtomobilom 45 milj na uro, in da je bil pijan, ko je vozil. Pretekli četrtek bi se imela vršiti obravnava. Sodnik Kovachyje bil pripravljen izreči obsodbo, ; ko se je oglasil pomožni mestni J pravdni direktor Schultz, ji i je \ povedal sodniku, da se sploh ne I obravnava o slučaju, ker je policist Kiefer izjavil, da je naredil napačno poročilo. Sodnik je zavrgel slučaj, toda oglasil se je policist Kiefer, ki je prisegel, da ni nikdar izjavil, da ! bi podal napačno izjavo,! V zadregi se sedaj nahaja pomožni mestni pravdni direktor, in oblasti preiskujejo slučaj. Oh, se še ženijo! Kljub slabim časom, o katerih vsi tako radi tožimo, pa se i je lansko leto v Clevelandu poročilo več mladih in starih parčkov, kot sploh kako drugo leto prej. Licenčni klerk naznanja, da je izdal lansko leto nič manj kot 12,295 poročnih dovoljenj. S tem je bog Amor dosegel rekord. Toda na drugi strani je pa žalostna statistika. 4,978 razporok se je izvršilo lansko leto v Clevelandu. Obisk rojaka Iz Gowande, N. Y., se je oglasil v soboto v našem uradu Mr. Ernest Palčič, ki je prišel na obisk svojega brata Anton Palčiča na 62. cesti. Dopeljal se je z avtomobilom. Mr. Palčič je ja-ko poznan in spoštovan rojak v Gowandj. Iskreno dobrodošel v metropoli! Državljanska šola Državljanska sola, ki se je vršila od oktobra meseca lanskega leta v javni knjižnici na 55. cesti in St. Clair Ave., se nepreklicno zaključi v četrtek, 15. maja. Vreme "Ljudstvu moramo preskrbeti vlado demokratičnega ljudstva," se je izjavil Norman Thomas na dan 1. maja, glasom poročila "najstarejšega dnevnika med Chicago4n New Yorkom. 15 delavcev odpuščenih Mestna vlada je odpustila 15 delavcev, ki niso državljani. Na njih mesta pridejo ameriški državljani. Manager Morgan ! Mestni manager Morgan je j j odpotoval na kratek oddih v toplice Warm Springs, Virginia. Njega zastopa v odsotno-isti pravdni direktor Burton. Jallapur, Indija, 5. maja. (V pondeljek).—Mahatma Gandhi, vodja upora Indijcev in povzročitelj pasivnega odpora in nepokorščine napram angleški vladi, je bil nepričakovano danes aretiran. Vlada namerava voditelja držati v zaporu za nedoločen čas. Aretacija je prišla nepričakovano, ker ni bila angleška vlada do zadnjega odločena, ali naj izvrši aretacijo ali ne. Vlada je prepričana, da se bo radi aretacije punt Indijcev takoj nehal. Gandhi je bil aretiran v Gueratu, odpeljan na vlak do mesta Borivil, kjer so ga premestili v avtomobil in odpeljali v mesto Poona, 30 milj od Bombaya. Angleška vlada pričakuje, da bo z aretacijo Gandhija punt Indijcev prenehal. Columbus, Ohio, 3. maja. Polkovnik Robert Haubrich se boji, da znajo izbruhniti novi nemiri in punti v tukajšnih državnih zaporih. Zato je izdal nove odredbe, ki so precej ostre. Enemu izmed vojakov, ki je bil na straži v jetniški kapeli, je bil izmak-njen njegov avtomatični revolver. Mogoče ga je izmaknil kak kaznenec ali pa kak stražnik, po mnenju polkovnika Haubricha. Revolverji in vse drugo orožje, ki ga imajo vojaki, je vsak dan pregledano, in je vsak vojak strogo odgovoren za vsak kos orožja. Polkovnik je danes tudi odredil, da vojakom ni več dovoljeno prosto hoditi pri vratih zaporov ven ali notri. Lahko se zgodi, da kak jetnik napade vojaka v temi, mu odvzame obleko in orožje ter svobodno gre iz zaporov kot vojak, ko se je enkrat preoblekel. Danes so jetniški stražniki prvič jedli svoje kosilo v zaporih. Doslej so hodili v restavrante v mesto, ker so se bali, da bi jetniški kuharji lahko zastrupili njih živež. Novi nemiri so zbruhnili včeraj v stokadi, toda je vojaštvo jetnike v kratkem času pomirilo. -o- Koncert v Girardu Preteklo soboto je sijajno uspel koncert v Girard, Ohio, katerega ste priredili Josephine ■Lausche in Mary Udovich pod i vodstvom dr. William J. Lau-!sche in s spremljevanjem Hojer orkestra. Udeležba je bila sijajna, ljudstvo navdušeno, pevki ste peli izvanredno lepo. Udeležba je bila sijajna, ljudstvo navdušeno, peyki ste peli izvanredno lepo. Daljše poročilo prinesemo jutri. Nihče ni kriv za smrt 320 jetnikov Columbus, O., 3. maja. Kdo je kriv, da se niso odprla vrata jetniških celic tukajšnih državnih zaporov, ko je 21. aprila izbruhnil požar v ječi? Poročilo, kot ga je dobil governer Cooper od posebnih preiskovalcev, ne dolži nikogar krivi-jce. Poročilo pravi, da je požar nastal potem, ko so jetniki po-večerjali in se vrnili v svoje celice, kamor so bili zaklenjeni. Ključi od celic so bili oddani po stražnikih v sobo, kjer je glavni stan stražnikov, štirje stražniki so se nahajali ob izbruhu požarja v zaporih. Hiteli so po ključe, da odpro vrata celic, toda predno so se vrnili, je požar že dosegel jetniške celice, katerih ni bilo mogoče več odpreti. In sedaj nihče ni kriv za smrt 320 nesrečnikov. | Baseball prvič igran ponoči Des Moines, Iowa, 3. maja. |Sinoči se je prvič v zgodovini športa igrala igra baseball ponoči. Polje baseballa je bilo j razsvetljeno z žarnicami, ki so oddajale 50,000,000 sveč svetlobe, in videlo se je kot pri solnčni svetlobi. Dasi je mesto majhno, pa se je zbralo k igri nad 10,000 gledalcev. Igral je Des Moines napram teamu Wichita, Kas. Zmagal je team Des Moines. Ako se bo stvar obnesla, bodo začeli tudi v drugih mestih igrati pri električni j svetlobi. * Na eno leto zapora je bil v Indiji obsojen sin Mahatma Gandhi. "Narodni vrt" Ponovno opozarjamo, da se vrši nocoj zvečer jako važna seja glede "N a r o d n e g a vrta." Prosimo zelo vljudno vse prizadete, da se prav gotovo udeležijo! / Učiteljica, ki je tepla, oproščena Elyria, O., 3. maja. Porotniki na tukajšni sodniji so odločili, da Mrs. Myrta Bradley, 22 let stara učiteljica, nikakor ni kriva, ker je v šoli dne 25. februarja natepla 6-letno Mary Gerhartinger radi nespodobnega obnašanja. Med porotniki je bilo pet žensk in sedem moških. Posvetovali so se le 45 minut, nakar so oprostili učiteljico. Obravnava je trajala tri dni. Naši novi naročniki Pretekli teden so se naročili na Ameriško Domovino sledeči: Ignac Logar, Niles, O.; J. Pet-rich, Warren, O. In v Girardu, Ohio., so se naročili sledeči: Mrs. Ana Ja,klenich, John Dol-čič, John Cigole, Josip Cekuta, Peter Perič, Martin Bevc, John Zupančič, Frank Ban. Nadalje Stanko Hrovat in Josip Somrak, oba iz Clevelanda. Lepa i hvala vsem! Ziraga Grdinovih V nedeljo je bil otvoritveni dan za amaterni baseball. Izborili Grdinov baseball team je igral sijajno v nedeljo ter porazil "Red Path Remedies" z rezultatom 9.-3. Zmago je pripisati sijajnemu igranju mladega metača "piteherja" Štepica. Jako dobro je v nedeljo igral tudi Sternišev team, pri katerem se je odlikoval mladi Doljak, toda je bil končno poražen, a smo prepričani, da bo prihodnjič drugače. V bolnico V soboto je bila odpeljana v bolnico Mrs. Lipar, 1485 E. 175th St.. Z Grdinovo ambu-lanco se je podala v East End ; bolnico na Eddy Rd. Nahaja se v sobi št. 217. Sorodniki in prijatelji jo lahko obiščejo. Društvo Žužemberk Glasom povelja sodnije ima društvo Žužemberk v sredo, 7. maja, svojo sejo. Člani se opozarjajo na poseben oglas v današnjem listu. Nesreča V soboto se je ponesrečil Frank Jesenovec, 1422 E. 55th ,St. Nahaja se v Evangelical j Deaconess bolnici na Pearl Rd. Radio vabilo Slovenski radio klub s tem naznanja vsej slovenski javnosti, da se sklicuje javni sestanek vseh onih trgovcev ali mogoče posameznikov, ki bi bili voljni prispevati za slovenski radio program v prihodnji sezoni. Doslej so bili v tem klubu sledeči: North American Bank, Ameriška Domovina, Frank černe, John L. Mihelich Co., Gr-dina & Sons, Krist Man-del,' Grdina's Hardware in Leo Laušin. Slovenski radio klub želi zainteresirati še več trgovcev za slovenski radio program. Radio postaja WJAY je zvišala pristojbino za 100 procentov, namreč, ko je doslej veljala ena ura $75, jo bodo v bodoče računali $150. Postaja je upeljala mnoge izboljšave, ki so stale mnogo denarja. To in dejstvo, da bi radi imeli nekaj več trgovcev v klubu, nas je napotilo, da tem potom vabimo vse one, ki se interesirajo za slovenski radio program, da pridejo na javni sestanek v petek, 9. maja, v Slovenskem Narodnem Domu. Vabljeni so trgovci tako iz Clevelanda, kot iz Collin-wooda in Newburga, Not-tinghama in drugod. Na tem sestanku se bodo dala natančna navodila, pod kakimi pogoji je mogoče nadaljevati slovenski, radio program, za katerega se je stotisoče našega naroda tako silno zanimalo. Pomnite: v petek, 9. maja, je sestanek v S. N. Domu, in je povabljen vsak trgovec brez ozira, da pride. Treba je hitro nastopiti in podpisati pogodbo, ker' sicer ponovno zvišajo cene na postaji. Ali so najvišji uradniki via de res nasprotniki prohibicije? Washington, 3. maja. William Stayton, ki je načelnik organizacije, ki se bori proti prohibiciji, je dregnil v sršenovo gnezdo, ko je izpovedal pred senatnim preiskovalnim odborom, da najvišji uradniki naše vlade ne verujejo v prohibicijo, in v kratkem se bo priobčilo v javnosti imena onih eksekutivnih uradnikov ameriške vlade, ki v javnosti govorijo, da se prohibicija mora spol-novati, dočim jo v resnici sami kršijo od časa do časa. Načelnik Stayton je bil svoje dni kapitan pri ameriški mornarici, je po poklicu danes odvetnik in lastnik več parnikov. Ko je včeraj pričal pred senatnim preiskovalnim odborom, je imenoval pred-: sednika Hooverja, člane njego-| vega kabineta in več senatorjev in kongresmanov, ki se borijo za ; prohibicijo, toda v privatnem i življenju izjavljajo, da. ne veru-' jejo v prohibicijo, ker se ne more spolnovati. Brez ozira je | Stanton včeraj imenoval po imenu šest predsednikovih kabinet- i nih uradnikov, ki so prepričani, j da je prohibicija največja zmota, ki jo ima Amerika. Seveda so se kabinetni uradniki hitro oglasili in odgovorili, da Stay-ton nima nobenega povoda prinašati enake trditve v javnost, toda mož mora že vedeti, kaj go-: vori, kajti je odgovorna in od-; lična oseba v ameriški javnosti, I in je vse izpovedi pred kongres-I nim odborom naredil pod prise-i go. Zamorec Fleming Najvišja sodnija države Ohio i je sedaj že drugič potrdila razsodbo nižjih instanc, da mora bivši zamorski councilman j j Fleming za tri leta v ječo, ker se je dal podkupiti. Zamorec misli tožiti še naprej. Kaj imajo zamorci vse pravice v Cleve-» landu? Demokrati so prihranili ljudem milijone dolarjev na znižani eolnini Washington, 3. maja. Demo- i kratski kongresmani so danes I v poslanski zbornici zmagali i is pomočjo republikancev v vzhodnjih državah, da so znižali eolnino na sladkor, les, sre-|bro in par drugih predmetov, | za katere je zahtevala republikanska večina visoko eolnino. Važno je, da se je eolnina znižala na sladkor. Republikanci so zahtevali in sprejeli eolnino $2.40 od sto funtov od importi-ranega sladkorja, toda zbornica je včeraj glasovala $2 colni-ne od sto funtov, kar pomeni, i da bo ameriškemu narodu letno prihranjenih $16,000,000 samo na sladkorju. Pričakuje se, da bo kongres znižal colni-; no še na drugih predmetih. Zrakoplovna poroka Znani zrakoplovec J. C. Mu-i ckey se je pretekli petek poročil z Miss Elsie Taylor blizu Ashtabule, kamor sta mladi mož in žena poletela z zrakoplovom. Elsie Taylor je dobila poročno dovoljenje v Medina, Ohio, kjer je izjavila, da biva že eno leto v okraju in da je 22 let stara. Sodnik v Medini pa, ki je izdal poročno dovoljenje, je pronašel, da Elsie še nikoli ni stanovala v Medini, in da je 19 let stara. In sedaj jo išče šerif po celi državi Ohio, da pride na sodnijo in se zago-jvarja radi krive prisege. Bondi iz Chicage Pravijo, da Chicago nima denarja, toda vendar so štirje komisarji iz Clevelanda odpotovali te dni v Chicago, da dobijo I tam $2,750,000, kar Cleveland i potrebuje za gradnjo nove ječe. Pravo vreme i Zadnji petek je toplomer \ Clevelandu kazal 87 stopin. ;gorkote, v soboto se je zopei j ohladilo. AMERIŠKA DOMOVINA t______' __AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 5TH, 1930 AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NKW8PAPBR Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: l% Ameriko. e«lo leto-----IMIlZa Cleveland, po pcrttt celo leto $7.00 tm »mrnUt*. wM lat«----W.MjS« Dleveland, po *)M1. pol leta $3.50 Za Cleveland po ramaSalclb: celo leto $5.50; pol leta $3.00 Za Ivropo ln Kanado Je Ista cena kot ta Cleveland po po&tl. Posamezna Številka S cente. Vsa pisma, dopise ln denarne pošli j »tre naslovite: Amerlika Domovina, _8117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Tel. Henderion 0838._ JAMES DjSBEVEG and LOUIS J. PERO, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5tb, 1800, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March Srd, 187$. 83 No. 105. Mon. May 5th, 1930. Slučaj sodnika Parkerja. Pred več tedni je predsednik Hoover imenoval sodnika Parkerja iz North Caroline za člana najvišje zvezne sod-! nije v Washingtonu. Takoj ko se je zvedelo za to imenovanje, se je dvignil val protesta proti imenovanju Parkerja. I Najbolj oster in obširen je bil protest, ki je prišel iz delavskih vrst. Organizirano delavstvo Zed. ciržav je protestiralo kot en mož proti imenovanju. Sodnik Parker je bil doslej zvezni okrožni sodnik in je kot tak izdal par razsodb, ki unijskim delavcem nikakor niso bile po volji, in o katerih so unijski ljudje trdili, da so naravnost krivične in protiustavne. Bojijo se, da če pride sodnik Parker v resnici v zvezno sodnijo, da bo zelo upljival s svojim mnenjem na ostale člane najvišje sodnije v veliko škodo organiziranega delavstva. Pri najvišji sodniji Zedinjenih držav se nahaja devet sodnikov. Člani te sodnije so imenovani od predsednika in sicer je imenovanje dosmrtno, ali toliko časa, dokler se sodnik sam ne odpove dotičnemu uradu. Ni pa zadosti, da predsednik imenuje članom te sodnije tega ali onega odvetnika. Imenovanje mora biti potem potrjeno od zveznega senata. Po navadi senat vselej potrdi, kar predsednik imenuje, in le v skrajno redkih slučajih se zgodi, da senat ne sledi predsedniku, temveč zavrže imenovanje. In to se je zgodilo tudi v slučaju sodnika Parkerja. Kakor hitro dobi senat obvestilo o imenovanju, tedaj dobi tako imenovanje v roke poseben odsek senata, ki se o tem posvetuje, nakar poroča zbrani zbornici senatorjev. Brez vsakih ceremonij se potem imenovanje potrdi. Toda to pot je v senatu Samem imenovanje sodnika Par-Jcerja članom najvišje sodnije tudi v senatu naletelo na ve-lik odpor. Unijski, organizirani delavci imajo tudi v senatu precej prijateljev, ki so sklenili, da preprečijo .za vsako ceno imenovanje sodnika Parkerja. Najvišja sodnija Zedinjenih držav ima namreč silno moč. Dočim kongres dela- postavo za deželo in predsednik skrbi, da se postave spolnujejo, pa ima najvišja sodnija pravico razveljaviti vsako pqstavo, narejeno od kongresa ali jo proglasiti neveljavnim na ta način, da izjavi, da postava na j sprotuje najvišji postavi dežele, to je, ameriški ustavi. Iz tega se vidi, da ima najvišja sodnija večjo moč kot kongres in predsednki skupaj. Kongres lahko dela postave, predsednik jjh podpiše, a sodnija jih razveljavi, in se temu rie more nihče ustavljati. Zato pa kongres vedno pazi, koga imenuje članom najvišje sodnije. Kako oddaja najvišja sodnija svoje razsodbe? Vseh sodnikov je devet, in kar sklene večina, to je, pet članov najvišje sodnije, to je veljavno, a ostali štirje ne morejo narediti ničesar. Značilno za moč najvišje sodnije je zgodovina prohibi-cije. Ko je kongres sprejel Volstead prohibicijsko postavo, so se našli državljani, ki s postavo niso bili zadovoljni, pa so tožili na najvišjo sodnijo, češ, da postava nima pravice zapovedovati človeku kaj naj pije. j Najvišja sodnija je tozadevno dolgo razmišljala o tem, in prva znamenja so že kazala, da se bo večina sodnikov izrekla proti prohibiciji, ko je v zadnjem trenutku sodnik Reynolds spremenil svoje mišljenje in se pridružil onim, ki so bili za prohibicijo. Pet sodnikov se je izjavilo za, štirje proti, in tako je s pomočjo enega samega glasa postala pro-hibicija veljavna za 120,000,000 ljudi, z vsemi posledicami, ki jih imamo. Tu se vidi, kako silnega pomena je en sam glas pri najvišji sodniji, in zakaj senatorji vodijo sedaj tak boj proti imenovanju in potrditvi sodnika Parkerja, o katerem se smatra, da je zelo naklonjen kapitalu, in da ima predsodke napram unijskim delavcem. VSI JUGOSLOVANI NOCOJ ZA NARODNI VRT šni, naj nas določijo na katerakoli mesta. Ali ni vredno potem, da tak narod živi?! Da, živeli bomo, če bomo roka v roki v narodnih odnošajih stopili skupaj in pokazali drugim narodom in vsej ameriški javnosti, koliko nas je in da smo pošten gospodarski narod, iz katerega je izšlo že toliko velikih svetovno znanih mož. Kako bi bilo mogoče to doseči Neki razumen mož mi je rekel: Najprvo bi bilo potreba, da ba se na temu vrtu postavilo neko .romantično hišo, nekako kapelo, ki bi bila znotraj precej prostorna. V to kapelo bi potem lahko uvrstili več bronastih plošč naših velikih narodnih pisateljev, ki so za narod kaj storili v zgodovini naroda. To je zelo priličen obris, ki je seveda le samo sugestija, katera bi se dala še mnogo, mnogo izpopolniti po možeh ekekutivnega odbora, ki bi imel v tem besedo. Čuje se, da bodo Madžari postavili poslopje, podobnu malemu gradiču, to je prav gotovo, iz istega namena kakor že zgoraj omenjeno. Take stvari naj*bi bile prepuščene možem, ki se razumejo na narodne in take stvari. Kar potrebujemo je to, da se možje naroda odzovejo in tudi da primejo za delo. Odbore prevzeti in vse skupaj položiti na mizo ne gre. Potreba je delati. Delamo vsak zase in posamezno, zakaj da ne bi delali enkrat za skupnost naroda? Ako bomo kot Jugoslovani, sc bomo lahko razdelili v odseke in po odsekih vodili delo uspešpo naprej. Centrala pa bi bila obstoječa iz vseh. Prepustimo to nocoj šni seji v odločitev. Naj ima v tem besedo tudi American Jugoslav Club. Naj se za to pre-blago idejo zavzamejo vsa jugoslovanska društva v Clevelandu in videli bomo kaj se da doseči, če se strnemo vsi skupaj. V združenju je moč! Pridite nocoj ob 8. uri v S. N. Dom, dvorana štev. 2, novo poslopje. kot stopiški kaplan. Dobil je od davčnega urada v Novem mestu pozivnico, da mora plačati dohodninski davek. In Francelj je kot pošten avstrijski državljan seveda vse pošteno plačal. Pa si je mislil: Zdaj bom imel vse leto mir. Pa se je zmotil, čez 14 dni dobi drugo pozivnico, da mora plačati še pol krajcarja, za kolikor so se zmotili pri odmeri njegovega davka in mu premalo zaračunali. Francelj pa si je mislil: "No, tudi to bom pošteno plačal." Vzame krajcar, ga prepili čez sredo in nese v davkarijo v Novo mesto. Tu dobi za pultom uradnika in dene na pult prepiljenega pol krajcarja. Uradnik ga pogleda osor-no in ga vpraša: "Kaj pa to?" Francelj pa pravi: "I, kaj, pol krajcarja, za katerega ste me tirjali, in mi poslali pozivnico, da ga moram doplačati, kolikor ste mi prvič premalo davka zaračunali." Uradnik pa ga premeri od nog do glave in pravi jezno: "Veste kaj, da niste vi to, kar ste, mi bi vam že pokazali!" Francelj pa pravi: "Zakaj pa, saj sem svojo dolžnost storil in prinesel, kolikor ste zahtevali!" Če verjamete, al' pa ne— brez vsake koristi, da bi narodu in njegovemu imenu kaj koristilo. Na ta način je mnogo društev in jednot, zajednic in savezov, da še sami nimamo pojma koliko jih je ali nas je, in koliko narodnega bogastva je v tem zapopadeno. Ako bi pa ta sila in jakost bila skupaj združena po svojem zastopstvu mož in žena, bi bila ta sila tako jaka in velika, da bi se na isto oziral ves Cleveland ln nas bi občudoval. In kako malo truda bo da se to uresniči! Nudi se nam tako vzorna in lepa prilika, da se isti sploh ne moremo več ustavljati. Vse je že pripravljeno! Mesto gre nam na roko. Zemlja in kraj je tik naše naselbine, nam na razpolago. O vsem smo že i pod učeni. Mestna dvorana je že v ta namen naročena, v kateri se bodo ! sešle vse narodnosti 21. maja zvečer. Vse narodnosti se v tem zbirajo in organizirajo slednji večer. Mi se zberemo danes zvečer, da se do dobra organiziramo. Pridte pa vsi, ne samo tisti, ki ste bili mogoče pozvani, pač pa še oni, ki ste Jugoslovani, Slovenci, Hrvati, Srbi, saj govorite en jezik, saj je vseh, nekdaj razdeljena v narode domovina sedaj le ena domovina — Jugoslavija! Pridite, če še kaj čutite narodno in domovinsko, kajti ta Narodni Vrt bo organiziran za narodni živel j, da bo ime naroda življenje jpodaljšal v A/neriki. Tak zaslužen narod mora živeti še dolgo let v novi domovini Ameriki. Amerika ni narejena iz Ame-rikancev, marveč iz narodov. Vsi narodi so ponosni na svojo narodnost, zakaj da ne bi bili ponosni tudi mi, saj ga ni bolj zaslužnega naroda, nego je narod jugoslovenski. Mi smo narod, ki smo gospodarski. Znamo gospodariti. Znamo trpeti. Znamo napredovati, znamo voditi trgovine, zavzemati profesijOnalna kiefeta, zastopati mestne urade in smo uspe- One nedelje sta sedela dva jagra pri mizi in počasi, toda gvišno, uničevala rdečeličnega ohijčana. Saj ne bi povedal njih imen, pa vem, da je že vsak uganil, kdo sta bila tista dva jagra, ki vsako nedeljo sedita skupaj in pogrevata stare lovske epizode, take, ki so se res prigodile, največ^ pa takih, ki se še nikdar niso in nikdar ne bodo, ki žive le v domišljiji strastnih preganjalcev divjačine. Eden je povedal eno, drugi zopet drugo. In če je eden povedal tako, ki bi se dala zlahka pribiti na zid, pa ga je skušal drugi ugnati s kakšno še bolj neverjetno. Ker je Hoffart (no ja, Prijatelj in Hoffart sta bila) ravno nesel kozarec k ustom, je začel Tone: "Ti, Lojze, pa ti veš, kakšnega psa se zajec bolj boji: belega ali črnega?" "Dosti vem o zajcih in psih, tega pa ne vem." "Saj sem vedel, da ne veš ničesar," reče Tone, ki je bil vesel, da je enkrat posekal Lojzeta. "Ti bom,pa jaz povedal: be-j lega psa se zajec bolj boji." "Tone, to mi boš dokazal." "No, ti pa bom. Torej zajec se bolj boji belega psa zato, ker kadar bel pes goni zajca, misli zajec, da je pes v sami spodnji obleki in ga bo lahko dohitel. Črnega psa smatra pa za oblečenega v tazahmašno obleko, ki ga na vseh krajih tišči in zajec ve, da pes v taki obleki ne more prida teči." Lojze se obrne in udari po steni, pok — "ta je že pribita, čakaj, ti bom pa jaz eno povedal. Nekoč mi je skomandiral Šob-rov France lepega lovskega psa. Ker nisem vedel, je-li dober za lov ali ne, sem ga vzel neko jutro v Gordon park, da vidim, če zna kaj slediti. Hodiva s psom po stezi v parku, pes naprej, jaz za njim. Ni kazal posebnega veselja, da bi kaj vohal po tleh in sem bil že sklenil, da bo šob-rov France dobil tega psa nazaj I s primerno pripombo, ko prideva naenkrat do neke klopice v, parku, na kateri je sedel posta-ren možakar. Jaz grem mimo njega naprej, pes pa se ustavi pred možakom, ga povoha, ga gleda in se ne umakne od njega. Klical sem in klical psa, zgrda in zlepa, toda pes se ne gane od tujca. Ni kazalo drugega, kot da sem šel nazaj in vprašam možaka, kako se piše. "Zajec," je rekel tujec prijaz-. no. Na vidiš ga hudimana, sedaj sem takoj vedel, zakaj se je ustavil pes pred tem človekom. Bil je tako fin lovski pes, da je celo njegovo ime izvohal." "Lojze, ta je pa bosa," reče Tone, "in se pribije na steno poleg one, ki si jo Ti prej pribil. Ampak tale, ki jo bom zdaj povedal, ta je pa resnična. Ti bom povedal, kako sem nekoč lovil divje race, pa brez puške. Grem doli v Mentor močvirje in se j skrijem za grmovje. Kmalu vidim, da priplava od jezera sem velika jata divjih rac. Seboj sem imel dolgo vrvico, na katere. konec sem privezal koruzno1 zrno. Konec s koruznim zrnem vržem v vodo, drugi konec pa držim v roki. Kmalu priplava prva račka, ugleda zrno in ga požre. Ker sem bil pa namočil zrno poprej v Trinerja, ješ lo zrno kar skozi raco in prišlo pri zadnjem koncu ven. Potem ja to zrno požrla druga raca i« tretja in sploh vse, kar jih je bilo tam. Ko sem videl, da so tako vse race nanizane na vrvici, sem šel k vodi, vzel konec 3 zrnom, ki je prišlo iz zadnje race j/en, zvezal oba konca skupaj in del race na ramo. Komaj Pa sem napravil par korakov, so race zletele in tudi mene odnesle v : sinje višave. Dobro je bilo, da iso letele ravno proti Rožniku. Ko smo leteli ravno nad našo Ljubljano, sem začel zavijati ; racam vratove, da sem tako zmanjšal njih letečo moč. Kol1" kor večim sem zavil vrat, tojiko nižje smo leteli. Ravno pred domačo hišo sem zavil zadnji se živeči raci vrat in tako sem pi'1* šel zopet na trdna tla. Rečem Ti, Lojze, da smo se dolgo go* stili s tistimi racami." Lojze je kar zijal nad iznajd" ljivostjo Tonetovo in se je tako čudil, da je bil celo pozabil W kozarec, šele, ko ga je Tone opomnil-. "Pa pijva, Lojze," se je zbrihtal in rekel: "O ti salaminski lažnjivec!" med nas je gotovo že kdaj doživel, da je poleti v soparnem ozračju pred nevihto utihnila vsa narava. Ptice so nehale peti, a druge živali so se zatekle v kak skrit kotiček. Dosedaj še niso mogli sigurno ugotoviti vzrokov tega vremenskega vplivanja na organizme. Glavni vzrok bo. najbrže zračni tlak, Ne dosti manjši pomen pa ima tudi zračna elektriciteta, vlaga in radioaktivnost zraka. Koncentracija in delovna sposobnost človeka v takih razmerah znatno pade. V neki veliki banki so statistično zapisali pogreške, ki so i jih uradniki napravili pri svojem poslu. Največji odstotek teh pogrešk je odpadel na poletje, ko so vremenske izpremembe najbolj pogoste in najbolj vplivajoče. Kakor vidimo, morejo vremenske prilike znatno zmanjšati delavno sposobnost človeka in to se pozna v trgovini in drugih panogah gospodarstva. Le lekarnarji pridejo na svoj račun, kajti tedaj se proda mnogo sredstev zaumirjenje živcev in za glavobol. EDGAR WALLACE O ZLOČINCIH USODA DEPORTIRAN-CEV MEST Mala mesta imajo boljše pogoje za razvoj in za zdravo življenje, kot pa velika mesta. Malo je ameriških mest, ki bi bila zidana oziroma postavljena tako, da bi se mogla svobodno razmahniti, da bi odgovarjala da* našnjemu, modernemu vprašanju prevoznih sredstev: avtomobila in zrakoplova. Naša velika mesta", ki so bila zidana, predno smo poznali avtomobil in | zrakoplov, imajo ozke ulice, kar j zelo ovira avtomobilski promet |in malokatero mesto ima v bližini pripraven prostor, da bi se ga dalo vporabiti za zrakoplov-no pristanišče. Nasprotno pa imajo mala me-j sta dosti prostora za vse te prometne pogoje: Imajo ravne, široke ceste in pa dosti prostora okrog sebe, da se poljubno raz-: širijo. Zato pa naša velika mesta z mrzličfio naglico hite popravljati 'in urejevati ceste, da zadoste današnjemu hitremu razvoju modernih prometnih sredstev. Podirajo se stara po-Islopja, da se izravnajo ulice, sekajo se mestni tlaki, da se dobi j širše ulice. V Seattlu delajo ceste kar skozi velika poslopja, Chicago podira poslopja ob La Salle cesti, j da bodo slednjo razširili, v Pitts-burghu delajo prehode iz ene ulice v drugo skozi poslopja, New York zida štiri milje dolgo cesto kar nad zemljo. Tako hite velika mesta popravljati, kar so zamudila poprej. Zato pa sedaj, kadar ustanove kako novo naselbino, gledajo v prvi vrsti naprej, za deset, dvajset let, da ne bodo ceste in poslopja odgovarjala samo sedanjemu času in sedanji generaciji, ampak tudi oni, ki pride za nami. Male naselbine, mala mesteca, ki so zrastla iz tal dane.s, se bodo večala in rastja z vsakim dnem, zato pa gledajo na to, Danes zvečer se vrši tretji sestanek za narodni vrt. Nocoj bo končno tudi izbran ves odbor, ki bo prevzel naclaljna dela v oskrb. Prišli bodo tudi uradniki iz mesta od Progresivne lige, da bodo dali morebitna pojasnila na vprašanja od strani onih, kateri še o tem niso dovolj pod-učeni. Da bi se udeležilo iz pravega namena več zavednih rojakov in mož, naj tem potom podam še nedaj razloga v tern, da vsak izprevidi, zakaj da je to ali ta ideja narodnega vrta za nas To naj bi bil naš kulturni vrt Vrt je le bolj beseda, ki daje vabilu pomen. Bo sicer pravi narodni vrt, v katerem se bo narod zrcalil! To bo poljana na kateri bo narod lahko razstavil kar premore v svojih ve- likih možeh. Vrt bo, zemlja bo, vendar pa ne bomo sadili samo cvetlice in drevesa, to bo le postranska stvar. Na tem vrtu bomo postavili velik spomenik, v katerega bomo lahko dejali ali razstavili vse velike može, ki so kaj storili za narod slovenski, ali z drugo besedo jugoslovanski. Radi tega so vabljeni tudi so-drugi Hrvati in Srbi, da s Slovenci roka v roki nastopijo za narodno stvar. Zakaj potrebujemo tak vrt? Silna moč našega trojnega naroda z vsemi spretnostmi in zaslugami počiva in spi, le tu in tam se skuša malo dvigniti in pokazati v malih posameznih skupinah in društvih s težavo, ki pa je le neznatno in največkrat brez pomena in! Edgar Wallace, znani angleški pisatelj detektivskih in kriminalnih romanov, je imel te dni predavanje o zločincih in je med drugim izjavil: "Zločinci in ženske sta dve stvari, o katerih jaz največ vem. Toda o ženskah nikoli ne govorim, ker smatram to za nedostojno. Jaz namreč vem o njih toliko, da bi to po-i menjalo grobo žalitev zaupanja, ki mi ga poklanjajo. Toda z ! zločinci je drugače, živel sem dolgo,časa med zločinci in sem v teku svoje tridesetletne pisateljske karijere prišel do zaključka, da je v življenju zlo-! činca zelo malo romantike. Zločinci so bedaki in prostaki. O i onih, ki so kolikor toliko vredni j pažnje, bi mogel pripovedovati iz svojih knjig. Mislim, da je ; nemogoče spreobrniti zločinca.; j Za zločince je samo eno sred- i ;stvo, da se jih poboljša in pripelje na pravo pot: vse je treba po-jbesiti ali zapreti v dosmrtno je-jčo," --o- HARMONIKA PREGNALA PODGANE Pri nekem kmetu v nemški vasi Hachtel se je zaredilo og-i romno število podgan, ki so ponoči napadale hišne prebivalce in jim grizle prste in uhlje. V svinjaku je bilo pravo vrvenje te nadloge. Ko so dekle prinesle prašičem krmo, so navalile podgane in žrle skupaj s svinjami. Vsa sredstva, ki so jih poskusili, da bi odpravili podgansko zalego, niso nič izdala. Ker se med , ljudstvom govori, da podgane ne ; morejo slišati godbe, so hlapci in dekle sklenili, da bodo posku- • sili tudi to sredstvo. Hlapec je vzel svojo harmoniko in šel zve- • čer, ko so dekle krmile prašiče, k svinjaku in začel igrati. Godel je pol ure. In glej čudo! Podgane so jo vdarile v beg in so^ i brez sledu izginile iz hiše in hlevov. Ta koncert se je vršil lan-:sko jesen in do danes se podgane niso vrnile. --O- KAKO VPLIVA VREME NA ČLOVEKA - Znano je, da vremenske iz-prdmembe v precejšnji meri j vplivajo na razpoloženje člove-jka. V Italiji vzamejo pri zloči-rtih kot olajševalno okolnost, če so bili izvršeni, ko je pihal "široko." Še popolnoma majhni ] ctroci trpe radi vpliva takozva-nega vetra "Foehn," izgubljajo tek in slabo spe. P r i šolskih otrocih se opaža, da imajo tedaj ; i slabše naloge in da ne pazijo. • Toda isti vremenski pojavi delu-'jejo na različne ljudi različno. ; Mnogi imajo fizične bolečine v ; glavi, so nervozni, pobiti in ne morejo spati. Pa tudi na živali delujejo vremenske spremembe v precejšnji meri. Vsakdo iz-j da ne bodo imela čez čas takih perečih problemov, kot jih imajo velika mesta. KAKO JE ° LUžARJEV FRANCELJ DAVKE PLAČEVAL Študiral je v Novem mestu in je bil dobro talentiran in na gor-1 nji gimnaziji znan kot dober risar in slikar-samouk. Pa so izvedeli zanj Stopčani in ga prosili, da jim je hodil po stenah slikat svete Florijane, kar je Francelj prav rad storil, saj je pri tem zaslužil kako kupico vina -podgurca, ki je sicer, kakor je znano, kislo, pa saj Francelj tudi zdoma ni bil boljšega vajen. Ko je pa leta 1875 izvršil gimnazijo, se je podal v semenišče v Ljubljano. In po novi maši leta 1879 je bil nastavljen za kaplana ravno v Stopiče. Pri "Pod-gurcih," kakor so imenovali svoj čas Stopčane, je bil prav priljubljen zaradi svoje prijaznosti, do-brotljivosti in šegavosti. Spominjal se je pa tudi svojih dijaških let, ko je videl po stenah svoje nekdanje s v. Florijane. Služba v Stopičah pa za Francelj na ni bila posebno dobička-nosna, pa če bi tudi bila, bi ne dal Francelj dosti na stran, ker je v svoji clarežljivosti vse raz-clal. Včasih si je pa vendar clel toliko na stran, da se je odpeljal v Ljubljano z nekdanjo dolgotrajno poštno vožnjo iz Novega mesta. Ko pa je prišel v Ljubljano je prenočeval le pri "Slonu." Drugi dan pa smo či-tali v časopisih med tujci pri "Slonu" "Berača" iz Stopič. Tisti, ki smo Franceljna poznali, smo vedeli, kdo je ta stopiški berač. Najbolj se je pa razveselil i Franceljnovega prihoda v Ljubljano "Brenceljnov" Jaka, da je j preživel v njegovi bližini vsaj i par veselih ur. Ampak najbolj imenitno je,: kako je Francelj davke plačeval' Pariški socialistični "Popu-laire" poroča z Liparskih otokov in Ponze, da so po uspelem begu nečaka bivšega ministrskega predsednika Nittija, milanskega vseučiliškega profesorja Rosellija in študenta Lussuja, katerim so pomagali pobegniti antifašisti iz Francije, interni-ranci, ki so ostali na Liparih, izpostavljeni najhujšim represali-jam. Iz naj neznatne j ših vzrokov jih obsojajo v težko ječo. Ponoči se vrše šest do osemkrat kontrolne vizite. Batinanje je na dnevnem redu. Tako je bil 27. decembra 1929 45-letni de-portiranec Joselli, ki se je branil pred zaušnicami narednika, pretepen skoro do smrti. Dva dni pozneje je neki narednik iz neznanega vzroka oddal iz puške strel, kar je bil takorekejč znak za splošno pretepanje. Dva de-portiranca iz Istre sta umrla, radi udarcev s puškinirhi kopiti. Ranjenih pa je bilo 25 oseb ci-' vilnega prebivalstva na Liparih, število ranjenih deportirancev pa se ne da dognati. Zdravniška pomoč se j i m ni dovolila. ča,stniki, ki so odgovorni za ta grozodejstva, so ostali nekaznovani. Tudi v Ponzi je prišlo pred kratkim do krvavih izgredov miličnikov. Več deportirancev je bilo z bajoneti smrtno nevarno ranjenih. STOKRAT BOLJ BISTROUMNO ČLOVEŠTVO Antropolog na Smithsonovem j zavodu v Washingtonu, dr. Aleš Hrdlička je imel te dni predavanje, v katerem je izvajal, da bi ljudje lahko stokrat bistre j še mislili nego danes. Naši možgani sestojijo iz desetih milijard celic, ki pa so komaj v enem svojem odstotku proste strupenih, paralizirajočih snovi, tako da ne morajo izvrševati tistega dela, ki bi ga morale. Vse to je posledica nepopolnega delovanja našega organizma, ki bi ga pa lahko popravili s popolnejšim obtokom krvi. Bodoče človeštvo bo gotovo našlo sredstva, da poživi in osveži delovanje krvi in tedaj mu bodo možgani stokrat ;bistroumnejši, nego so naši dandanašnji. AMERIŠKA DOMOVINA, MAY 5TH, 1930 S 1» 30 S IV S 1A1 m f SI 19 3 30 Sal T 4 5 6 7| 8 9 10 ft! 181 E 19 H 201 lil 21] I H 2J g? M 25 M 27 28| 29j £0 131 KOLEDAR DRUŠTVENIH PRIREDITEV MAJ 10.—Basketball Team društva sv. Ane št. 4 S. D. Z., ples, v Grdinovi dvorani. 10.—Community Welfare Club, ples v spodnji dvorani S. N. Doma na St. Clair Ave. 10.—Društvo Loyalites št. 590 SNPJ priredi plesno veselico v Slovenskem Domu na Holmes Ave. 11.—Fara sv. Kristine priredi izvrstno domačo zabavo v spodnjih šolskih prostorih na Bliss Rd. 11.—Materinska prireditev društva Orel v S. N. Domu 11. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, na farmi pri Gorišku na Green Rd. 11.—Piknik delavcev slovenske tovarne Euclid Foundry Co. na špelkotovem vrtu, Noble, O. 11.—Podružnica št. 15 S. Ž. 2. v Newburgu priredi piknik v Maple Gardens. 11.—Praznovanje 20-letnice društva Slovenskih Lovcev sv. Evstahija. Piknik na prostoru Slov. Društvenega Doma v Euclid Village. 11.—Društvo Lira ima koncert in ples v Grdinovi dvorani. 17.—Društvo Na Jutrovem, št. 477 S. N. P. J., priredi plesno veselico v Slov. Del. Dvorani ^a Prince Ave. 17.—Grdina's Baseball Club Priredi ples v Grdinovi dvorani. 17.—Slovenska Ženska Zveza št. 10 priredi plesno veselico ' v Slovenskem Delavskem Do-flu na Waterloo Rd. 18.—Društvo sv. Cirila in Metoda št. 18 S. D. Z. ima bla-Soslovljenje in razvitje zastave V Knausovi dvorani. 18.—Društvo Zapadna Zveza priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Vil-Jage. 18.—Društvo sv. Kristine št. 219 KSKJ priredi prvi piknik špelkotovih prostorih v ^oble, O. 18. — Prvi piknik skupnih društev S. S. P. Z. se vrši v Slov. Domu, Euclid. O. 21.—Izredna delniška seja S- N. Doma, v avditoriju. 24__Društvo sv. Cirila in Metoda, K. S. K. J., veselica, slov. Dr. Dom. 2 4__Društvo Pioneers, št. 663 HBZ, ples v spodnji dvora- S. N. Doma. 25.—Društvo Imena Jezusovega priredi svojo prvo veseli-v spodnjih šolskih prostorih fare sv. Kristine na Bliss Rd. 2 5__Piknik združenih dru- stev fare sv. Vida na špelko-tovi farmi. 25__Piknik društva Progresses na prostorih Slov. Dr. Do-^a v Euclid Village. 25—Slovenska Ženska Zve-?-a št. 32 priredi veselico v ^Podnjih prostorih na Bliss Rd. 25.—Slovenska Narodna (Silnica na Holmes Ave. priredi Piknik na Močilnikarjevi farmi. ,25.—S. ž. Z. št. 18 priredi lnknik na Goriškovih prostorih V Noble, O. 30—"Društveni Dom" pri-piknik na prostorih Slov. ^ Doma v Euclid Village. 31—Slovenski Društveni priredi piknik in semenj v Slov. Dr. Domu, Euclid, O. JUNJJ V—"Društveni Dom" prire-^ Piknik na prostorih Slov. Dr. v Euclid Village, v *—Slovensko pevsko dru-tvo "Zvon" priredi piknik pri riton Gorišku na Green Rd. y '—Piknik Slov. Del. Zad. Ve2e na Močilnikarjevi farmi. 1.—Pilcpik društva Doslu-Gllcev na špelkotovih farmah, b 6—Piknik društva Vipavski št. 312 SNPJ na špelkoto-lh Prostorih. -Društvo Abraševič prire- di piknik na Močilnikarjevi farmi. 8.—Federacija društev S. N. P. Jednote priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 8—Piknik Slov. Del. Dvorane na Goriškovi farmi v Ran-dallu. 8.—Piknik društva Srca Marije (staro), ha štrumbljevih prostorih. 8.—Izlet članov St. Clair Merchants na Cedar Point. 15. — Društvo Bled št. 20 S. D. Z., piknik na Goriškovih prostorih na Green Rd. 15.—Društvo Slovenec, št. 1 S. D. Z., piknik na špelkotovih prostorih. 15.—Piknik Collinwoodske-ga Sokola na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 15.—Carniola Hive št. 493, The Maccabees, ima piknik pri Štrumblju na Bliss Rd. 15.—Društvo Collinwoodske Slovenke priredi piknik na Mo-čilnikarjevih farmah. 22.—Slovenian Root Hunting klub ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 22.—Društ\jo Carniola Tent št. 1288, T. M., ima veselico v Slovenskem Društvenem Domu v Euclid Village. 22. — Društvo Warrensville št. 31 S. D. Z. priredi piknik na Goriškovih prostorih na Green Road. 22.—Društvo Maccabees priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 22.—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na Špelkotovi farmi. 22.—Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na špelkotovih prostorih. 24.—Društvo Jutranja Zora št. 337 priredi piknik v Slov. Dr. Domu, Euclid, O. 29.—Piknik društva Glas Clev. Delavcev, št. 9 S. D. Z., na Pintarjevi farmi. 29.—Praznovanje 10-letnice S. N. Doma v Newburgu. Popoldne koncert, zvečer banket. 29.—Farani iz vseh vasi fare Hinje in okolice priredijo piknik v Maple Gardens, Maple Heights. 29.—Društvo Kras št. 8 SDZ priredi piknik na špelkotovih prostorih. 29.—Društvo Slovenija priredi piknik na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. •29.—Piknik Slovenskega Doma na Holmes Ave. na Močilnikarjevi farmi. JULIJ 6.—Piknik Kluba slovenskih vdov na špelkotovih farmah. 6.—Piknik društva sv. Pavla na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 13.—Društvo št. 120 S. S. P. Z. priredi piknik na Goriškovi farmi v Noble, O 13.—Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ priredi piknik na špelkotovih farmah 13.—Piknik in telovadba društva Slovenski Sokol iz Clevelanda na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 13. — Piknik S. N. Doma v Maple Heights, v Maple Gardens. 13—Ženski klub Slovenskega Doma na Holmes Ave. ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 20.—Društvo Naprej št. 5 SNPJ ima pjknik na Močilnikarjevi farmi. 20.—Društvo Orel, telovadba in piknik na Pintarjevih farmah. * 20—Društvo Danica, št. 34 S. D. Z., ima piknik na Goriškovih prostorih na Green Rd. 20.—Slovenska Ženska Zve-I za št. 14, piknik, Slov. Dr. Dom. 20.—Samostojno društvo sv. Alojzija v Newburgu praznuje 30-letnico in prfredi piknik v Maple Gardens. 24.—Društvo Jutranja Zora priredi piknik na prostorih Slovenskega Društvenega Doma v Euclidu. 27.—Društvo sv. Marije Magdalene, št. 162 K. S. K. J., priredi piknik na Pintarjevih farmah. 27.—Društvo sv. Jožefa št. 169 KSKJ ima piknik na Močilnikarjevi farmi. 27.—Piknik društva sv. Ane št. 150, K. S. K. J., na cerkvenih prostorih v Maple Heights. 27.—Piknik društva sv. Pavla na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 31.—Hrvatski Radiša št. 13, piknik, v Slov. Dr. Domu, Euclid, O. (Dr. Leon Brunčko) KRIŽI IN TEŽAVE AVGUST 3.—Društvo Na Jutrovem št. 477 SNPJ priredi piknik na Goriškovih farmah na Green Rd. 3.—Cerkveni pevski zbor Ilirija ima piknik na Goriškovi farmi pri St. Clair Ave., Noble, Ohio. 3.—Piknik društva Zapadna Slovanska Zveza na prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 3. — Piknik društva sv. Katarine št. 29 Z. S. Z. na špelkotovih farmah. 10.—Pevsko društvo Lira, piknik, na Špelkotovih farmah. 10.—Društvo C vat priredi piknik na Goriškovi farmi na Green Rd. 10.—Društvo Mihael Granos, piknik, Slov. Dr. Dom. 10.—Društvo sv. Helene št. 193 KSKJ priredi izlet na Goriškovih prostorih v Noble, O. 17.—Socialistični klub, Cleveland, priredi piknik na Močilnikarjevi farmi. 17.—Piknik združenih društev fare sv. Vida na Pintarjevih farmah. 17.—Ženski klub Slov. D. Z. Zveze ima izlet na Goriškovih farmah pri St. Clair Ave., v Noble, O. 17__Društvo Napredek, piknik, Slov. Dr. Dom. 24.—Društvo Slovenski Dom št. 6 SDZ ima veselico v Slovenskem Društvenem Domu v Eif-clid, O. SEPTEMBER 7.—Društvo Abraševič ima piknik na Močilnikarjevi farmi. OKTOBER 4.—"Vinska trgatev," priredi jo vodstvo Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 25__D r u š t v o Progressives priredi vinsko trgatev v prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. NOVEMBER 1.—Društvo Napredne Slovenke št. 137 SNPJ priredi banket ob priliki 20-letnice društvenega obstanka v S. N. Domu. 8.—Veselica skupnih društev J. S. K. Jednote v Sloven, skem Domu na Holmes Ave. 9.—Društvo Zavedni Sosedje št. 158 SNPJ, ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O. 16.—Proslava dvajsetletnice društva Slovenec, št. 1 S. I). Z., v obeh dvoranah S. N. Doma na St. Clair Ave. 20.—Društvo št. 14 S. Ž. Z. priredi ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O. 26.—Društvo Slovenski Dom št. 6 SDZ, ples v Slov. Dr. Domu, Euclid, O. DECEMBER 6.—Društvo Progressives priredi veselico v prostorih Slov. Dr. Doma v Euclid Village. 31__Veselica v Slov. Dr. Domu v Euclid Village, katero priredi vodstvo Društvenega Doma. -o- Sto let star, pa se je oženil Bpstrop, Texas, 3. maja. Victor Castillo, ki je 6. marca praznoval svoj 100. rojstni dan, se je včeraj poročil s 65 letno Jua-nito Cardova. Castillo je bil tekom zadnjih 6 let vdovec. Nje-gqya prva žena je bila stara 105 let, ko je umrla. Kolikor nas je tu, vsi stegujemo roke po tebi, ti pa se za nas ne zmeniš. Ti si že ljubila, oziroma ti še ljubiš." Feli so grudi burno zaplale pri teh besedah. Globoko je sklonila glavo, štef pa je nadalje val: "Ti ljubiš gospoda s Fale.' "Nikdar!" je siknila Fela, se sunkoma zravnala in strastno dostavila: "Mrzim ga nad vse na svetu. Ukazi tem le da pove-čerjajo in se potem takoj pre-oblečejo v vojščake in se primer no oborožijo. V pol lire mora biti vse pripravljeno na odhod.'' Kakor da jo je pičil strupen gal, je vstala ted naglih korakov izginila v špilji. Tam v svoji celici se je vrgla na ležišče in je krčevito zaplakala. Dolgo, dolgo je trajalo, preden se je pomirila. V duhu so ji vstajale podobe iz preteklosti in F e 1 a se jim je vdajala rade volje, kakor bi se s tem hotela utrditi v no^ tranjem naklepu. 4. Rezika in Ferdo sta pridno nadaljevala z izleti. Včasih sta vzela s seboj kakega tovariša ali tovarišico. Tudi Tone ju je tu pa tam spremljal. Najraje pa sta bila v naravi sama. Rezika je pri tem le še bolj vzljubila ta na naravnih mikavnostih tako obdarjeni kotiček slovenske zemlje. Niti Ferdo se ni več tako ozkosrčno zapiral njegovemu mogočnemu vplivu, četudi ga je redno in pri vsaki priliki skuša? manjšati. Pripovedoval ji je o njih tako živahno in navdušeno, da ga je Rezika poslušala kakor prav Ijice v deveti deželi. Včasih se je pri tem zagledala v sinjo daljavo, vsa sanjava in zamišljena. Ali pa je zaprla oči, da bi si lažje ustvarila vsaj približno sliko o Ferdovi domovini. Posebno večer na morju, ko zabrlijo lučice na samotnih ribiških barkah, ko se neskončna vodna gladina lahno ziblje in šušlja, ko vstaja luna in razliva svoje srebrne žarke okrog in okrog, ko zašije tam od daleč ? brega nebroj razsvetljenih hišic vasic, trgov in mest, tak večer ji je predočeval Ferdo tako odu-ševljeno in s takim zanosom, da jo je nehote stresla sladka groza. Navadno ji je zapel pri tem še kako prikladno pesem. Nekako podzavestno se ji je vrivala pri tem misel, da je tam, vsaj napol, tudi že ona doma. t Čim pa je zapasla svoje oči zopet po zelenih pohorskih gajih, se ji je zdelo, da vidi tudi tukaj naravno in resnično morje, ki se ziblje in valovi,, če potegne veter. Tako sta se začela boriti v njeni duši dva svetova za nadvlado: oni nikdar videni, le sluteni, bajni Jadran na eni ter to-le ljubo, znano Pohorje na drugi strani. Prvega bi prav rada'videla ter se ga navžila, toda drugega pri vsem tem le ne bi rada zapustila. V taki razdvojenosti je ob večerih doma v njeni tihi sobici čestokrat vstala pred njo Tonetova podoba. Ni je sicer klicala, toda prišla je vendarle. Prikazala se je, kakor se od časa do časa pojavi mili gost. Rezika je v takih urah notranjega boja segla v tajni predalček svoje mize ter izvlekla iz njega lectovo srce in molitvenik. Tonetova odpustka. Ginjeno je gladila te dokaze njegove naklonjenosti. O, kolikokrat ji je tudi sicer posvedočil svojo ljubezen ! Ne morda v strastnih, lo-večih se besedah, temveč š pogledi, s strajno uslužnostjo. Prišlo ji je tudi na uho, kako jo je ognjevito branil in zagovarjal v družbi fantov, ko so porogljivo namiga-vali na njeno občevanje s Ferdinandom. Očividno jim ni bilo po volji, da se je tako pogosto shajala s* tem "polentarjem," kakor so ga nazivali, že zato ne, ker ni bil fant iz domače fare. To je bilo brez dvoma tudi vzrok, zakaj so podoknice prenehale, kakor da bi jih odrezal, č-im je postalo očitno, da Ferdo hodi za njo in da mu ona nagnenje očividno vrača. Ker tudi na Tonetovo pobudo ni bilo več petja, je Rezika iz tega sklepala, da je popolnoma obupal nad uspešnostjo svoje ljubezni do nje. Milo se ji je storilo pri tej misli. Obžalovala je mladega moža, toda kolikor je tudi poslušala Utrip svojega srca, vedno se ji je zdelo, da mu ljubezni ne more vračati. Kakor da sta samo ostanek davne preteklosti, sta jo otožno gledala njegova darova. Ker je Ferdo izza onega izleta k Šumniku neprestano moledoval, naj vendar že enkrat "obiščeta povodnega moža v šent-lovrenških jezerih," sta se nekega lepega dne že zgodaj zjutraj podala na pot. Po levem pobočju šumeče Ra-dohne nad šentlovrenškim trgom med zelenimi travniki, bogato obloženimi s sadonosniki in pisanimi njivami, sta stopala vedno višje. Krasni temni gozdovi, kjer sta kraljevali vitka jelka in nebotična smreka, so se vrstili s tihimi livadami, vmes pa so ju pozdravljale lepe, bele, večinoma zidane kmečke hiše. Okna so se bleščala v solnčnem žaru, ljubeznivo so se na njih priklanjale raznovrstne cvetlice in rožice. Od vseh senožeti se je razlegalo klepanje kos. Tu pa tam je kak kosec zavriskal, namočil kamen v čepur in brusil rezilo. Zadaj za kosci pa so se sukale brhke grabljice in čeblj-ale. če se je le dalo, so tudi katero zapele ali pa si nagajale z raznimi fantovskimi zgodbami. Posebno mnogo sušljanja. je bilo, če je ta ali ona skupina zagledala samcata izletnika, Ferda in Re-ziko. Takrat je, kakor na povelje, delo zastalo. Dekleta so se suvale s.-komolci in stikale glave, starejše ženice pa so brezobzirno razvozljale svoje jezičke, dokler ni zadonel osorni opomin gospodarja, opozarjajoč delavke, da so najete za košnjo, ne pa za obiranje. Naprej sta stopala Ferdo in Rezika. Gozdovi s o prihajali vedno redkejši, goličave čim dalje večje. Nazadnje se je samo še pritlikavo borovje pletlo po tleh. Globoko v dolini so se svetile v daljno vrsto raztegnjene hiše šentlovrenškega trga, od nasprotne strani, od severa, pa sta pozdravljali cerkvici Sv. Ignaci ja in Sv. Janeza. Kmalu se je prikazal tudi Sv. Antona, nato njegova soseda na obzorju, Velika Kapa in Sv. Urša. Nad vsem tem razkošjem narave pa je veličastno veslalo solnce ter sipa-lo svoje žgoče žarke. Bil je zares vroč dan. Nižje spodaj so vsaj še košata drevesa skrbela za hlad in oddih, tu zgo raj blizu vrha pa je samo še kak osameli bor ali mecesen vabil v svojo skromno senco. Seveda sta jo Ferdo in Rezika z glasnim veseljem poiskala ter se v nji okrepčala za nadaljno pot. Končno, po štiriurni hoji, sta dospela na cilj. Kakor v zapad-ni smeri, tako tudi še precej daleč proti vzhodu se je razprostirala pred njima valovita planjava, večinoma gola, le mestoma poraščena z nizkim grmovjem in pritlikavim borovjem. T 1 a so bila mahovita in vedno bolj se jima je udiralq pod nogami. Slednjič zagledata pred seboj večjo skupino borovja, kojega debla so se vlekla po tleh in le vrhovi so štrleli pokonci. "Evo," vzklikne Rezika, "kdor išče, ta najde, in kdor trka, se mu odpre. Na mestu sva. To so naša jezera!" Poskočila je kakor lahka srna, če zagleda zaželjeno pašo, tlesknila je z rokami in že je bila na robu kotline, iz katere se je svetlikala voda. Čim,Pa je hotela planiti skozi venec pritlikavih borovcev, so jo ti prijeli kakor s kleščami, ji zamotali no- ge in krilo, taka da ni mogla ne naprej in ne nazaj. Ko je pa krepkeje zastavila nogo, je za-žmukalo pod njo in brizgnilo. Rezika je zvonko zavpila, nato pa se razposajeno zasmejala. "Ljudje, na pomoč!" se je šalila. "Povodni mož me že grabi!" Takoj mu bom pregnal skomine," zakliče Ferdo in pristopi, da bi rešil svojo tovarišico. Toda tudi on se je, stopajoč po borovih deblih, opotekel ter lovil z rokami po zraku ravnotežje. če pa mu je spodrsnilo, je voda visoko brizgnila po njegovih gorskih čevljih in nogavicah. 'Pa res nagaja, zelenobra-dec," je napol jezno, napol v Š£<-i pripomnil Ferdo. "Nič zato, Dom pa še jaz njemu eno zatrobil." i : ' In še preden je Rezika mogla to zabraniti, je segel v žep ter kamen za kamnom metal v vodo. Prej tako mirna, gladka, ko noč temna gladina se je razzibala in visoko je pljusknilo drobno valov je. "Tako," je dejal Ferdo. "Mojega dekleta mi ne bo žalil nihče, pa naj se stokrat piše za Jezer-nika in tisočkrat vrši službo povodnega moža. že z doma sem prinesel s seboj kamenje." S tem si izzval skmo njegovo maščevalnost," odvrne Rezika in nehote ji je strah stresel glas. "Ti bi menda raje videla,, da sem te pustil v njegovem objemu? Ampak jaz te hočem imeti za sebe, vso!" Oprostivši Re-ziko zadnjih krempljev povodnega moža, kakor se je izrazil, jo je burno objel in poljubil. Rezika se mu je, rdeča kakor cvetoči mak, veselo hihitaje izvila, in hitela dalje proti drugemu jezercu. "Kaj pa, če nama zdajle pošlje nevihto na vrat?" je gostolela. "Saj se vendar še spominjaš, kaj je pravil Tone pri šumiku? Zelo si nepreviden.' ' "Mogoče ga pa danes sploh ni doma, zelenca, ali pa ima z žabami koncertne vaje, Sicer pa mislim, da tu ni bil njegov glavni hram. Kako kaže, ima več palač kot Rotschild." In res sta sčasoma, hodeča od kotline do kotline, naštela kakih deset jezer ali "okenc," kakor pravijo domačini tem večjim in manjšim mlakam, ki nikoli ne usahnejo. Največje med njimi so 60 do 80 metrov dolge ter polovico tega široke. Globoke niso nad dva metra. Ker pa so na dnu prepletene z mahov-jem, je njihova gladina črna, otožno temna, zaradi česar jim ljudstvo prisvaja neizmerno glo-faočino. Pripoveduje se celo, da sta nekoč v črnem jezeru utonila dva vprežna vola. Jarem je Čez dolgo časa prišel v Bučarjevem studencu ob gornji Dčavi-nji spet na svetlo, o volovih pa ni bilo več duha ne sluha. Pri največjem, tako zvanem Velikem ali Črnem jezeru sta Rezika in Ferdo obstala. Daleč se jima je odpiral pogled po divnih, temnozelenih pohorskih grebenih v Konjiško, Vitanjsko in Mislinjsko dolino, proti jugu na Savinjske ali Kamniške planine, proti severu pa tja do Golice in še dalje gor proti nemškemu, Gradcu. Solnce je žgalo in peklo, ozračje pa je migota-lo, kakor da same iskrice plešejo po njem. Tam iz severozapa-da, \\ Koroške, so se kopičili črni oblaki. Toda Ferdo in Rezika sta bila tako zatopljena v krasote, da teh napovednikov burje nista niti opazila. Držeča se za roke, sta obračala pogled zdaj v to, zdaj v ono pokrajino. Rezika je pri tem pripovedovala svojemu spremljevalci o vseh teh krajih in ljudeh, kolikor ji je bilo znano. Mahoma jo je v tem prekinil Ferdo. Burno jo je objel in jo tesno privil k sebi. "Kako si dražestna!" je zakli-cal. "čim bolj občuduješ Pohorje, tem lepša se mi zfM:š ti sama- Kaj pomeni ves ta svet napram tebi, ko si mu kraljica!" "Laskač!" ga je zavračala Rezika. On pe je še živahneje nadaljeval: "Tvoji lasje so tem- nejši kot tile gozdovi ogrog naju. Tvoje oči so globlje kot tale jezera. Oh, kako blažen bi bil, če bi smel zakopati svojo glavo v mehko šumo tvojih las." "Le mirneje," ga je m i r i 1 a Rezika, vsa rdeča v obraz, "po mojem mnenju je najbolj umestno, če si raje natančneje ogledava povodnega moža, tega pohorskega pravljičnega junaka. Glej, če kje, se gotovo zadržuje tule notri. To je največje jezero vrh Planinke in spodobi se, da ga obiščeva." (Dalje prihodnjič) Kobilice divjajo po Romunski Bukarest, 3. maja. Silen roj kobilici je danes vpadel po gotovih okrajih Rumunske. Zlasti v Dobrudža okolici so kobilice vse trte do golega ogrizle in uničile. Je kupil Luna park Poznani milijonar Bramley v Clevelandu je kupil zabavni prostor, poznan pod imenom Luna Park, za $72,500. MALI OGLASI Hiša naprodaj za eno družino in lep trgovski lot, 80x131. Proda se zelo poceni radi odpotovanja. Vprašajte na 969 E. 78th St. (106) Pozor, dr. žužemberk Cenjeni:- Tem potom se vam naznanja, da se bo po nalogu sodnije, z clnfe 28. marca, 1930, vršila seja društva Žužemberk v Grdinovi dvorani, 6025 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio, dne 7. maja, 1930, ob 7:30 zvečer. Na tej seji se bo, po naročilu sodnije, poleg navadnih društvenih zadev tudi sklepalo glede premembe prostora za društvene seje. Ta $eja bi morala biti sklicana že zadnji mesec, toda ker se tisti člani, ki so imeli društvene knjige v posesti, niso pokorili sodnijskemu povelju izročiti knjige uradnikom, izvoljenim na decemberski seji, dokler niso bili primorani, se je zato seja zavlekla za en mesec. Sodnija je tudi nadalje določila, da so bili sledeči uradniki pravilno izvoljeni na decemberski seji lansko leto in da imajo pravico držati svoje urade do prihodnje letne seje, ali dokler jih društvo ne odstavi na podlagi pravil. Predsednik Roma n Maver, podpredsednik Fran k Legan, tajnik John Pintar, zapisnikari-ca Anna Maver, blagajnik Frank Pintar, nadzornice: Anna Hasty in Mary Unetic. Roman Maver, predsednik. GRDINA'S SHOPPE Popolna »loga oblak in vsa oprem« la navalit« ia družica Beauty Parlor Vidno najmoderaajii šauakt klobuki. Trfvvln uprta ihIm «r«U akwd «•!• M«. 6111 ST. CLAIR AVE. HEnderson 7112 gTieT«TrTTTTIYTtTTTTTYl J. S. WIDGOY SLOVENSKI FOTOGRAF . Se priporoča vsem Slovencem za izdelovan.1e krasnih poročnih, družinskih ln posameznih slik po zmernih cenah. Odprto tudi ob nedeljah. 485 E. 152nd ST., COLLINWOOD MOŠKA OBLEKA vestno sčiščena in zlikana samo za 8 0 C Ako pridemo na vaš dom iskat in nazaj pripeljemo, pridenite še 20c The Frank Mervar Co. SLOVENSKA ČISTILNICA 5921 Bonna Ave. Tel. HEnderson 7 1 23 Odprto do 8. ure zvečer A. F. SVETEK CO. SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD Pri nas lahko dobite pogreb za 125 DOLARJEV in cenejši, v slučaju potrebe. Za to ceno vam damo točno postrežbo, krsto zunanjo krsto, balzamiranje, sveče, palme venec za na vrata, mrtvaški voz, dva avtomobila. Ako pa vam ne ugaja tak pogreb vam lahko preskrbimo boljšega za zmerne cene. Imamo na razpolago ambulanco in avtomobile za vse slučaje, podnevi, ponoči. Samo pokličite nas: KEnmore 2016 478 E. 152nd St. CLEVELAND, O. GLenville 5751 15322 Saranac Rd- Zakaj si podaljšati bolezen? $10.00 X-žarki preiskava za $1.00 Za tytro in gotovo olajšanje akutnih in kroničnih bolezni, moških in žen')?' se posvetujte z Doctor Bailey-Jem, lei je z uspehom zdravil tisoče ljudi v zadnJJB 30 letih. Vse bolezni v krvi, koži, hemoroide, otrpnenje žil, v želodcu, plJučio> odprtih ranah, visok pritisk krvi, ledice, kronično gnojenje, hitro ozdravimo-Ker se nahajamo v kraju, kjer ni drag rent, imamo lahko nizke cene. Če aa zdravite, ali rabit« zdravila nepravilno, Je nevarna. Doktor BAILEY "specialist" Soba 402, 737 Prospect Avenue, Cleveland, O. Uradne ure: 9:30 do 7:30 dnevno, ob nedeljah samo po dogovoru. Mi govorilno slovensko mm^m^mtmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmtm^0