Štev. SO. (Mtao tet ntn. - C. L m h Pista). .'V V Trstu, petak 12. decembra 1924 Uhaja nak pa tak opoMaa. Naslov: Tnt-Trieata CaaaUa Caatao 37 ali pa: tta Gappa 17/ttl. tadaja : konaorcif Malaga lista MALI TEDNIK ZA NOVICE IN POUK. Lelo It. Stana« ena Havilka 20 stotink. Eno lato 8 Ur Pol lata S lir ' £ečd l«-'..t ? Sr LJUBLJANA Hale novice Mali koledar. Petek, 12. decembra: Sinezij. — Sobota, 13.: Lucija. — Nedelja, 14.: tretja adventna. — Pondeljek, 15.: Kristina. — Torek, 16.: Albina. — Sreda, 17.: tvatrna sreda. — Četrtek, 18.: Graci-jan. — Petek, 19.: kvatrni petek. VolitT« t Nemčiji. V nedeljo 7. decembra so Nemci volili nanovo poslance za državni zbor v Berlinu. Tu podamo tabelo o izidu teh volitev in primero z izidom 4. maja t. L: 7. dec. 1924 ,4. maja 1924. Socijalisti 130 100 nemgki nacionalci 102 96 centrum 68 65 nemška ljudska str. 50 44 komunisti 45 62 demokrati 32 28 bavar. ljudska str. 19 16 bavarska gosp. in kmečka stranka 17 10 narodni socijalisti 14 32 ostale skupine 12 19 Porastli so zmerni socialisti, komunisti pa nazadovali. Druge važnejše stranke so ostale razmeroma vsaka pri svojem. Zborovanja tržaško Edinosti. V nedeljo so imeli edinjaši sestanek, na katerega je prihitelo tudi precej vojnih oderuhov z dežele. Govori so bili Po treh četrtinah prava bojna fronta zoper večino naroda, ki je združena v «Političnem društvu Edinost za Slovence v Italiji s sedežem v Gorici« >n v «Političnem društvu za Hrvate in Slovence v Istri«. Odvetnik dr. Ivan Marija ,Cok je poročal, da mu je povedal bivši poslanec V. Šček, da šolsko vPrašanje ni aktualno, da goriška in istrska organizacija nočeta s Tržačani 'meti stikov. Seveda sta obe trditvi — kakor smo izvedeli od gosp. Ščeka in smo bili že iprej prepričani — gola izmišljotina g. Čoka. Na naša vprašanja, ali bo g. Šček na tako robo odgovarjal, je dejal, da ne, in da misli, da tudi napadena organiziacijia na (tista Ovajanja ne bo reagirala; odgovor se bo dal s tem, da se bo celokupno hr-vatsko in slovensko ljudstvo organizi-ralo v impozantno enotno organizaci-j°, iz katere bodo seveda izključeni 'zkoriščevalci ter oderuhi. Kje? V Trstu se dobi Ljudska pratika v Rdečih trgovinah: \ajigarna Stoka. Via Milano. ^Jtjigama Trani. Via Gavana. ' rafih.a Hrast. Via Roma 17. 1 r*fika Ulrich. Via Garducci 41. Nag podlistek. Z novim letom začnemo priobčeva-1 daljšo povest »Dekle z Močevja«. opisala jo je Selma LagerlSf v švedskem jeziku. Selma Lagerlof je pisate-hca svetovnega slovesa: ona združu- vse potrebne lastnosti dobrega ljudskega pisatelja. Naši bravci bodo od *myiike do številke komaj čakali nadevanja. Kaj je odoruitvo? Neki kmet iz okolice je šel dve uri j ale« v Idrijo k zdravniku. Ko ga je u Pregledal, je vprašal za vizito nič y anJ ko 130 lir. Narodnjaški liberali-k°rn uči, da je vsak človek svoboden, >rej tudi zdravnik. Naš socialni nauk j ' Pa odločno protivi gospodarskemu Okoriščanju. Kakšen le bil Trst nekdai 'N . • , 'v;/,, •' 'A/.J y ■;*; .N'".,;..': Slika nam predstavlja mesto Trst, kakršno je bilo I. 1500, torej pred več nego 400 leti. Ko bi stari Tržačani ort nekdaj prišli nazaj pogledat, ne bi spoznali nekdanjega gnezda, dokler ne bi prišli v umazano staro mesto in potem tjagor k sv. Justu. Tam bi se še čutili domače. Čez drugih 400 let bo morda Trst zopet bolj podoben ti stari sliki, ker sedaj gre z njim nazaj. Ubili in oropali mater treh otrok Strahovito grozodejstvo se je dogodilo prejšnji petek proti sedmi uri zvečer na Tirolskem, ki spada pod nago državo. Na državni cesti, ki je podobna po svoji okolici tržaški-bazovski cesti, sta dva roparja z revolverji ustrelila 47 let staro vojno vdovo Veroniko Maier Zločinca sta potem ženo oropala, truplo sta vlekla preko ceste in je vrgla za večji grm. KAJ JE VEDEL MLINAR ? V soboto zjutraj ob • 'A sta se peljala mlinar Gasser in njegov hlapec z vozom, da bi nakupila drv. Kar zagledata ženski plašč, ki je visel na nekem grmu. Moža ustavita in izstopita. KRVAVEČA ŽENA. Cim sta obstopila grm, sta našla ženo, ki jo ležala v krvi. Žena je še dihala, toda bila je v nezavesti. V glavi nad desnim očesom sta opazila rano od strela. Moža sta stopila na voz ter v četrt ure sta bila v samotni krčmi »Zum Sarner Toni«. Medtem je privozil neki avto, ki je takoj hitel naprej ter sporočil žalostno novico na bližnji sodniji. SODNIK PRIDE Sodna komisija je bila čez pol ure na licu mesta. Pri ženi niso našli niti stotinke, le dva kljnča. Naložili so truplo uboge žene na avto, ki je oddrdral proti Bocnu. Cim so dospeli v bolnišnico, je žena izdihnila svojo dušo, ne da bi bila prišla prej do zavesti. KAJ PRAVI KRČMAR. Lastnik omenjene krčme je povedal, da je dospela v petek ob štirih popoldne žjena do krčme, kjer si je odpočila. Krčmar ji je svetoval, naj prenoči ^ krčmi, zakaj dan se je že nagibal. Ona pa je odgovorila, da ne more, ker jo doma čakajo trije otroci. KDO SO MORILCI? Okrog 7 ure zvečer v petek sta šli po isti cesti dve ženski, mati in hči, proti domu. Ko sta bili več sto metrov od imenovane krčme, sta čuli strel, kar pa ni v tistih lovskih krajih nič kaj po-sebnega. Nekoliko pozneje sta srečali dva moška, ki sta hitrih korakov šla mimo njih. Gotovo sta bila zločinca. Strel, ki sta ga ženski čuli, je veljal ubogi vdovi ... Kaj pravi kmet? V zadnji številki »Pučkega Prijatelja« je priobčil istrski seljak in Tinjana pismo na naslov naših kapitalističnih prvoboriteljev. Seljak piše : »Mi seljaci smo sasvlm (popolnoma) obračunali s listom (Istarska Riječ), koji je proti nama. Najviše su se iskazali (bankirska gospoda) u raboti u korist jedne banke. Pomogli su prevariti naš narod za nekoliko mllljuna. Ali sn upravo (ravno) ti milijoni krivi, da je naš narod došao do iskustva. U buduče im no če (v prihodnje jim ne bo) biti moguče bara-tati (barantati) s našim narodom, kao dosada. U svom (V svojem) listu mogu plakati i nzdisati (vzdihovati) za slogom, ali im ne vjeruje više nitko (nihče).« Moderno šolstvo. V Berlinu bodo vpeljali boksanje, to je podomače urejeno pretepanje s pestmi, v šole kot, obvezen predmet. Šolarji bodo delali naloge iz boksanja tudi doma. Ne bo staršem všeč, pa še manj sestram. Mrak in znak. Tolminski komisar Mrak je velik čudak. Po Tolminu nosi snoparski znak in se šopiri kakor kakšen general. Čim zapusti Tolmin, si sname znak. Te dni je bil v Gorici. V Tolminu je stopil v korijefo z znakom. Na vlaku si je znak snel in ipo Gorici j( marširal brez znaka, ker -ga Slovenci poznajo. Potem je šel, na podprefektu-ro. Delal je, kakor da ima gotovo potrebo, stopil je skoz vrata, na katerih sta dve beli ničli in v par sekundah jo primaha s snoparskim znakom na hodnik in nato hajdi k »ta višjim«. Iz prefekture stopi z znakom. Na vlaku je bil že brez znaka. V Tolminu je iz ko-,rijere stopil z znakom. To je Mrakova zgodba o znaku. Nor doktor. Naš rojak Ukmar Leopold iz Gorenje Branice je bil na visoki šoli v Nemškem Gradcu proglašen za doktorja vsega zdravilstva. Primorci mu izrekamo čestitke in pošiljamo, (Pozdrave ! Pravo čaščenje sv. Barbare. Med oficirske kroge v Gorici je prodrla zavest, da je sv. Barbara zavetnica (patrona) artilerije. Zato so na dan sv. Barbare, to je 4. decembra, priredili razkošen ples. Podi trdno vlado. V prvih devetih mesecih tega leta je Italija izvozila za. 9.773 miljonov lir blaga, uvozila pa za 13.787 miljonov lir blaga. Primanjkljaj znaša torej za prvih 9 mesecev 4014 miljonov lir! V dobi kapitalizma. Na Češkem imajo izkopanega toliko premoga, da delajo delavci le po 3 dni na teden. V drugih državah pa zmrzujejo ljudje, ker ni — premoga. Tako je danes, ko vladata kapitalizem (zatiranje revnih) in nacionalizem (sovraštvo med narodi). Ko bo prevladalo socialno mišljenje, bodo države v takt .zvezi, da take sramote ne bodo mogoče. • Vojščaki se vračajo. Minuli teden se je vrnilo iz ruskega ujetništva 500 jugoslovanskih državljanov. ki so povedali, da je v Rusiji še na tisoče vojakov, ki se ne morejo vrniti. ker nimajo sredstev zato. Ljudska pratika se je začela razpošiljati naročnikom. V kratkem jo bodo imeli vsi v rokah. Objavili smo, da dobe to pratiko zastonj tisti naročniki, kateri do 20. decembra plačajo celo naročnino za prihodnje leto. Ta rol:. podaljšamo do 27. decembra, zato ker se je priglasilo veliko novih naročnikov, ki čakajo, da se jim pošlje čekovna položnica. Kaj priča možak. Profesor Fran Erjavec je bil pisatelj, da malo takih: zmerom vesel in dobro-. voljen, tpa odkritosrčen. Rojen je bil 1. 1834., umrl pa 1. 1887.'Njegovo pričevanje torej velja tudi radi starosti. V spisu »Na kraški zemlji« piše: «Kar je meni znano, se ne pleše nikjer na Slovenskem toliko kakor na Primorskem. Veselica brez plesa je menda v teh krajih nemogoča. Pleše pa se s tako vztrajnostjo in požrtvovalnostjo, ki bi jo videl jaz rajši kje drugje. Tudi kranjski mladenič se rad zasukne in takrat ne gleda ravno na par šestič, ali vsaj dvakrat, «če ne še večkrat, se | premisli, preden za iples izda kako v j večji denar. Mlademu Kraševcu ali Vi-I pavcu pa ni nič nenavadnega, ako pusti na plesišču zaslužek vsega tedna i ali celo dveh. Dalo bi se o tem še mno-I gokaj prsati...« Kaj deste, fantje, ali se je zlagal ali se ni? Zeta potrebne bukve. Naša založba je izdala slovensko-ita-lijanski besednjak, ki ga je — kakor že pred vojno izšli in razprodani itali-jansko-slovenski — spisal profesor dr. Josip Valjavec. Ta besednjak obsega 404 strani ter vsebuje 50 tisoč besed. To delo je stalo strahovitega, večletnega truda. Vezani slovar prodaja Katoliška knjigarna v Gorici, Štokova trgovina v Trstu itd. po 22 lir, po pošti 1.50 več. Ta besednjak bodo pozdravili vsi. ki rabijo laški jezik v govoru ali pisavi. Kam ponjo ? Po ljudsko pratiko stopiš lahko k sledečim trgovcem, ki jo prodajajo: Poniž. Ajdovščina. Čepar. Rodik. Valenčič Fran. Trnovo. Nardin, tobak. Vogrsko. Cerkvenik Josip, škofije. Kako je s Zveza narodov. V Rirnu se je zbral svet Zveze narodov. Javnost se je zanimala za ta sestanek posebno zato, ker je bilo napovedano, da bo Anglija zavrnila tako-.zvani ženevski protokol. V Ženevi sta namreč bivši angleški prvi minister Mac Donald in francoski Herriot dosegla sklep o prisilnem razsodišču, katero naj bi preprečevalo izbruhe vojska. To je bilo v septembru. V oktobru je padla angleška delavska vlada in namesto Mac Donalda je zavladal Bald-win. Ta se je v zunanji politiki postavil najprej proti Rusiji, ko ni potrdil Mac Donalclovih dogovorov s sovjetsko vlado. Drugi čin Baldwinove vlade, ki je vzbudil pozornost je bil napad na svobodo Egipta. Uboj nekega angleškega generala v Egiptu je bil angleški vladi dobrodošel povod, da je odstavila egiptovsko vlado in izrinila Egipčane iz Sudana. Ko so se Egipčani pritožili na Društvo Narodov, je angleška vlada obrnila tudi proti Društvu Narodov in izjavila, da ne priznava Društvu Narodov pravice, soditi o angleških rečeh. Dosedaj je Anglija to Društvo izrabljala proti drugim vladam, sedaj pa ko bi ga rada Francija izrabila prot* Angliji, mu sama Anglija zadaja smrtni udarec. Brez Amerike. Nemčije in Rusije, je bilo društvo že tako le polovično, sedaj kaže, da bodo tudi druge velevlasti to Wilsono-vo igračo vrgle med staro šaro. Reakcija. Z Društvom, narodov vlade že od kraja niso mislile pošteno. Osnovale so ga pod pritiskom javnega mnenja, ki je bilo na strani pokojnega Wilsona. V povojnih letih je visoko vsplamtela med ljudstvi želja po večnem miru, po svobodi in enakopravnosti narodov. Vse j d bilo komunističnih in socialističnih nazorov. Ta duševnost je dobivala netivo zlasti iz Rusije, kjer se je skrajnim komunistom posrečilo osnovati novo vlado in do tal porušiti nek-( danjc carsko moč. Proti komunizmu so evropske vlade snovale faši.stovska društva in posrečilo se je začasno odvrniti prevrat. V gospodarskem oziru se je zopet začelo staro kapitalistično izkoriščanje, ki je postalo celo hujše, kakor je bilo pred vojno. V političnem oziru se je začelo zatiranje vsake svobode, proti malim narodom pa postopajo današnje vlade bolj kruto, kakor so nekoč po-štbpali Nemci. Vsi navidezni dobri sadovi svetovne vojne so proč, ost/alb jo. le gorje in smrtno sovraštvo. Zato tudi Društva narodov ni treba večin komunizem ? Moti se pa. kdor morda sodi, da je komunizma že konec. Ne. Čim bolj se na površju utrjuje reakcija, tem hujše tli revolucionarni ogenj v notranjosti. Reakcija s.e |>oslužuje vseh mogočih sredstev, da bi ubila komunistično gibanje, tf>da vladni možje večinoma pozabljajo, da se proti idejam ne dajo uporabljati bajoneti, Ampak le zopet ideje. Reakcija pa je brez životvornih idej, ona ne more umevati novega življenja, ki sili na dan iz lupine staroliberalnega sistema, zato pa skuša z bajoneti ustavljati tek zgodovine. Vse evropske vlade stikajo glave in se dogovarjajo, kako bi se redile pred poplavo komunizma z nasiljem. Nahajamo se v podobnih razmerah, kakršne so bile pred sto leti po Napoleonovem padcu. V Avstriji je Metternioh zatiral vsako svobodno gibanje, podobno so delali njegovi manjši tovariši po Nemškem. Toda prišlo je leto 1848. in odpihnilo Metternicha, narodom pa je zasijala zarja svobode. V Italiji. se vrši huda borba proti sedanji vladi. Te borbe pa ne vodijo komunisti, ampak druge stranke, namreč tiste stran- ke, ki bi rade preprečile krvavo revolucijo. Boje se namreč, da. proti sedanji vladi nastane "nasilen odpor, ako se z mirnimi sredstvi, ne doseže njen odstop. Javno mnenje je že tako enotno obrnjeno proti fašizmu, da so se. tudi kapitalisti prepričali, da po seria-jni poti stavijo v nevarnost svoje tovarne in veleposestva. Da bi odvrnili nasilen prevrat, so poslali v boj zvitega Giolittija, ki je že z prvim nastopom močno zamajal vladni čoln. Tudi v senatu se je našlo že nad 50 mož, ki so se drznili glasovati proti Mussoliniju. Kapitalisti bi želeli, da se vladna izprememba izvrši s takimi političnimi sredstvi in potezami, da ne bj prišlo do hujšega. Drugo mnenje. So pa v Italiji zelo močni tudi tisti, ki računajo tako: Če pade Mussolini, se. bo moral Giolitti pogajati s socialisti. Prišle bodo volitve in zmagal ne bo ne Giolitti. ne socialisti, ampak komunisti. Potem je nasilen prevrat gotova reč ali pa moramo še enkrat začeti zbirati fašiste in dopustiti njihovo ((delovanjen. Tisti, ki tako. mislijo, so tako preplašeni od komunističnega strašila, da gredo z Mussolinijem brezpogojno čez drn in strn. Mussolini dobro opazuje vse to oklevanje in zelo spretno krmari svoj čoln. Enkrat, se prilizne reakcionarnem, drugikrat zapreti opoziciji, tretjič pokaže na komunistično nevarnost: lo slednje najbolj gotovo pomaga. Kako sodi ljudstvo. Da je šel odvetnik dr. Slavi k tožit dr.ja Bitežnika, ter predlagal 30 mesecev ječe. to jc strahovito razburilo go-riško delovno ljudstvo. Evo pismo z dežele, ki ga je prejela uprava ((Goriške Straže : ((Slovensko ljudstvo, Vi vsi, ki imate žuljave dlani. Vi vsi, ki ste sinovi oče-tov-tr pinov, spomnite se : Dve in pol leti so predlagali zaslep-pljeni strankarji naj se vrže dr. Bitežnik v ječo ! Dve in pol leti so hoteli pod pretvezo umišljene edinosti iztrgati družinskega očeta nedolžnim otrokom ! Dve in pol leti so hoteli vzeti slovenskemu ljudstvu njegovega zagovornika ! Vi, stoteri in stoteri, iz vseh krajev naše dežele, povzdignite svoj glas in povejte, koliko prošenj in nasvetov za vojno odškodnino, invalidnino, znižanje davkov itd. je naredil ta mož, ki so ga hoteli slovenski «narodni voditelji« vreči v ječo s pomočjo, italijanskih sodnikov ! To so tisti ljudje, ki imajo <■ narod» na ustnah le ob slovesnih dneh ! Kje so bili tisti gospodje, ki predlagajo za ljudskega delavca kazen vredno zločinca, pred volitvami? v času nevarnosti, ko je ljudstvo krivilo hrbte pod biči? V Brdih, kjer so s puškami razganjali votivne shode? Tam, kjer je slovenski kmet jokal, tam Vas ni bilo; tja pa je'hodil naš dr. Bitežnik«. DELAVSKI VESTNIK. Ž r I e z n i č a r j i! Opozarjam vse aktivne železničarje, /oliko stalne kolikor začasne pod bivšo državno ali južno železnico, ako so vpisani ali niso e stari fond za nezgode (Provisions-(ond), da zapade 30. decembra 1924. zadnji dan, ko je treba vložiti prošnjo, da ti oblastno /rrizna službovanje /rrea 29. februarjem 1921). v svrho pravice do odpravnine. Prošnje vaj se pišejo na kolkoopni /tapir za 2 liri. (cena 3 Ure), podpišejo od prosilcu, in naj se pošljejo glavnemu ravnateljstvu potom /iristojnega oddelka. /dosti opozarjamo na važnost, te prošnje, v kateri se zahteva izplačilo vseh zastavkov potom zavarovalne amortizacije, tako da se tudi v slučaju prezgodnje odpustitve., upokojitve ali. smrti. dolg takoj zbriše. Zajamčena bo tako likvidacija precejšnjega zneska, čigar visokost bo odvisna od števila službenih let, kakor so to dobroto uživali železničarji starih dežel. Ne čakajte zadnjega dne, am/Ktk , vložite, prošnjo čimprej. (Rudolf Mischou). Nov udarec tržaškemu ljudstvu je pripravil komisar javnih skladišč. Država prepušča Javna skladišča zasebnim kapitalistom. Vse delavstvo je z odlokom kraljevega komisarja odpuščeno oziroma upokojeno. Vsi morajo nanovto delati pršu jo za sprejem v; delo, seveda pod novimi pogoji, ki pa niti objavljeni niso. To se pravi: delavce je meh koruze, kapitalist pa svinja. ki ta meh premetava in trga, da pride do zrnja. Novi odlok je pravi atentat na tržaško ljudstvo. Delavci so zato imeli zborovanje in sklenili, da takega postopan ja ne pri poznajo in ne vlože prošnje za sprejem. Nov tiskovni zakon. Fašisti so sklepali novo postavo za časnike in časnikarje. Tar postava bi bila še hujša, kakor dosedanje Mussolinijeve uaredbe. Pomeni konec svobod ne besede in kritike. Vlada bi lahko na podlagi take postave zatrla v kratkem vse neljube časopise in potak-nila njih pisarje po luknjali. Zato se io oglasila «Časnikarska zveza« v Rimu in dala v javnost sledečo besedo: «Vsled predložitve načrta tiskovnegal Socialna šola. Četrti članek: Kapitalistično izkoriščanje. Rockefeller. Axn eri kanski milijardar Rockefeller si je povečal med vojno svoje bogastvo za 20%, to je za eno petino. Danes ima on 1 mil.jardo in 200 miljonov dolarjev, to je tisoč dvesto miljonov dolarjev ali nad 27 tisoč miljonov lir. Kaj se to pravi? Rockefellerjevo bogastvo odgovarja bogastvu majhne industrijske in kmečke .države, ki ima 2 miiljona du§. Kaj se to pravi? Ako hi Rockefeller združil vse svoje bogastvo in vse ljudi, ki delajo za njegov kapital (ima namreč ogromne tovarne) in tudi one, ki sploh od njega, živijo, bi imel državo, ki bi štela 2 mi-ljona ljudi in ki bi vsi bili popolnoma odvisni od njegovega kapitala, ker bi bila vsa država njegova zasebna lastnina. Za 20 procentov. Rekli smo, da jo narasti o Rockefellerjevo bogastvo med vojno za 20 od sto. Te besede se zdijo nekam nedolžne. Oglejmo si jih bolj natančno ! Kmetje, delavci, obrtniki, uradniki so v Rockefellerjevi «državi» napravili nele toliko de]a. da so pridelki in izdelki zadostovali, da se je 2 miljona oseb prehranjevalo, oblačilo in obuvalo, marveč (la je na koncu ostalo Rockefellerju še 20 od sto, to je približno 200 miljonov dolarjev ali 4.000 miljonov lir. Rockefeller in družina je torej vsa leta jedel, pil, se veselil, n ostalo mu je še 4.000 miljonov lir. Tega bogastva Rockefeller ni razdelil med tiste, ki so ga napravili, marveč si gn je ohranil zase. To se godi po naukih lilteralnega kapitalizma. Naš socialni nauk to obsoja. Mi pravimo, da bi se moral ta ogromni dobiček razdeliti med vse, ki so pomagali, da jo do dobička prišlo. Tako bi nekaj dobil Rockefeller, vsaka družina povprečno pa 11 tisoč lir. To bi bilo pravično! zakona se je sestal ta odbor nujnim x potom k plenarni seji. Navzoči so sklenili odločno opozicijo proti tistemu zakonskemu načrtu. Odbor je enoglasno sprejel sledeči sklep: Vodilni odbor «Oa.snikarske zveze«, nujno sklican, da prouči načrt, tis Kovnega. zakona, se sklicuje na. opetova-7ie. trditve o nalogi časnikarstva, posebno pa. na. resolucijo, glasovano na. zadnjem kongresu v Palermu skoro od vseh predstavnikov italijanske časnikarske družine; ponovno potrja, 'da stare določbe, zakona tvorijo zadostno sredstvo, da sc preprečijo zlorabe vsake vrste; ugotavlja, d.a novi. zakon ne-razmerno veča težave delovanja in življenja. časopisja samega, da vsposta.vlja odpravljeno krivičnost predhodne zaplenitve: da. navaja novo velikansko kazen zaustave za dva ali tri mesece, kar je nekaka smrtna kazen za liste; da nalaga razgnano pri zaprtih vratih tudi. pri procesih radi obrekovanja političnih mož. ki se hočejo odtegati kontroli javnega, mnenja ! To da je poizkus uzakonitve strankarske samovoljnosti, ki pomeni žalitev za. italijanski tisk z namenom,, da se mu pritisne pečal manjvrednosti v primeri s tiskom drugih.civilizirani h narodov! Izjavlja svoje odločno 7iasjrrotstvo proti zakonskemu načrtu, in to ne samo radi določb in kazni, ki, jih vsebtije, marveč tudi. in predvsem radi posledic, moralnega. in političnega značaja, ki bi. neogibno nastopile, ker bi bila zmanjšana možnost 77adzorovanja, in kritike od strani svobodnega, tiska.. Pesolucija izjavlja, da bo h Zveza« uporabljala vsako sredstvo, dovoljena ji po zakonu, proti temu klikarske-mu načrtu.» Iz pismi malega prijatelja. Slovenski orožnik, ki je narodu svojemu zvest ostal, piše Malemu listu • «Kmečki sin sem, ubogih starišev, ki pa so bili bogati na poštenju. Kar s° sami izpolnjevali, so tudi mene učil*: Spoštuj svojega bližnjega in starejšega od sebe; ne stori drugemu, kar bi bilo tebi hudo; trdo drži svoje in tuje pusti v miru; stori svojo dolžnost v javnih in zasebnih rečeh, pa tudi svojo pravico išči in jo zahtevaj od vsakogar, ki ti je dolžan kaj dati. Po teh naukih sem se skušal ravnati že doma; ko pa sem prišel k orožnikom in začel oči odpirati ter spoznavati marsikatero krivico, sem se tudi začel bolj zanimati za javno življenje in za javno pravice. Zato sem si sicer nakopal marsika-ko sovraštvo, pa to mi je malo mar-Boje in prepire sem imel in jih še vedno imam za svoje in za naše pravice-posebej še zaradi dragega mi «Malega lista« in njegove sestre «Goriške Straže«. V duhu podajam roko v pozdrav vsem našim zavednim in poštenim 1.1'j' dem, kateri se s srcem oklepajo i-0'1 dveh naših prijateljev. Kličem vseh1’ starim in mladim, možem in ženam-posebno pa fanton in dekletom: podP1' rajte in širite ta dva lista, delaje vstrajno.za naše pravice, brez oiuah0' vanja nadaljujte boj proti zunanjih* in notranjim sovražnikom. Posebno vam, ljubi fantje, kateri služite P°, kakor,šnim koli orožjem, priporočam ' ne pozabite, kakšne krvi ste. ostani^ zvesti svoji materi, stojte trdni kak°r skala. In vam starši, ki vaši mali^ n® morejo več zahajati v slovenske Šoj in poslušati slovenske besede : uči jih doma pri ognjišču, kakor so naen moji starši učili in spodbujali k pO$® nosti. Dosegli boste uspehe ne sam male, ampak zelo velike. Če boste PV>1 dili na skalo, vam noben veter in burj ne odnese vašega dela. Zato se vstrajno poprimite dela in korajžno barčico naprej, dokler je še vetra kc-l- PODPIRAJTE, NAROČAJ*® •KAU USTI* gt. (Poročilo z dežele). Kakor smo si tali v listih, se je osnovala v Rimu tomisija, ki si je postavila za nalogo, da študira in reši istrsko gospodarsko vprašanje. Vse lepo, da se vlada briga za. Istro, toda mi smo Mnenja, da. imajo v Rimu toliko komisij, da se bodo nekega dne zmešali 'Od samih odborov in komisij. Istrsko vprašanje. Gospodarsko vprašanje v Istri ima dve strani in zato je potrebno, da se kratkem obe strani razsvetlita, da i istrsko ljudstvo o tem poučeno in da bo deželno pblastvo znalo, kje nas čevelj žuli in kaj želimo. Pulsko industrijsko vprašanje. To vprašanje zadeva v prvi vrsti me-■sto Pulo, ki je bilo v mirnem času cvetoče, a danes propada. K n a' tretjina ljudi je /.o zapustila Pulo. Toda. vprašanja /Pulsko industrije ni omejeno le na 70 e sto, ampak sega tudi v bližnjo m daljno okolico. Revni kmet, ki mu zemlja ni dajala, dovolj kruha, je hodil Po nekaj mesecev v letu v Pulo ali pa •3e pošiljal tja sina, da se je družina ^ogla prehranjevati. Istrski premogovniki. Poleg pulsjcega vprašanja je še vedno odprto vprašanje istrskih rudo- in pre-^ogokopov, ki so so pred vojno krasno Razvijali ter dajali ljudstvu priliko, da služi vsakdanjega kruha. Vlada pa 71 i rešila, niti pulskega niti premogovniškega vprašanja in to v korist velein-dustrijalcev drugih mest v notranjosti države. Istrske kmetije. Kaj je z izsuševanjem in bonifikacijo p0ke Mirne in Rase. Kaj je s koprskimi solinami? Koliko cest in poti se je zgradilo in izpeljalo? V tem oziru je Istra v resnici tužna dežela! Kaj je’z vpra-, banjem dobre pitne vode, velikega deželnega vodovoda? Kaj pa r. davki? Istrsko kmetsko ljudstvo je v splošnem tako revno, da bi sploh ne smeli govoriti o zastanih davkih. Vlada bi korala vse stare zastane davke kar ^risati; tistim pa, ki so si odtrgali od 'ist ali so šli po denar na posodo, da So davke že plačali, bi morala vlada Plačila vpisati na račun davkov prihodnjih let. Kaj pa z vinom? frobro so na.m v spominu članki bivšega poslanca V. Ščeka o potrebi pogodbe z Jugoslavijo glede oddaje istrskih vin. Poslanec ficek in blagopokojni zdrav-^ik Pesante, . ki je bil tudi poslanec v ^im.u, sta neštetokrat zato interesirala. ^'ado, sta spisala za vlado temeljito sPomenico, sta dala pobudo, da. so naša *n tržaška ter goriška trgovska zborni-poslale spomenico vladi v prid na-šR{?n. vina. In kaj je vlada storila? Ro-*° n*. srce : nič ! Vlada, vlada, zgani se ! (Občinski tajnik). Cene po Istri: Vino (po hektolitru) : fcrno — Vižinada 125 L., Umag 120 do Gračišče 110 do 13(1 Bale 115 do ^0, Koper 160, Mali Lošinj 100, Tinjan do lio, Svetvinčenat 120 do 140, Bu-2®t 125, Krnica 120; belo — Vižinada /!00, Unvag 100 do 120, Gradišče 90 do ^0, BaLe 110, Koper HO, Tinjan 80 do Svetvinčenat 110 do 130, Buzet 115. Olje (liter) : Vižinada 10 L., TJmag 9, ^račišče 9, Bale 8, Koper 8, Mali Lo-*in.i 8 do 9, Buzet 8.60. — Seno (kvinti) : Vižinada 30 L., Umag 25, Gračišče ^ do 20, Bale 35, Koper 20. Mali I.ošinj ^ do 50. Tinjan 18 do 22, Svetvinčenat 2°- Buzet 15, Krnica 20 do 25. Pše-(kvinta!1) : Vižinada 170 I... Umag 120, Tinjan 160. — Koruza (kvintal) : Vižinada 110 L., Umag 110, Gračišče 115, Koper 115 do 120, Buzet 120, Krnica 120. — Goveda (živa. vaga) : 4 do 6 L. kg. — Teleta (živa vaga) : 5 do 7.50 L. kg. — Prašiči (za. rejo) : 80 do 200 L. po glavi; mrtva vaga. 6 do 9 L. kg. — Mleko (liter) : 1 do 1.60 L. — Mali Lošinj 2.60 L. — Drva (kvintal) : Vižinada. 6 L., Umag 10, Gračišče 8 do 10, Bale 7.50, Koper 13, Mali Lošinj 14 do 16, Tinjan 11 do 13, Svetvinčenat 6, Buzet 7, Krni-ica 10 do 12. Cene na tržaškem trgu na debelo. Pomaranče (100 komadov) 13-22 lir. Zelje 60-70 lir kvintal. Čebula 60-90. Kostanj 80-160. Limone (100 komadov) 6-10. Mandarini (100 kom.) 25-30. Orehi 350-360 kvintal. Repa 20-25. Krompir 60-72. Dateljni 100. Jabolka 60-180. Po čem je lira? Dne 11. decembra si dal &M dobil: 100 dinarjev — 34 60 L. s» 100 č. kron — 69 60 L. za 100 fr. frank»y 124.60 L. *» 100 avstr, kron — 8’ 15 st. zli 1 dolar — 22.85 L. ■a 1 fant — 108.50 L. k (Pismo z dežele). Že več' časa sledim boju, med Tržaškim političnim društvom «Edinost-jo», kateremu načeluje dr. Wilfan, in med «Malim listom«, v zadevi Jadranske banke. Ker so pri polomu oškodovani tudi kmetje z dežele, naj se sliši tudi njihovo mnenje o tem žalostnem škandalu. Mali list, ki je glasilo, delavnega ljudstva, je objavil, da je dr. AVilfan zagovarjal Jadransko banko pri zamenjavi 10 miljonov lir na. škodo vsega našega zadružništva in pa gleda krivde dr. Wilfana z njegovo celokupno politično organizacijo, ki je delala propagando za Jadransko banko, brez ozira na koristi ljudstva. Glede Wilfanovc obrambe, moram ugotoviti, da s svojo obrambo ni ničesar oporekel, ampak je padel v očeh ljudstva glede krivde še bolj globoko. Edinost in Novice očitata Malemu listu, zakaj da se zaletava v dr. Wil-■fana, ne pa v prave krivce, ki so v hanki ropali. Pravijo, ako je Wilfan kaj kriv, naj ga Mali list toži. Vse tako pisanje je le pesek v oči, namenjeno ljudem, ki naj bi to brali — brez možganov. Postavimo stvar na čisto. Mali list ni nikdar pisal, da( jo dr. WLlfan kradel, ali vodil banko. Mali list se je postavil' na edino poštono stališče ter pravi, da so razni upravni svetniki ropali, da, so oni krivi poloma, ne pa dr. Wilfan. Mali list nadaljuje, da Wilfan ni kriv, da je banka šla po zlu, ampak kriv je, da so naši ljudje vložili 6 miljonov v banko, in bodo ob denar prišli; zato Mali list edini razkriva v vsaki številki lumparije ki so se godile v banki. Na. drugi strani, pa ugotavlja Wilfanovo moralno krivdo. Kaj pravi ljudstvo. Jadranska banka je za svojo propagando plačevala mastno — in gospodom okoli Edinosti je to prijalo. Kaj za. to, ako bo ljudstvo pri tem trpelo, samo, da je naša malha, polna. Mislili so, bomo že kako ukrenili ter ljudstvo v imenu ljubega naroda lepo pomirili. Zgodilo sc je pa nasprotno. Naše ljudstvo je že toliko zrelo, da zna samostojno misliti, soditi in tudi obsoditi, pa. naj bo to Peter ali Pavel. Malemu listu smo pa hvaležni, ker razkriva ta- ke stvari, ki bi drugače nikoli ne prišle na dan in mi bi bili vedno za svoje preveliko zaupanje kaznovani. Ilva.le/.ni smo Malemu listu zato, ker se je postavil za interese ljudstva, proti banki, ker nas je s tem obvaroval še hujše nesreče. Mali list prosimo, naj spravi vse lake lumparije, ki bi nam imele še škodovati, na dan, da. bomo vedeli, kateri organizaciji smemo zaupati, kateri smemo dati vodstvo. Za enkrat, povemo le toliko, da je osebam, ki so banko podpirale proti nam, za vedno odklenkalo, ker ljudstvo je odprlo oči. J. T. M Deseti brat v Ricmaitjih Uosen dan je vre posalu, ku me trie-se mrzelca. Žejo jeman. tako, de pi-jen kukor an vou. Sp j jen usak dan do 10 litru lemonade. Ratou sn toku švoh, de me kumoj držijo nuoje po-konce. Pej me je palu ne misu, de be po vine pršu kej več h moče. Mislu sn si: zdej u sv. Martine je vinu vre zrie-lu jen sn se vodluocu, de griem h moj-me prjatle Juožetc u Ricmonje. Poju sn aneh pjet, reng, de buon lijepše piu. Toku sn se prcinzou do Juožeta. «Kej je nuouga?» me je prašou Juože. ('Bolan sn, bolan» sn me vodgovoru. «Škuoda», je rjeku, «denes bi ga pila ari gloš dobrega. «Sej mojo bolezen potrkava vino«, sn me uodgovoru. «Nuo, glih prou», me je rjeku, pej go buoirio prtočilo)). Jen smo zečjelo. Ze-jeu sn ano pouno golido jen use spiu. Vele sn čuo po nuogoh lezet kri. kukor de bi mi ljezle brvinci. * "Juože», sn rjeku, «pej kej si go ke} «krstu« tu letu?» «Ne, ne», je rjeku, «an je kukor go je Buh dau.» «E, vi Ricmonci ste pravi kerlci», sn go ze-vrnu, «vi ste ambot prdajole Krancom slotko vodo ze vinu. Zeto so pršle Ric-monje u slop glas. Tudi če je vinu ne-tural, von ne več. vjerjojo.« »Jemoš prou», m je prtrdu. Pej pro-vinjeroj go, če jemoš provin», me je rjeku. —^ «Muj provin je želuodec», sn me rjeku. Juože me je tuožu, de je slabu. Pravu me je, de so ble gvišne, de buojo prdale «Vale» jen de so ne la račun po uoštarijoh nerdile doste «pufa». «Vale» de so uoslale neprodane jen uošterje terjajo. »Povjedme, no, deseti brat, koku b pršu do košnogo taužento? m je rjeku. Jest sn zmajou z glavo jen sn mu uodgovoru, de se muore neret, prjatou s košno banko. «Jemaš prou», m je prtrdu. S čuhnje so prhajale dobre duhovi. Ze nemalu cejto je prneslo njegovo ženo ano pjadeno makaronu z> golažon. Škuodo, de smo je prhmalen vidle dnuo. Spiu sn go še ano golido, jen sn se. uotpravljou. Juože m je prnjesu an pun flogkuon jen me rjeku, de je ze popuotenco. «<3eš an forau?« me je prašou. «Nej go trjeba, ne. sn me rjeku, jest viden kukor zejc». Glih 10 ur je bilu, ku sn stuopu ses šiše. Prute «Koriton» sn zepjeu: »(Bratci veseli vsi». Biu sn kukor «grlin»: nejsen jemu več ne mrzelce ne žeje. Izšel ie v« »Vedei riajprikladnejši žepni koledar za 1. 1925; dobiva se v knjigarni J. ŠTOKA • Trst VIA MILANO 37 ■■ ... Zobozdravnik dr. Lojz Kraigher specialist za bolezni v ustih In na zsbti screlema za vsi zobozdiainiska in zolalehalika opinih i Gorltl, na TianOui 20 (Piana diDa Html D od 9>13 In od 3«9. A. DELLA SAVIA & Co. Trst. Via Shega 3, telefon 10-37 edini razprodajalec vina OPOLLO pristnega domačega pridelka 2 Meka LAST0V0, DALMACIJA Dostavlja se brezplačno na dom v sodčkih In pletenkah. Za preprodajalce znižane era«. Zobozdravniki ambalatorll Zobotehnik N. Godina Via Genova St. 13 prvo aiacB. TRST od 9-1. od 3-7 — ob nedei|ah od 10-12 — TRGOVINA NA DEBELO. Cilindri (valjčki) za Inči, St. 3, 5, 8 in 11. Iz najčistejiega kristaliziranega stekla, spravljeni v kartonastih Skatljah namesto v slami. Cene brez konkurence. Izključna prodaja za Trst, Istra, Dalmacijo in Furlanijo JOSIP KLUN Via Mazzini 40 (prej Via Nuova). Najvišje cene plačujem za KOZE kun, zlatic, lisic |\lillj LIUI|U) IIUIU y/ ro dihurjev, vider, jazbecev, mačk, veveric, krtov, divjih in domačih zajcev. D. WINDSPACH Trst, Via Cesare Battisti 1110 n. natisi., vrata ti Sprejemajo se pošiljatve po pošti. *► — M Dr. Ettore D’ Osvalda GORICA Corso Verdi 24 (Trgovski dom). Specialist za očesne bolezni Perfekcioniran na dunajski kliniki. Ordinira od 10-12 in od 3-4. Kai nam z dežele pišejo Dokler j(5 snopa-rska, zveeda šla nav-z®s«r, s« Falcuč ni brigal za. to, kaj po- netf« nasa javnost; on se je s svojimi iiejfk.nji še ponašal ter se skliceval na Sfvojp vsemogočnost. Ko pa je snopar-?ka zvezda, na nebu najprej obstala, potem pa počasi začela lezti dol, je F&-jtutj zlezel vase, je zardel. In kaj je zajel? Po Matteottijevem umoru je postal kar ▼ hipu — Slovan in je nabiral po-ftekod za slovensko šolsko društvo. Toda mi smo ga spoznali ter pregruntali. On je hotel biti vse ! Hotel je biti minister treh sort; najprej finančni minister, zato je vsem znana, zadeva s tomajalio posojilnico; hotel je biti no-tp?nji minister, zato je postal fašist; hotel je biti šolski minister, zato je po-Kiaga.l odpovedati državljanstvo šolskim sestram i. "t. d. SAU5& Prejeli smo dopis, iz katerega posnemamo glavno zadevo. Dopisnik piše, da imajo občinskega tajnika, ki premalo sedi v županskem uradu. Menda zolo rad. balinca. stranke pa prihajajo in odhajajo, ne da bi svojo reč opravile. Kaj pravi k temu g. župan? Naj poskrbi za boljši red v občinski pisarni raje, kakor da naklepe kuje zoper šaleško šolo, katero smo si le z velikimi žrtvami priborili. Republikanec. TRNJE na Pivki. Naša vas je slabo preskrbljena /, vodo. Nekteri posestnika imajo vodnjake, ki se pa kmalu izpraznijo, kadar dež odlaša. Na koncu vasi imamo precej velik srenjski vodnjak, pa ta je v slii-bem stanju in kmalu ne bo varno nalivati vodo iz njega, da se ne poruši pod nami obok v globočino 6 metrov. Opozarjamo gospodarski odbor, katerega smo zato izvolili in je za to odgovoren, da se vodnjak hitro popravi in preskrbe primerna nalivala, ki so še iz vojnega Časa razbita. Vreme smo imeli precej časa dobro, le par dni jo pritiskal hud mraz; zato smo pa pridno hodili v gozd, odkoder vozimo les v št. Peter za tvrdko Mankoč. Tako si zaslužimo za vsakdanje potrebe, zraven pa tudi našim gostilničarjem pomagamo, da se jim vino ne skisa. Zalo so pa naši mošnjički zmeraj prazni in lahko vsako noč mirno spimo. KAZLJE. Kdo čita v naših krajih «Novo Do-bo»? Še po imenu ne vemo kaj prida od nje. Menda jo izdajajo snoparji v Gorici. Ko je bila zadnjič neka družba v naši vasi, vprašal je kmet tomajske-ga župana Grbca, če ima kak časopis za Citati. Zupan odvrne : «Edinosti» so nisem prečital, če hočeš, ti dam «Novo Dobo». Kaže tedaj, da «Novo Dobo» naroča in bere tom aj.sk i župan. Posledice vinskega duha. «Edinost» od 4. decembra .je zapisala. da ni res, da je poslanec Besednjak v Rimu, pač pa da je res, da je še vedno v Gorici. V Gorici so ga videli 30. novembra brati «Edinost», — da jo je stran vrgel iz jeze, ker da je bral Wilfanovo protestno brzojavko na vlado radi prepovedi -slovenskih veselic po Tržaškem. Nato so videli Besednjaka, da je tekel na pošto ter da je oddal brzojavno interpelacijo na vlado radi iste prepovedi. Tako »Edinost«. Zapisala je pet stavkov, pet neresnic. Kako to? Dr. Besednjak se je odpeljal dne 25. nov., torej iget. dni preje, v Rim in ga še vedno ni nazaj. Ni bral ((Edinosti)) v Gorici, ni je vrgel od jeze stran, ni tekel na pošto ter sploh ni oddal nikake brzojavne interpelacije. Ko so v Gorici po telefonu zvedeli za prepoved- so takoj brzojavno sporočili iposlancu v Rimu, kjer je on nato vložil ostro pismeno interpelacijo. Kako je mogla «Edinost,» tako debele i apisati. Najbrž je njen poročevalec hodil po Gorici popolnoma pijan in je v klel vse tisto, kar je potem poročal. Razmišljenost. Sir lsaac Nemton, slavni angleški filozof, je bi) neko jutro globoko zamišljen v težak-problem, ki ga ni hotel pustiti, da bi zajtrkoval s svojo družino. Njegova srospodinja, ki se je bala, da bi mu dolgi post ne škodoval, je poslala slugo z jajcem in ponvo v njegovo sobo. Slugi je bilo naročeno, naj skuha jajce v. študijski sobi in počaka, da ga gospodar poje. Toda Newton, ki je hotel nadaljevati svoje študije problema, ga pošlje ven, rekoč, da si bo iajce že sam skuhal. Sluga položi jajce poleg njegove ure, mu pove. da je treba jajce kuhati tri minute, in odide, .čez nekaj časa pride sluga pogledal, če je gospodar jajce že pojedel. Kako se pa začudi, kc ga vidi stati pri ognju z jajcem v roki, ura »pa je bila v ponvi. Nafa poita. Invalid, ki je pisal dne 4. 12. zaradi službe, naj nam sporoči svoj naslov. Vprajanje: Jaz sem plačal naročnino za «Mali list« po nakaznici. Sedaj sto mi pa priložili v list rdečo položnico. Dvakrat ne plačam. Odgovor: Tudi ni treba. Če nisi nič dolžan, vrži položnico proč', pa smo «kvit». Ali pa jo shrani za drugo priliko. Položnice se prilagajo vsem naročnikom, pa se zeroJi, da jo kateri dobi celo večkrat. V Rusijo? Se gre lahko le, ako imata od tam vpoklicni list, to se pravi delo zagotovljeno. Staroznana gostilna s prenočišči pri Rajhu na Komu V GORICI. Toči izvrstna domača črna in bela vina tor kraški teran. Kuhinja izborna. Sobe in prenočišča. čista, postelje snažne. Za obilen obisk se priporoča JOSIP DROfi gostilničar. Postajališče osebnih avtomobilov ki vozijo v Grgar, Cepovan in nazaj. 4- MAL! OGLASI VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraje. Po ugodnih cenah- Tvrdka Gastone Dolinar, Trst — Via Ugo Polonio 5. DRVA ZA KURJAVO franko na deželi kupimo in plačamo po najviijih cenah. Kmetijsko-trgovsko društvo. -Trst, ulica Raffineria 4. Zahtevajte in prepričali se bodete, da je MILO • GODINA NEPREKOSLIJVO Izdeluje dobroznana I P Pnrlino Trot ^'a Scoglio 316 Ji Os UUUIIMj 1101 Telefon štev. 18-78 demača tvrdka .Ljubljanska kreditna banka Podružnica u Jrstu: Yia XXX Ottobre 11 « i Brzojavni naslov: Bancalubaana V Podružnica: •OBIOA. BreBce, Mie. iramlj. Krni. km*, ir. Siti«»Is. K. Sad. Ptuj. Sirijem. S|M. V. Telefona: 5*16, 22-98 i ........ ■ i ■ ... Centrala v Ljubljani hlniJta (lama n murni utiri: - 60.000.0M «un ---------- ■ ! Bari a« z vsemi bančnimi posii. - Sprejema vlofe na vložne knjižice tar jih obrestuje z 4%, a vloge na tekoče račune v Lirah in v Dinarjih po dogovora. -Izvršuje borzne nalogfe in daja v najem varnostna pušic« (5AFKS) ■ Blagajna je odprla od 91/* do 12.50 jn od 14*/» do 16 ura. • • NAŠA ZAVAROVALNICA L’UNION II ustanovtjana t828 = je največjl svetovni zavarovalni zavod = AUGU3T RAVNIK gen. zastopnik GORICA - Corso Vltterlo Emanuele III, 28 - GORICA 3 -P*-.* Andrej Purii jfiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiinuuiimuiiiiuiiiiiiiumuiuuiiiuiuiniiiiminiuiiiiuiuiHiiiHuniniiiminiHiiinnHnniinuituHuiiinmmHib. Kovalkl mojster TRST IzvrSuie «• • Vsakovrstna stavbena dela. - - Železne ograje In omrežja - TakojSnja Izvršitev. § = Poprave Štedilniki vseh vrst. Izdeluje tudi I spopcinitve železne rolettes. ^lliiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitinmnHinmmiiiiniitiiitiniiiiiiuiiiiiiiii!iiimiiiiiiiuiiiinii a .1 s M O « (M "Sj o ■» 'a O O, * S M *TT* a £ • o o) e< M * a o S > "2 > s a »» u a a a