' C E L J E 5 15. AVGUSTA 1958 j ; L. IX. STEV. 32 { CENA 15 DIN g GLASILO SOCIALISTIČNE ZVIZE DELOVNEOA LI«»ST¥A CBLJSKESA OKRAJA Šmarcani ob svojem prazniku v nedeljo je bilo v Šmarju od ranega jutra vse na nogah. Na- vsezgodaj jih je prebudila godba z budnico, tisti pa, ki jih glasba ni spravila pokonci, so se dvig- nili pozneje, ko je okoli Šmarja začelo pokati in ropotati,.. Člani Zveze borcev in mladinci pred- vojaškega centra so uprizorili napad na Šmarje, ki je izzvenel domala kot repriza dogodka, za- radi katerega Šmarje slavi svoj občinski praznik, ko je Tomšiče- va brigada na juriš zavzela Šmarje... Po tej vojaški vaji so se pri domu Partizana vsa društva šmarske občine zvrstila v slav- nostno parado. Med tem so se pri spomeniku zbrali predstavniki oblasti, političnih organizacij, JLA in velika množica ljudi. Ko je komadnir centra predvo- jaške vzgoje predal raport pred- sedniku občine, se je pred spo- menikom zvrstila povorka, pri kateri je sodelovala vojaška god- ba iz Zagreba in domača godba na pihala. Prvi so korakali mimo mladinci predvojaške vzgoje, za njimi so jahali konjeniki iz Šmarja in člani Kluba za konjski šport iz Celja, za njimi pa so se zvrstili gasilci, lovci, člani TVD »Partizan«, pionirji v narodnih nošah, motorizirana kolona, ki jo je zaključila zadružna mehaniza- cija s traktorji in priključki, vmes pa so na prikolicah člani aktiva mladih zadružnikov pri- kazali simbolično razna kmečka dela. Po uspeli paradi je o pomenu praznika spregovoril predsednik občine tov. Anderluh, ki je uvo- doma pozdravil vse goste, posebej pa polkovnika Mišico, ki je med vojno vodil zmagoviti napad na Šmarje. Po končanem govoru so zapeli »Smarski fantje«, mladina pa je recitirala borbene pesmi. S tem je bil slavnostni del za- ključen, popoldne pa se je z no- gometno tekmo med domačini in moštvom JLA ter z jahalnim na- stopom celjskih jezdecev nadalje- val spored prireditev, ki se je pričel že prejšnji večer s šahov- skim dvobojem med šahisti JLA in domačini ter z uprizoritvijo Nušičeve komedije »Ujež«. Organizacije SZDL in icinetilslie zadruge pred volitvami v zadružne svete Do volitev v zadružne svete in uprav- ne odbore ikmetijskih zadrug nas loči le še kratek čas. Predvideno je, da bi nove zadružne svete volili v okraju Celje, v nedeljo, 16. novembra t. 1. v vseh zadrugah. Nedvomno je značaj teh volitev iz- redno pomemben, zlasti še z ozirom na velike in izredno odgovorne naloge, ki tstoje pred kmetijskimi zadrugami v tem času in v prihodnje. Zaradi tega tem volitvam ne gre pripisovati samo formalno pravni ix>men, temveč naj bi bolj kot kdajkoli v zgodovini povojnega zadružništva skozi prizmo volilnih pri- prav in volitev samih razmotrili kakšna je bila, je ter kakšna naj bo v bodoče naša zadruga. Te volitve imajo tedaj izredno veMk ekonomsko — ix)litičen pomen. Z volitvami novih zadružnih organov, t. j. zadružnih in upravnih odborov v kmetijskih zadrugah, se dopolnjuje si- stem samoui>ravljanja tudi na .področju kmetijstva. Odpira se poginoma jasna perspektiva kmečkim proizvajalcem ter se jim daje možnost, da v sistemu ljud- ske demokracije tudi oni svoibodno od- ločajo o vseh važnih gospodarsko-po- litičnih vprašanjih, ki zadevajo našo vas in zadrugo v dobi izgradnje socia- lizma. Tako kot smo pred leti volili SINDIKAUNTE KOMISIJE ZA GOSPO DARSTVO SO PROUCiLE probleme industrijske proizvodnje ob polletju Pred dnevi je bilo v Celju posveto- vanje na Okrajnem sindikalnem svetu, katerega so se udeležili člani komisije za gospodarstvo pri OSS, nadalje vsi predsedniki občinskih sindikalnih sve- tov, sestanka pa se je udeležil tudi predsednik gospodarske komisije pri Republiškem svetu ZSS tov. Roman Albreht. Na sestanku so razpravljali o dose- ženih rezultatih industrij o proizvod- nje in o polletnih zaključnih ^ačunih gospodarskih organizacij. Poročilo je podal predsednik komisije za gospo- darstvo pri OSS tov. Franc Rupret. V poročilu je bilo omenjeno, da je rea- lizacija planov v gospodarskih organi- zacijah v prvem polletju sicer v glav- nem zadovoljiva. Popolnoma pa ne mo- remo biti zadovoljni zlasti ne zato, ker se slabo razvija proizvodnja po sistemu norm. Vse kaže, da se gospodarske or- ganizacije še vedno močno ogibajo sistema nagrajevanja po učinku dela in brez dvoma je to posledica odpora pri administrativnem in tehničnem osebju, ki bi s povečanjem normiranih delovnih mest imeli večje in odgovor- nejše naloge. Ze dolgo časa ugotavlja- mo, da je v podjetju razmerje med nor- miranimi in režijskimi urami preveliko. Tako smo v preteklem letu imeli v okraju okoli 11 milijonov in 200.000 delovnih ur obračunanih po učinku in nad 11 milijonov ter 700.000 ur izven akorda. Normalno pa bi bilo, če bi v okraju bilo okoli 70 % normiranih de- lovnih mest. Poleg tega je prvo pol- letje bil presežen plan najemanja nove delovne sile. Delovna sila se je pove- čala tudi v ix>djetjih, kjer tega ne morejo opravičiti z investicijsko raz- širitvijo proizvodnje. Na ta način po- rast delovne sile prehiteva povečanje proizvodnje. Deloma gre to povečanje na račun zakona, ki je omejil nadurno delo, čep^i-av se tudi tega zakona pod- jetja ne držijo dosledno. Brez dvoma pa je vmes tudi nekaj takih gospodar- skih organizacij, ki povečujejo število zaposlenih zato, da bi si zagotovili večji plačni sklad in zanemarjajo os- novno dolžnost, da bi z boljšo organi- zacijo dela bili kos proizvodnim nalo- gam. Zategadelj so na sestanku sklenili da bodo v naslednjih dneh občinski pindikalnli sveti skupaj z osnovnimi sindikalnimi organizacijami obravna- vali proizvodne plane, zlasti pa plane tistih podjetij, kjer so potrebe po iz- boljšanju pogojev za večjo proizvodnjo nujne. Nadalje so sprejeli sklep, da občin- ski sindikalni sveti ter podružnice v podjetjih temeljito obravnavajo os- novne pokazatelje polletnih zaključnih računov še preden bodo o njih raz- pravljali delavski sveti. Posebno ipozor- nost naj bi posvetili tistemu delu do- (Nadaljevanje na 3. strani) Predsednik OZZJ Celje: Franc Lubej prve delavske svete, ki danes uspešno upravljajo naša podjetja, tako pristo- pamo tokrat k voMtvam v zadružne sve- te, kar vse pomeni nadaljnji korak k demokraciji naših zadrug. Zadruge bo- do dobile en organ upravljanja več, t. .j. zadružni svet. Njegova funkcija ni eno- stavna. Vsi tisti zadružni člani, ki bodo v njem sodelovali, bodo ameli odgo- vorne naloge, saj so pristojnosti zadruž- nega sveta precejšnje. S tem i>a se se- veda ne zmanjšuje vloga 2^družne skup- ščine, t. j. občnega zbora. Zadružni svet bo v bodočem sistemu upravljanja v zadrugah zelo prožen organ, ker prev- zema nekatere funkcije, ki jih je doslej opravljala zadružna skupščina. S tem je podana možnost, da se vključi v kon- (Nadaljevanje na 5. strani) SEDMEGA SEPTEMBRA — DVOJNI PRAZNIK V MOZIRJU Srečanje ..Šlandpovcev" in predhodnikov OB OBLETNICI OSVOBODITVE MOZIRJA Od prvih dni revolucionarne vstaje na Slovenskem so se tudi na Štajer- skem, dasL^avno pod težjimi pogoji, hi- tro razvijale partizanske enote. Poleg odredov, ki so se zadrževali na določe- nih območjih, so nastali iz prvih mo- bilnih čet bataljoni, ki se niso več dr- žali določenega območja, temveč so na- padali sovražnika zdaj tu zdaj tam, vpadali v močneje utrjene sovražnikove postojanke, skratka, te enote so bile že EKjpolnoma vojaškega značaja, ki pa so spričo svoje gibljivosti netile pla- men upora tudi v krajih, 'ki jih je nacistična Nemčija imela popolnoma za svoje in nedotakljive. Ob prihodu dela Druge grupe odredov na Štajersko so le-tu obstajali že Savinjski bataljon, Kamniški bataljon in Pohorski bata- ljon. V začetku avgusta 1943. leta pa je bila na Sipku ustanovljena I. šta- jerska brigada, ki je ob ustanovitvi do- bila naslov VI. slovenska narodnoosvo- bodilna udarna brigada »Slavka Slan- dra«. V brigado so se združili savinjski, kamniški in zasavski bataljon, priklju- čil pa se ji je del bo^-cev Druge grupe odredov. Brigada se je na Štajerskem proslavila v neštetih bojih in je bila do prihoda XIV. divizije najmočnejša vojaška enota na Štajerskem. Eno največjih zmag pa je Slandrova brigada izvojevala, ko je 11. septembra napadla in uničila močno nemško po- stojanko v Mozirju ter s tem osvo- bodila Zgornjo Savinjsko dolino, ki je ostala svobodno ozemlje vse do konca vojne, razen za kratek čas v zimi leta 1944/45, ko je močna so\Tažnikova ofenziva z velikansko premočjo prisi- lila osvobodilno vojsko k začasnemu umiku. Dan osvoboditve Mozirja so občani mozirskega okoliša proglasili za svoj krajevni praznik, ki ga letos proslav- ljajo na dan 7. septembra. Ker pa je Mozirje osvobodila SNOUB »Slavka Slandra«, je krajevna organizacija ZB v Mozirju povabila borce te brigade, da pri svečanostih sodelujejo. Ker pa I. slovenska udarna brigada, ki je bila ustanovljena na Štajerskem, praznuje letos 15. obletnico ustanovitve, s pro- slavo mozirskega krajevnega praznika pa 14. obletnico svoje največje zmage, je sedmi september postal dvojni praz- nik. Zato so ustanovili skupni iniciativni odbor za pripravo tega praznovanja in začeli pripravljati vse potrebno za do- stojno proslavitev dveh tako pomemb- nih zgodovinskih datumov. Pred dnevi je bila ena izmed sej iniciativnega od- bora pri OOZB v Celju. Na tem se- stanku so se dokončno domenili o ob- segu proslave, medtem ko se bodo o podrobnostih, združenih z dokončnim načrtom prireditve, pomenili na na- slednji seji v Mozirju. V Celju so sklenili, da naj bi sve- čanost v Mozirju privabila k ponov- nemu tovariškemu srečanju vse tiste borce, ki so bodisi kot predhodniki, bo- disi kot pripadniki brigade »Slavka Sland^a« sodelovali v bojih od usta- novitve I. štajerske udarne brigade pa do osvoboditve. Ce govorimo o pred- hodnikih, potem mislimo vse tiste, ki so sodelovali od začetka vstaje v eno- tah, ki so pozneje postale sestavni del te brigade. S tem je seveda mišljen vsak borec, vojaški ali politični vodi- telj, ki je sodeloval v predhodnih eno- tah poznejše »Slandrove brigade«, pa čeprav je ob ustanovitvi VI. SNOUB bil že v kakšni drugi enoti. Tako se bodo zbrali tu borci in aktivisti savinj- skega, zasavskega, kamniškega bata- ljona, borci dela Druge grupe odredov, in kar je razumljivo, vsi borci Slan- drove brigade. V okviru praznika, ki bo 7. septem- bra v Mozirju, bodo vsi ti borci imeli zbor svojih enot. Ob tej priliki bo zgodovinska komisija bržčas usi>ela zbrati tudi večino zgodovinskega mate- riala o razvoju partizanskega gibanja na Štajerskem, ki je od začetka upora, pa do prihoda XIV. divizije v glavnem še nezbran. Poleg tega bodo ob p.^oslavi osvoboditve Mozirja odkrili spominsko ploščo na sedanjem domu »Partizana«, ki bo v počastitev teh zgodovinskih do- godkov preimenovan v »Dom VI. SNOUB Slavka Slandra«. Istočasno bo- do na Sipku, kjer je bila brigada usta- novljena, odkrili spominsko obeležje na ustanovitev I. partizanske brigade na Štajerskem. Pripravljalni odbor pripravlja tudi vse druge prireditve, ki bodo v okvi,^u teh slovesnosti. Računajo, da bo poleg borcev v Mozirju ob tem dnevu vsaj 4000 ljudi iz mozirske občine in bliž- njih občin, predvsem pa iz Savinjske doline. c. k. ZANIMANJE VOLIVCEV CELJSKE OBČINE ZA STANOVANJSKE PROBLEME KOPICA PAMETNIH PREDLOGOV Pred dnevi je bilo v celjski občini 20 zborov volivcev, na katerih so raz- pravljali o osnutkih odlokov in navo- dil Občinskega ljudskega odbora Ce- lje, ki vsebujejo glavne principe grad- nje in razdeljevanja stanovanj v celj- ski občini. Razen tega so se volivci Pogovorili tudi o tem, kako bi naj v ^^Ijski občini čim prej in čim bolje prganiadrali stanovanjske skupnosti ^ predlagala, da bi občinski odbor cim prej imenoval potrošniške svete Pri celjskih trgovinah. Čeprav je mesec avgust neprikladen za sklicevanje zborov volivcev, saj je veliko ljudi na dopustih, so bil zbori volivcev obiskani skoraj v takem šte- vilu kot pozimi. Se bolj pa moramo za te zbore volivcev ugotoviti zadovoljivo dejstvo, da je bila razprava na zborih izredno živahna, kar pomeni, da se ljudje za stanovanjske probleme ži- vljenjsko zainteresirani. To ni nič čud- nega, saj je v Celju stanovanjska stiska še zelo velika, pri razdeljevanju stanovanj pa po mnenju volivcev ni bilo vedno vse v najboljšem redu, zato so še posebej toplo pozdravili osnutek navodil o odgovornosti pri razdelje- vanju stanovanj. Zbori volivcev so bili povsod, le dva zbora volivcev — v Ljubečni in Štor ah — bodo morali še enkrat sklicati, ker ni bilo dovolj ljudi. To pa je pripisati predvsem slabemu obveščanju, ker vo- livci v Storah n. pr. sploh niso vedeli kje bo zbor volivcev. Sprejeli so nam- (Nadaljevanje na 2. strani) STKAW MPJ^ 15. AVGUSTA — STEV. 32 T)ogled po svetu Ena izmed dežel, ki nam je po svoji zunanjepolitični orientaciji zelo blizu, je Egipt, starodavni Egipt, ki je komaj pred nekaj leti zaživel kot neodvisna država, danes pa kot ZAR, Združene arabske republike, velja za močno pri- tegovalno in združevalno silo arabske- ga naroda, ki že danes v svojih mejah združuje 37 milijonov arabskega pre- bivalstva. Prav je, da zapišemo nekaj dejstev o tej prijateljski deželi. Egipt stoji pred ogromnimi nalogami, če bo hotel odpraviti tisočletne okorele navade, predsodke in bedno dediščino stoletnega kolonialnega gospodarstva. Nepismenost, nemogoče higienske raz- mere, primitivna agrikultura in neraz- vita industrija, dovolj nalog za več ge- neracij. Pod Naserjevim vodstvom so že prijeli za delo. Letno zgrade po 400 šol, število šolarjev iz leta v leto raste. Imajo pet univerz, katerih učno osebje je študiralo po nekaj let na evropskih in ameriških univerzah. V zdravstvu se morajo boriti z raz- nimi tropskimi boleznimi. Nekateri me- nijo, da so neodpravljive in da so ko- sile nad egiptovskimi felahi že za časa faraonov. So znanstveniki, ki trdijo, da zaradi njih Egipt gospodarsko nikoli ne bo napredoval, saj-gre zg. nekatere en- demične bolezni, s katerimi je polje- delsko prebivalstvo okuženo 100 od- stotno. Zdaj dela v Egiptu okoli 600 ambulant, od katerih jih je mnogo le na plovnih sredstvih, s katerimi obi- skujejo nubijske vasi ob Nilu. Egipt je dar Nila, kakor je zapisal že stari Herodot. Danes njegove darove uporabljajo bolj racionalno in enako- merno. Leta 1902 so zgradili Assuanski jez in ga leta 1912 in 1934 povečali. Tako so uredili Nilsko delto, ki je ve- lika kot Slovenija, in 1000 km dolgo dolino do Assuana ter si zagotovili po tri in celo po več žetev na leto. Pesek Libijske, Arabske in Nubijske puščave, navidez za vselej neploden, postane pr- vovrstna plodna zemlja, če ga napoji voda iz Nila. Zato novi Egipt štarta na veliki novi Assuanski jez, na svoj High Dam, kjer grade veliko elektrarno s švedskimi turbinami. Zamisel je sta- ra 50 let, šele Naserjeva revolucija jo je uresničila. Elektrarna bo dajala letno 2 milijardi kilovatov, ki jih bodo po- trebovali mnogo za tovarno umetnih gnojil z letno produkcijo 400.000 ton. Assuanski jez? Visok bo 196 m, dolg 1300 m. Torej nedvomno največji grad- beni objekt današnjega dne. Nad jezom bo voda globoka 180 m. Gradbeni ma- terial bi zadostoval za 20 Keopsovih piramid, tudi to velja zapisati. Kaj za- to, če bodo s tem nasipom prišli pod vodo vsi stari faraonski templji in gro- bovi, ko pa bodo na drugi strani spre- menili velike puščavske predele v plod- na polja, omogočili izgradnjo elektrar- ne za 10 milijard kilovatnih ur, pre- prečili vsako katastrofalno povodenj in povečali plovnost Nila. Za turiste, ki Egiptu gotovo donašajo precejšnje do- hodke, bo ostalo še vedno dovolj kul- turnih spomenikov, ki so neme priče davne človeške kulture pred več tisoč- letji. Egipt torej nekoč ne bo več odvisen samo od Sueza, zaradi katerega je v kratki dobi svoje neodvisnosti že pre- stal invazijo angleških in francoskih imperialistov. Njegov svetovni pomen pa je sedaj gotovo še vedno v tej umet- ni morski poti, ki so jo pred več tisoč leti že izkopali faraonu Egipt in Sirija, skupaj ZAR, izva- jata danes širokopotezen program druž- benih reform, ki bodo spremenile tudi človeško sožitje v teh dveh starodavnih deželah. Lahko bi citirali ob tem pro- cesu Mao Ce-Tungovo kitico iz pesmi »Plavanje čez Jangcekiang«: »In če še živa gorska je boginja, živi naj dalje in strmi ves čas, kako na svetu tem se vse spreminja, kako dežela menja svoj obraz«. Egipt in Sirija sta to poletje prav zato slavila moralno zmago ob zapletu v Libanonu, ki je pristal na Eisen- POBUDA VOLIVCEV Y ŽALSKI OBCINI: Ustanovitev servisnih delavnic - toda kje vzeti sredstva? s SEJE SVETA ZA INDUSTRIJO IN OBRT V 2ALCU Piied dnevi se je sestal Svet za indu- strijo in obrt Občinskega ljudskega od- bora Žalec. Iz zanimive razprave pov- zemamo nekaj zaključkov. Zelo aktualno vprašanje je ustanovi- tev servisnih obrtnih delavnic za kle- parske, kjlučavničarske, instalate-^^ske in mehanikarske storitve, in to zlasti v Preboldu in Žalcu. Pobuda za ustano- vitev takih obratov je prišla prav od volivcev in Svet dejansko ni mogel drugega, kot priporočiti čimprejšnjo re- alizacijo teh pobud. Stvar bi bila v naj- lepšem redu, če bi bil še na razpolago denar za osnovna in obratna sredstva. Tako pa bo ljudski odbor še prej moral razpravljati o predlogu tega Sveta, naj bi proračun dotiral občinskemu inve- sticijskemu skladu nekaj sredstev, ki bi vsaj delno omogočila nadaljnje delo po predvidenih načrtih do konca letoš- njega leta. Govora je tudi bilo o delu Knjigo- vodskega biroja v. Preboldu. Zaradi raz- nih govoric pa tudi nekaterih pomanj- kljivosti je bila v ta zavod jKJslana ekj- sebna komisija, ki je Svetu na tej seji predložila svoje poročilo v nadaljnjo razpravo. Svet se je v načelu strinj^, da je Knjigovodski biro opravil od svo- je ustanovitve do danes veliko delo, saj lahko trdimo, da ima vseh 14, ta čas vključenih organizacij urejeno knjigo- vodstvo. Kolikor je pomanjkljivosti so deloma čisto osebne narave, deloma pa so posledica dejstva, da nudi knjigovod- ski biro usluge v neprimerno večjem obsegu, kot je pa to bilo ob priliki us- tanovitve predvideno in kot je to sploh določeno s pravili tega biroja. Dejan- sko drži, da delo, ki ga biro upravlja, ni v celoti plačano. Nič kaj ugodna pa ni ugotovitev, da v tem malem kolek- tivu ni pravega soglasja in so izjave posameznih uslužbencev o delu in stanju v diametralnem nasprotju. Tudi takšni pojavi morajo imeti svoje kvarne po- sledice! Svet je končno predlagal ljud- skemu odboru, da se poveča sedanje število upravnega odbora Knjigovod- skega biroja Prebold za 2 člana. Ta ukrep je potreben zato, ker je sedanji sestav zelo enostranski, saj je v njem 5 upravnikov vključenih podjetij, 2 pa sta uslužbenca biroja. Ta sestav namreč ni omogočal konkretnejšega dela in na- čelnega reševanja problematike, temveč so posamezni člani tega upravnega od- bora bili v prvi vrsti upravniki svojih obratov in so poznali le svoje težnje in potrebe. Svet pričakuje, da bodo navedeni ukrepi odpravili še zadnje pomajklji- vosti v delu Knjigovodskega biroja, ki naj bi v bodoče opravljal svoje usluge še bolj strokovno in v korist vsem obratom, ki jih vključuje v svojo stro- kovno službo. ^.^Ljil Obiranje hmelja tudi v konjiški občini Te dni bodo tudi v konjiški občini pričeli s prvim obiranjem hmelja. Ker je večina nasadov šele prvoletnih, pri- delek ne bo visok, posebno ker mu je nekoliko škodovala še majska suša. Kljub temu pa vse kaže, da bo ta rast- lina v tem okolišu le uspevala, saj iz- gleda, da jo bodo v prihodnjem letu nasadili še v nekaterih drugih okoliških krajih. Le bolj počasi pa napreduje gradnja nove sušilnice v Slov. Konji- cah, ki bi sicer že morala biti gotova, vendar se je gradnja nekoliko zavlekla. HRANILNA SLUŽBA V VOJNISKI OBCiNI V vojniški občini so zlasti letos pri- čeli z obširno agitacijo za varčevanje. Akcija je lepo uspela skoraj, na vseh šolah. Tako je samo na vojniški osem- letki bilo od 671 učencev 481 vlagateljev, ki so v preteklem šolskem letu ^ptrihra- Sicer pa letos še ni toliko potrebna, saj bodo za sušenje prišle v poštev le manjše količine. nili p^-eko tisoč dinarjev, kar je z ozirom na šolsko socialno stanje otrok res lep uspeh. Del denarja, ki si ga je mladina prihranila preko leta, je porabila za po- učne izlete. ŠEMPETER OB SAVINJI Poleg aktiva mladih zadružnikov, ki šteje 70 članov, deluje v Šempetru ob Savinji tudi aktiv šolarjev zadružnikov, ki šteje 30 pionirjev in pionirk. Seveda so njihove naloge vsklajene z njihovo razvojno stopnjo. Imajo svoj vrtnarski in čebelarski krožek, tamkajšnja kme- tijska zadruga jim je nabavila potreben inventar in s tem pokazala razumevanje za njihovo delavnost, kar je vsekakor dober vzgojni ukrep. V konjiški vasi imajo vaško strojno skupnost Nekako pred letom dni, ob koncu preteklega leta so v Konjiški vasi pri Slov. Konjicah ustanovili vaško strojno skupnost. Sicer ni to nobena samostoj- na ^organizacija, niti nima svojega po- sebnega odbora, vendar pa s svojim delom lahko precej pomaga pri razvoju kmetijstva v svojem okolišu, ki zajema vasi Konjiška vas in Breg. Za sedaj ima na razpolago tn stroje, in sicer: sejahiik, trosilec umetnega gnoja in žitno brano. Po svojih nalogah pa je taka skupnost ena izmed oblik sodelo- vanja zadruge s svojimi člani-kmeti. Pa si nekoliko pobliže oglejmo njeno obliko sodelovanja in vlogo pri raz- vijariiju kmetijstva. Vsi stroji, ki jih imajo kmetje v teh dveh vaseh, so last Kmetijske zadruge v Slov. Konjicah. Ta jih je dala za- družnikom obeh vasi v uporabo, za kar plačajo na leto 12.000 din amor- tizacije in skrbe za tekoče vzdrževanje. Od zadružnikov samih pa je odvisno, da bo čim več članov sodelovalo v tej skupnosti, ker so s tem nižji tudi iz- datki na posameznika. Skupno vsoto amortizacije, katero morajo plačati za- drugi, so si po':'azdelili tako, da plača vsak pa nekaj sto dinarjev od hektarja orne zemlje. Vsi trije stroji so dokaj dobro izkoriščeni, shranjene imajo v posebni lopi, za vzdrževanje pa skrbita tov. Simon Gajšek in Mirko Gošnik. Tovariš Gajšek pravi, da se je taka oblika sodelovanja z zadrugo pri njih dokaj dobro obnesla. Sicer so to le manjši stroji, ki ne zahtevajo poseb- nega strokovnega znanja za upravlja- nje, toda samo za enega kmeta se ne bi izplačali. Ker pa jih uporabljamo vsi v vasi, je dejal tov. Gajšek, pa so vedno polno izkoriščeni, posebno v ča- su setve. Stroji nam zelo koristijo, po- sebno pri setvi in trošenju umetnih gnojil. S strojno setvijo porabimo manj zrnja, vendar je delo mnogo bolje opravljeno. Isto velja tudi za trošenje umetnih gnojil, ki je s trosilcem mnogo bolj uspešno kot pa kar z rokami. Glede ostalih strojev, ki naj bi jih taka skupnost še dobila, meni tovariš Gajšek, da bo prej ali slej t^-eba misliti še nato, da bi tako okoliši, ki imajo zato pogoje, dobili od zadruge v upo- rabo traktor z nekaterimi priključki. Zdaj težko pridemo na vrsto, saj je in- teresentov za različna dela s traktorji (oranje, škropljenje, mlačev, žaganja drv itd.) vedno več, kar kaže na za- upanje kmetov do strojne obdelave, če- sar pred nekaj leti še ni bilo. Drugih večjih strojev ne bi potrebovali, po- sebno še spričo tega, da imamo v ob- čini kombajn, ki lahko opravi precej del ob žetvi in mlačvi. Pač pa bo po- trebno prav v okolici te vasi opraviti večjo osušitev zemljišč ob Dravinji, kjer je visoka talna voda in nimk dobrega odtoka. Načrti so že gotovi, potrebno bo še zagotoviti potrebna denarna sred- stva, da bi lahko z deli pričeli. Sele potem bo na osušeni zemlji mnogo lažje uporabljati stroje, kar je zdaj otežko- čeno. L. V. V Slovenskih Konjicah so za&li urejevati jarek Kot smo že poročali, so pred dnevi pričeli urejevati ja»-ek skozi Slov. Ko- njice. Seveda pri tem ne bodo urejali le odvodni jarek, temveč tudi kanali- zacijo, vodovodno omrežje, cestišče in pločnike. Z delom so pričeli v začetku tega tedna in je del cestišča že popol- noma razkopanega. Po sedanjem na- črtu bo kanalizacija ločena od glavnega jarka skozi mesto, kar doslej ni bilo. Ker so na razpolago tudi denarna sred- stva, lahko upamo, da bodo v dogled- nem času uredili ta del mesta. PRIPRAVE ZA VOLITVE ZADRUŽNIH SVETOV V SLOV. KONJICAH V Slov. Konjicah so že pričeli s pr- vimi pripravami za volitve novih za- dužnih svetov. Pri občinskem odboru SZDL so imenovali nekatere komisije, ki bodo skupaj s poslovno zvezo, kme- tijskimi zadrugami in ostalimi politič- nimi ter oblastnimi forumi v občini sodelovale v političnih, kadrovskih in tehničnih pripravah za to akcijo. Kopica pametnih predlogov (Nadaljevanje s 1. strani) reč pomankljiva vabila, brez navedbe, kdaj in kje naj se sestanejo. Po zbranih podatkih so zbori voliv- cev bili proti pričakovanju dobri, zla- sti je bila živa razprava, za katero je bilo tokrat značilno, da so volivci dajali dokaj pametne predloge in su- gestije k obravnavanim osnutkom odlo- kov. V prvi četrti so na splošno po- zdravili zakonitost pri stanovanjskih problemih, ki bo prišla do izraza, ko bodo ti odloki stopil v veljavo. Dalje so menili, da je premajhna razlika v ceni med majhimi in velikimi stano- vanji, da odlok o izgradnji predvideva premajhno število garsonier, za kate- rimi je tudi velika potreba, pri oce- njevanju stanovanj bo treba upoštevati stara nesodobna stanovanja, ki jih nika- kor ne ma'"emo istovetiti s sodobnimi in udobnimi stanovanji. Pri stanovanj- ski najemnini bi morali tudi upošte- vati, menijo volivci prve četrti, da so stanovanja v višjih nadstropjih manj ugodna kot v pritličju. Dalje menijo, da bi naj parcele, na katerih se zidajo hiše, bile nekoliko večje kot predvideva osnutek odloka. Pozdravili so tudi to, da bodo morali stanovalci, ki imajo v stanovanju vdelano pohištvo in druge gospodinjske pripomočke, plačevati za te pritikline, ki ne spadajo k stano- vanju, določeno odškodnino, vendar so mnenja, da bi moralo biti v odloku precizirano do kdaj se ta odškodnina plačuje. Menili so tudi, da bi bilo tre- ba za čim cenejšo gradnjo stanovanj doseči tudi konkurenco pri gradnjah in pri izdelavi gradbenega materiala. Člen, ki predvideva cene za gradnjo stano- vanj, bi bilo treba izpopolniti, da se cene lahko spremenijo, saj cene lahko varirajo, kar je pač odvisno od cen materiala in prilik na tržišču. Za 11. člen osnutka navodil o odgovornosti za stanovanja in o razdeljevanju sta- novanj pa menijo, da je prek^ut in v praksi težko izvedljiv. Na Lavi pa so volivci pripomnili, da bi bilo treba površino stanovanj s 3 ležišči povečati za 50 %, pri stanovan- jih z 2 ležišči pa zmanjšati površino za 30 %. Dalje so bili mneja, da bi naj zasebni investitorji lahko kot doslej sprejeli 1,200.000 din posojila, ne pa le 1,000.000 din kot predvideva osnutek odloka. Volivci na Zg. Hudinji pa so predlagali, da bi stavbne parcele po- vedali na 500 do 800 m-. Tudi drugod volivci niso štedili s predlogi. Navedli smo le nekaj pripomb, ki »o jih volivci dali glede stanovanjske iz- gradnje v celjski občini. Na splošno pa se volivci strinjajo z osnutki odlokov, s katerimi jih je seznanil ljudski od- bornik. Občinski ljudski odbor bo su- gesftije volivcev pi-ooičil ter koristne predloge vsekakor upošteval pri do- končnem sprejetju odlokov o stano- ^ vanjski izgradnji. -ma- oglas v Časopisu je najboljša reklama howrovo doktrino, se odmaknil od osta- lih arabskih držav in postal očiten eks- ponent zahodnih interesov na Bližnjem vzhodu. Ostal je pri starem družbe- nem in upravnem sistemu, ki ga je po- dedoval od francoskih mandatnih ob- lasti in se prepuščal naključju. Ko je izbruhnil upor, so ga pomagali dušiti ameriški tanki. Toda ti ne bodo rešili libanonskega vprašanja. S tanki ni mo- goče zadušiti želja osnovnih ljudskih množic, njihove zavesti in neizčrpne moči. So stvari na svetu, ki se ne dajo kupiti. So situacije, v katerih je duh močnejši od orožja in denarja. To do- kazuje tudi nastanek ZAR. , T. O. Veliko vprašanje —Ali bi porezala, ali zalila?— Komuna in skrb za ljudi Ustanavljanje raznih služb in organizacij za zboljšanje življenj- skih pogojev državljanov zavze- ma vedno večji razmah. Sedaj je opaziti skoraj v vseh večjih me- stih in industrijskih središčih ši- roko iniciativo ljudskih odborov in drugih zainteresiranih čini- teljev, da bi z ustanavljanjem raznih servisov in drugih usluž- nostnih delavnic j)omagali držav- ljanom v njihovih vsakdanjih po- trebah. Se do nedavnega se je smatralo, da je Maribor v tem pogledu dosegel najboljše rezul- tate. Medtem pa je že vrsta dru- gih mest, kot n. 'pr. Zrenjanin, Celje, Niš in Subotica, ki se že lahko merijo z mestom na Dravi ali se mu vsaj približujejo. Z raz- predenim omrežjem restavracij, raznih servisov in servisnih služb, otroških ustanov ter drugih uslužnostnih dejavnosti si ta me- sta resno prizadevajo, da bi čim bolj olajšala življenje zaposlenih državljanov. Kakšne prednosti nudijo takšne ustanove, se lah^co vidi samo iz nekaj primerov. Delavci in usluž- benci, pa tudi ostali državljani v Zrenjaninu n. pr. lahko kosijo v restavracijah družbene pre- hrane za 80 din. Nekaj tovarn in podjetij je ustanovilo servise za pranje, v katerih je usluga zelo poceni, saj pranje kilograma pe- rila stane 30 din. Čevljarske, krojaške, pleskarske in druge de- lavnice pa nudijo, razne usluge državljanom po dokaj nizkih ce- nah. Smederevska komuna pa, čeprav nima veliko uspehov pri ustanavljanju servisov za pomoč gospodinjstvom, si je vendar pri- zadevala, da v restavracijah druž- bene prehrane nudi zaposlenim ljudem dobro in kalorično hrano. To ji je uspelo, zahvaljujoč anga- žiranju občinskega ljudskega od- bora in tovarn za probleme druž- bene prehrane. To je le nekaj primerov, ki dokazujejo, kaj vse se lahko da napraviti v skrbi za državljane. Iniciativa, ki so jo sprožili or- gani komune v navedenih in dru- gih mestih skupno z gospodarski- mi organizacijami, je dala dobre rezultate. To je za začetek dober znak, da se s skupnimi stilami marsikaj lahko stori. Sedaj niso več toliko bistvena materialna sredstva, temveč je od organov oblasti in drugih družbenih čini- teljev veliko več odvisno reše- vanje teh zelo važnih vprašanj za življenje državljanov. Pokazalo se je, da gospodarske organizacije v veliki meri lahko podprejo prizadevanja komunal- nih organov, ker razpolagajo z dokajšnjimi sredstvi in so najbolj zainteresirane, kako živijo nji- hovi delavci in uslužbenci. V tem pogledu nudijo posebne ugodnosti tudi noi^i geda- gogu, njegovem pomenu za slovensko kulturo in znanost sploh. Pred šestdesetimi, sedemdesetimi leti, to je na prelomu med preteklostjo in sedanjostjo smo cesto slišali glas modrijana iz Prafe, ko je razpravljal o problemu malega naroda. Bil je tedaj ta problem nadvse aktualen, saj je šlo za življensko usodo vseh malih narodov Evrope. Reči smemo, da Slovenci v sestavu življenjske jugoslovanske narodne in državne skupnosti uspešno opravljamo naloge, ki nam jih daje zgodovina; ožje področje, na katerem živimo, kultuviramo in uveljavljamo se tudi v širnem svetu, kot član svetovne kulturne skupnosti. Kakor je znano, da smo se v preteklosti lepo uveljavili v književnosti in umetnosti, v jeziko- slovju in zgc^ovini, toda tudi v prirodniih znanostih, ki neporedno služijo preoblikovanju sveta, smo ši vštric s svetovnim razvojem, še več, k temu razvoju smo prispevali delež, ki je znatno presegel našo majhnost. Bili smo še narod tlačanov, ko smo že imeli može, ki so zglobino svojega dela zbujali po- zornost sveta in so mnogo pripomogli k temu, da si je človeštvo pridobilo jasnejšo podobo o prirodi in njenih zakonitostih ter si povečalo možnost, da jo bolje obvlada. Omenjani zna- menitega koroškega fizika Štefana, kranjska matematika Vego in Močnika in našega štajer- skega geografa Blaža Kocena. Zares lepo je, tovariš urednik, da ste se v geofizikalnem letu spomnili Blaža Kocena, ki nam je najbljižnji rojak . . . Prof. Janko Orožen Tem besedam nimamo kaj dodati, da bi osvetlili pomen in zasluge Blaža Ko- cena za kulturni svet, pač pa je naš namen, da posredujemo žive besede o velikem človeku, ki ga na splošno pre- malo poznamo in zato bržčas tudi pre- malo cenimo: Brata Fran in Anton Zdolšek (prvi je dedič Kocenove domačije) sta na osnovi ustnih iz-^očil vedela povedati marsikaj zanimivega, predvsem pa ta- ke stvari o življenju pomembnega so- rodnika in prednika, ki jih v biogra- fijah zaman iščemo. BLAŽ KOCEN — UPNIK AVSTROOGRSKE MONARHIJE (Po pripovedovanju Antona Zdolška): Po končanih letih študija v celjski gimnaziji in iioeja v Gradcu se je Blaž Kocen odzval vabilu avstrijskih prosvetnih oblasti in se vpisal na du- najsko univerzo za geografijo, kjer je študiral prirodne vede in matematiko. Ko je postal profesor za geografijo in fiziko, se je z vso vnemo lotil znan- stvenega dela. Kot profesor je pouče- val v Ljubljani, v Gorici, pozneje v Olmucu na Češkem in končno na Du- naju. Področje njegovega zanimanja pa mu ni prineslo dohodkov in je spričo pomanjkanja bolehal na tuberkulozi. Za izvedbo svojih del pa je potreboval denar in nemalo tega je dobil od svo- jih sorodnikov in prijateljev. Baje ga je stric dostikrat opozarjal, češ Blaž, bodi pameten, saj si duhovnik in po- glej, kako si je Tonač (mislil je na ro- jaka Slomška) lepo postlal. Toda Ko- cen je bil trmasto vztrajen in izjavljal: »Bodite brez skrbi. Ves denar bom vrnil. Delo, ki ga oR^avljam, je veliko vredno in bom dobil zanj bogato pla- čilo.« Delo, ki ga je opravil, je bilo res veliko vredno, toda plačilo, ki mu ga je v višini 12.000 zlatih goldinarjev ob- ljubilo avstrijsko znanstveno ministr- stvo, je bilo pozabljeno. V E>omanjka- nju je v najlepših letih umrl... IME, KI JE POSTALO OROŽJE ZOPER NEMSKO NADUTOST^ Drugi dogodek, ki ga je pripovedoval Anton Zdolšek, je iz časa zadnje vojne, toda z davno umrlim Blažem Kocenom je v tesni povezavi. Biografi sicer sli- kajo Kocena kot čemernega in srčno dobrega človeka. Pripisujejo mu stro- Fotografija Blaža Kocena v letih, ko je že bil na Dunaju. Sliko nam je za ob- javo posodil sorodnik Fran Zdolšek gost in mu oporekajo nacionalno za- vest do dni, ko je po bivanju na Češki ! začel nagibati k slovanstvu. Toda ta- f krat je bil čas, ko so Slovenci živeli i še v globoki nacionalni temi, ko je ro- jak Slomšek šele začel buditi zavest med mladino z nedeljskimi šolami. Slo- venski jezik je bil močno zapostavljen in skoraj nič čudnega ni, da njegovi vrednosti za občevanje meid inteligenco in uporabnosti v kulturi in znanosti ni veliko pripisoval. Toda vendar je sa- mo dejstvo, da je bil slovenske krvi, na slovenskem vzgojen, mnogo let pozneje, med okupacijo, postalo orožje na ustnicah njegovega rojaka. Pri Zdolškovih so se namreč nekega dne ustavili Nemci, med njimi nekaj oficirjev. Za kamnito jnizo pod lipo so kvasili neumnosti o svoji nadčlo- večnosti in dražili gospodarja: »No, gospodar, nas imate (Nemce) kaj radi?« Zdrava prebrisanost kmečkega člo- veka Zdolška ni izneverila: »Vprašujete tako, kot bi ženska vprašala moškega.« »No, saj nas morate čislati, je dejal Nemec, kot da je preslišal zbadljivko. saj smo vam prinesli kulturo.« Takrat je Zdolšek smuknil v hišo in poleg litra tolkovca prinesel tudi velik Kocenov atlas, češ, p>oznate tole? »Poznate tole?« »Kako ne. Velika stvar. Velik znan- stvenik. Živel je na Dunaju ...« »Rodil se je pa tule,« je odvrnil Zdol- šek in jih popeljal pred hišo, od koder so zagledali staro slovensko domačijo, odkoder je za vse dni okupacije morala v skrivališče spominska plošča. Dedič Kocenove domačije Fran Zdol- šek je pokazal nekatere spise, med njimi tudi dopis dunajske univerze o pomembnosti Kocenove ustvarjalnosti, kjer je navedeno tudi obilo podatkov kaj vse je Blaž Kocen za znanost in šolstvo storil, v koliko jezikov so nje- gova dela prevedena in ponatisnjena. O dolgu Avstroogrske seveda tudi to pismo ničesar ne omenja. Dolg do Blaža Kocena je tak, da ga nihče ne bo poplačal. Mi Slovenci pa bi bili dolžni storiti nekaj, da bi spo- minu na rojstno hišo tega velikega člo- veka, ki je vključil Slovence med ustvarjalce geografske znanosti, posve- tili več hvaležnosti. K. J. SODOBNA JUGOSLOVAI^SKA GRAFIKA je naslov razstave, ki bo v dneh od 17. do 27. avgusta prirejena v Celju na II. gimnaziji, pritličje desno, vsak dan od 8.30 do 11 in popoldne od 16. do 19. ure. Razstavo je pripravil Kulturno pro- svetni svet Jugoslavije v sodelovanju z Zvezo likovnih umetnikov. Maribor- ski Umetnostni galeriji in Celju pa jo je posredoval Svet »Svobod« in pro- svetnih društev LRS. Razstavljeno gra- divo (50 listov) je podano na enosta- ven likoven način in je v motivih iz- redno približano širokemu krogu ljubi- teljev likovne umetnosti. Vendar je kljub temu prikazano sodobno grafično ustvarjanje naših umetniških središč, v katerih zavzemajo pomembni delež zlasti Slovenci in celo Celjanka Darinka Pavletič-Lorenčak. Otvoritev razstave bo v nedeljo, 17. avgusta ob 11. uri. Celjani! Udeležite se te svečanosti v čim večjem številu in dokažite, da v likovni izobrazbi nikakor ne zaostajate za drugimi mesti. Pod večer, ko so hmeljevke iztegnile sence daleč čez travnik, so se srečale njune oči in dekle je vedelo, da meri fant njene moči tako, kot je ves dan meril nabrani hmelj. Karel Klančnik-Levin Bila je zadnja v vrsti pred košem. Ogledovala si je roke, ki so bile izse- kane od jedkih pecljev, in svetlo bluzo, ki je postala marogasta od dotika hme- lj cvih trt. Popoldansko sonce je izžgalo misli in v obiralcih je bila utrujena praznina. V trenutku, ko je sipala nabrano v mernik, se je sonce ujelo vanj in v zlati luči je zasijal hmelj. »Glejte,« ]e rekla, »zvrhan koš zlatni- kov smo vatn nabrali!« On — je bil kmetov sin in klicali so ga Crt — pa je položil svojo roko na njen vrat, da jo je spreletelo do stopal, in jo upognil čez rob koša. Z nogami je lovila ravnotežje in krilo ji je zdrk- nilo mnogo višje, kot je bilo dostojno. Izvila se je iz prijema, skočila na noge in pljunila fantu v obraz. »Ce je bila le šala,« je rekla »sva si bot!« Gledala je tako divje, da se je Crtu razlila rdečica čez nasajeni vrat na prsa, ki so, poraščena, silila iz odpete srajce. »Bedrača je to, bedrača! Vso noč bom sanjal o njenih nogah,« se je režal An- žek, ki je sedel ob detelji. »Hej, ljudje, ste videli?« je okliknil obiralce, ki so se bili zapotegnili po stezi, ki je vo- dila ob dolgem hmeljišču proti reki. In se je smejati tako, kot se znajo sme- jati samo ljudje, ki ob dolgih zimskih večerih žlampajo šmarnico po zidani- cah in razmišljajo o svoji revščini. »Drži gobec in iz detelje se spravi, govedol« ga je nadrl Crt, ljudje pa so skozi krohot pritrjevali Anžeku: »Vi- deli, videli...« »Molzla si hmelj!« se je Crt obregnil ob dekle. »Molzla?« Več ni spravila iz sebe. Polile so jo solze. Iz koša je pobral nekaj lističev in jih pomolil dekletu pod nos. »Drugi so jih imeli več, pa jim tega niste rekli.« »Lepše so obirali. Tvoje je brez pec- ljev. Osemnajst škafov si ga danes na- molzla.« »Dvajset, dva ste mi maloprej raz- suli čez mernik, ko ste me porinili v koš.« In so se zasvetile njene oči, da je nagonsko odskočil. »Požrešna si na škafe,« jo je nadrl. Ni imela več solznih oči. Pobrala je vrečo in stekla po stezi za svojimi, ki so se izgubili za rečnim ovinkom. »Na jez pridi zvečer, pomeniva se!« je navrgel za njo Crt in jezno ošvrknil konja, da se je vzpel in zarezgetal v mehko poletno noč. Stal je v vrbini senci in kadil. Jez je srebrno šumel. Topla mesečina je leske- tala v rosni travi. Od skednja sem je zdrsnila proti vo- di senca. Ugasnil je cigareto in se skril globlje v grmovje. Dekle je zadihano obstalo nad jezom, se nekaj časa prestopalo in sedlo. Raz- vezala je ruto in njeni lasje, spleteni v kito, so se vsuli čez ramena. Ko je odpenjala bluzo, je vzdrhtel: »Kopala se bo!« ga je prešinilo. Res je vstala in raz noge ji je padlo krilo. Cez rob je drsela proti vodi in nerodno zaplavala proti peščini, ki je nastala tam, kjer se je voda sukala na- zaj pod jez. Dolgi pšenični lasje so se zasvetili na vodi in se potopili. »Hej, ti! Si prišla?« jo je fantovsko poklical. Sunkovito se je obrnila. Ni opazil groze na njenem obrazu, zato pa je nje- no plavanje postalo še bolj nerodno. »Saj te bo jez požrl,« je zavpil in se oblečen vrgel v vodo. S krepkimi za- mahi jo je dohitel, zgrabil za lase in zasukal na svoje roke. Dekle mu je za- sadilo nohte v srajco in drgetajoče otrp- nilo v njegovi moči. Zabredel je v plit- vino. »Nazaj me nesi!« je zacepetala. »Pod vrbe? Tam naju požrejo ko- marji.« »Komarji?« je dahnila. Ujel je njen pogled in videl je strah, ki je širil oči. Ni več pomišljal, zadel si je dekle kot vrečo na rame in zaplaval pošev čez tok proti grmovju. »Grenke ustne imaš in vsa dišiš po hmelju,« ji je rekel, potem ko se je oblekla. Cez čas je rekla: »Od kod veš, da imam grenke?« Spreletela jo je vro- čina. »Vem,« je rekel in ožemal hlače in srajco. »Ves si tak, kot bi bil tesan iz enega kosa lesa.« »Ja,« je rekel in se zasmejal prisrčno. »Kako si se domislila tega.« »Razen svetnikov v naši cerkvi si ti prvi moški, ki ga vidim golega. Svet- niki so pri nas rezljani iz lesa.« »Pa mi vendar ne boš rekla, da sem tvoj leseni fant.« Odkimala je: Tudi ti dišiš po zelenem zlatu.« . »Zlatu]« se je zdrznil. »Tako smo krstili reveži vaš hmelj.« »Revežev ni več. Lepo vas plačamo.« Ti veš, kaj je lepo. Mi o lepem sa- njarimo.« »Kdo je to, mi!« »Anžek, ki prešteva bone in bo de- nar pognal, Lizika in Stefa, Tilka in Meta, ki sanjajo o obleki, pa bodo na povratku kupile štruc in klobas za do- mače in bo premalo za nove obleke. Kolačka, ki jo čaka doma cel kup lač- nih kljunov. Do jutra bi ti jih lahko takole naštevala.« »Ne česnaj, mi bomo imeli letos tele- vizijo.« »Vi ste lastniki zelenega zlata, mi ga obiramo.« »Kupim ti obesek. Svetil se bo kot pravo zlato. O temle pa molči.« »Obesek iz ponarejenega zlata si sa- ma kupim, tvojega nočem.« »Nočeš, zato si takšna pri obiranju. Ženeš se in delaš škodo.« »Ti,« je siknilo dekle. »Niti vprašal me nisi za ime. Saj ni, da bi govorila.« »Od drugih lahko zvem. Sicer pa, pri- šla si tako na zmenek, kot so prišle druge. NisU izjema..« Zasmejal se je možato. Take je videl može, kadar so se pogovarjali o lahkih ženskah. Njej pa se je zazdelo, da je fant pred njo iz sivega jekla. Na ožetih robovih nje- govega oblačila se je trdo svetila me- sečina. Naenkrat je postalo dekleta sram. Za- slutila je, da ji tujec nekaj pomeni, da ga je večer ob reki izdvojil iz ostalih moških, ki so jo doslej lovili le s po- gledom. »Torej si jih že veliko takole?« »Trapa! Nisi edina ženska na svetu.« »Nisem! je rekla čez čas in zabredla v otavo. »Visoko dvigaj noge,« ji je rekel, »ožgane imaš od hmelja, pekle te bodo.« »Rosa ne peče, tvoj jezik pa žge!« ga je zavrnila in stekla čez travnik. Bila je nedelja. Pred poldnem so pad- le zadnje hmeljevke. Kosilo je bilo izdatnejše kot običajno. Mari ni teknilo. Oblekla je toplo jo- pico in nedeljsko krilo, da je bila vi- deti kar čedna. Napotila se je k jezu. Cez obrana hmeljišča je vel veter, ki je dišal po posušeni otavi. Vonj zrelih jabolk je bil v zraku in voda je šumela v naraščajočem nemiru bližajoče se je- seni. Le sončnice na bližnji njivi so še lovile toploto. _ Po stezi sem od kmetije je prihajal Crt. »Ti,« ji je zaklical. »Samo tebe še nismo izplačali. Dekleta se odpravlja- jo na ples. Greš?« »Sem zopet na vrsti?« »Trma ti nič ne paše. Daj bone, de- nar imam, lahko te izplačam.« »Nisi dovolj bogat!« Pomenljivo ga je pogledala. »Poldrug milijon dobimo!« se je po- bdhal. »Mi vse življenje ne spravimo skupaj toliko.« »Ne bi vedeli kaj početi s tolikšnim denarjem. Mi ga rabimo za hmeljevke, za gnojivo, obiralce.« »Obiralci smo zadnji. Vseeno vam ve- liko ostane.« »Kakor se vzame, izplačati se mora, drugače se ne bi mučili.« »Nam se obiranje ne izplača, pa kljub temu prihajamo.« »Petdeset let že prihajajo iz vaših krajev, pa še nisem slišal nobene tako govoriti.* »Nismo več tako revni, kot izgleda- damo. Citati znamo in računati.« »Koliko sem ti dolžan?« »Deset!« je rekla in razvila bone iz robčka. »Pridna si bila. Lahko ostaneš, sem govoril z očetom, do zime.« »Bi!« je rekla. »Na zimo jo mahnem v mesto.« »Ne vrneš se domov?« Najstarejša sem. Doma jih je še se- dem.« Ko sta se vrtela na plesišču jo je vprašal: »Kaj boš v mestu. Mara?« »Srečo poizkusim!« »Srečo?« je ponovil. »Sreče ni, l^ bo- gastvo je in revščina.« Dišalo je po snegu, ko je Mara zapu- stila kmetijo. Odšla je z večernim vla- kom, ker je hotela prispeti v mesto zju- traj. Savinjsko dolino so osvetljevali ognji. Zažigali so trto zelenega zlata. Mari je bilo toplo pri duši, ker se je spomnila materine sanjske razlage: »Ce se ti bo sanjalo o ognju, te čaka skoraj velika sreča.« Na njenem vratu je le- sketala Crtova ogrlica iz ponarejenega zlata. 15. AVGUSTA — STEV. 32 ^C^STOAN Življenje na naši vasi (Nadaljevanje s 1. strani) Pred volitvami zadružnih svetov kiretno upravljanje zadruge širši krog kmetovalcev — 2:adružnih članov ter delavcev in tislužbencev, ki so zapo- sleni v zadmigaih. Izredno važno je dej- stvo, da bo sklepal zadružni svet v za- drugi o letnem gospodarskem načrtu in akcijskem programu zadruge. Odločal bo tudi o finančnih siredstvdh, ki naj za- gotovijo izvrševanje načrta in pro- grama; potrjeval bo zaključni račun za- druge, predlagal vsem zadružnikom na zboru poročilo o letnem gospodarskem načrtu, akcijskem programu in uspehih poslovanja zadmige. Odločal bo o zadol- žitvi zadruge ter določal načela za po- slovanje zadruge z zadružniki, pred- pisoval bo tarifni pravilnik o osebnih dohodkih delavcev in uslužbencev v za- drugi, volil in odstavi j al člane uprav- nega odbora, postavljal, odstavi j al in raz5X)rejal vodilno osobje zadruge po veljavnih predpisih. Skratka, sklepal bo o vseh vprašanjih, ki se nanašajo na delo in poslovanje zadruge. Zadružni svet se bo moral sestati najmanj enkrat četrtletno. Po veljavnih .predpisiih mo- rajo bita na zasedanjih zadružnega sve- ta navzoči vsi člani upravnega odbora in upravnik zadruge. Vsak član zadruž- nega sveta bo imel pravico postavljati upravnemu odboru in upravniku vpra- šanja glede njihovega dela. Slednji so dolžni na taka vprašanja dajati odgo- vore. Praviloma bodo zadružni sveti šteli v zadrugah našega okraja od 30 do 70 članov. Bodoči upravni odbori .bodo po šte- vilu manjši od sedanjih dn bodo šteli od 5 do 11 članov, odvisno od tega, kakšna je velikost 2:adruge. Uipravni od'bor za- ■druge bo predvsem operativni organ. Skrbel bo za izvrševanje perspektiv- nega načrta gospodarskega razvoja za- druge, letnega gospodarskega načrta ter akcijskih programov zadruge in za pra- vilno poslovanje zadruge. Odločal to o notranji organizacajd zadruge ter pred- piisoval pravilnike in poslovnike, s ka- terimi se ureja notranja organizacija zadruge. Odločal bo o zadolžitvi za- druge v mejah pooblastila, ki ga dobi od zadružnega sveta. Upravni odibor bo sestavljal predlog zaključnega račima zadruge ter odločal o pogodibah važnej- šega 2aiačaja. Odločal bo o pritožbah de- lavcev in uslužbencev zadruge zoper- odločbe upravnika glede njihovega de- lovnega razmerja in razporeditve na eš- nejše, je prav, če vsaka kmetijska za- druga skupno z osnovno organizacijo SZDL čimprej napravi analdzo njenega dosedanjega dela. Predvsem bo treba ugotoviti, kako se u/veljavlja v praksi preobrazba naše vasi, ali je ta preo- brazba v skladu z resolucijo Zvezne ljudske skupščine o nadaljnjem razvoju kmetijstva in zadružništva. Vsaka za- druga naj ugotovi skupno s političnim vodstvom, ali so naši kadri osvojili tako politiko in s koliko upornosti se borijo, da bi jo v praksi čimbolje uporabili, dalje, kake rezultate smo doslej dosegli, ali nas v vsaki zadrugi posebej takšni rezultati lahko hrabrijo na naši na- daljnji poti, kaj ni dobro v našem kme- tijskem zadružništvu in kakšni so osnovni zadržki v zadrugi, ki zavirajo razrvoj. Na osnovi teh vprašanj bodo naši zadružniki kmalu lahko videli, kaj jim je v prihodnje storiti, da bo proiz- vodnja večja in da bodo njihovi napori lažji. Resnično gre pri tem za to, da dobro organizirana zadruga lahko s svo- jimi proizvajalnirni sredstvi, — s kme- tijskimi stroji, pripravami, s semeni, z nabavo živine dtd. — ogromno pripo- more kmetu v njegovih naporih za po- večanje kmetijske proizvodnje. Vse te postavke jasno nakazuje perspektivni plan za razvoj kmetijstva. Upoštevajoč osnovne cilje persi>ektivnega plana, mo- ramo do leta 1962 preusmeriti kmetij- sko proizvodnjo v proizvodnjo za trži- šče, povečati proizvodnost v kmetijstvu po enoti ijKJvršine in po enem zaposle- nem, povzročiti večje udejstvovanje za- družnih organizacij v kmetijski proiz- vodnji. Zato moramo postopoma speci- alizirati tudi zasebno proizvodnjo, kar naj bi izvršila zadruga. Kmetovati mo- ramo po modernih načelih, ker bo le tako možno dosečd plan. V letu 1961 mo- ramo v odnosu na leto 1956 dvigniti pro- izvodnjo: v poljedelstvu za 70,6 %, pri tem doseči v letu 1961 naslednji povpre- čen hektarski pridelek v q v okraju: pšenica 28, ječmen 24, koruza 29,4, hmelj 13,5, lan 30, krompir 161,3, detelja 60 in travniško seno 45. Zato so .predvideni ukrepi med drugim tudi v tem, da mo- ramo za 4,5 krat povečati porabo umet- niih gnojdl, pni .pšenici pa absolutno uveljavljati najmodernejšo agrotehniko ter visokorodno seme pšenice italijan- ske sorte. V sadjarstvo moramo pove- čati proizvodnjo za 38 %, v živinoreji pa za 54,7 %. Ker vsaka zadruga prav sedaj izpol- njuje svoj petletni plan in tudi letni program, v katerem ima nedvomno naj- vidnejše mesto setev italijanskih pšenic, je prav, da v predvolilnem času vsi za- družniki in članstvo SZDL na svojih .sestankih obravnava to problematiko tako, da bo vsak kmetovalec — član zadruge prevzel nase del plana, bodisi v živinoreji, sadjarstvu ali poljedelstvu, ker ga bo sicer drugače nemogoče iz- vr.šiti. Okrajna zadružna zveza v Celju je na svojem rednem občnem zboru spre- jela sklep o tekmovanju kmetijskih za- drug. V tem smislu je bil sestavljen tudi pravilnik, ki so ga vse zadruge že sprejele. Pri tem tekmovanju gre za to, katera zadruga bo dosegla večje us- pehe v proizvodnji, katera bo vključila več članov, katera sekcija žen zadružnic ali aktiv mladih zadružnikov bo v le- tošnjem letu aktivnejši, katera zadruga bo vključila več mladih kmečkih ljudi in žen v svoje članstvo, katera zadruga bo zajela čimveč kooperacijske proiz- vodnje, katera zadruga se bo čimbolj pripravila in izvedla volitve v zadružne svefe, katera zadruga bo čimbolj izko- ristila kmetijske stroje in končno, ka- tera zadruga bo s svojim članstvom uspela najlepše urediti zunanji dzgled vasi. Za najboljše zadruge je razpisano deset nagrad, in sicer od 20.000 din do 150.000 din na zadrugo. Tekmovanje bo zaključeno ob koncu Leta. Tudi to tek- movanje je lahko močno mobilizacijsko sredstvo za vse zadružnike, prav pose- bej pa še za kmečko mladino dn žene. To so nekatere od bistvenih nalog or- ganizacij SZDL in zadrug v predvolilni dobi. Gre resnično zato, da se na vo- litve čimbolj pripravimo s konkretnimi akcijskimi programi. Odkupljene borovniceso večinoma izvozili. Po sortiranju so jih pripeljali na železniško postajo in jih natovorili v poseben vagon s hladilnimi napravami Visoko presežen plan izvoza borovnic Odkup in izvoz borovnic je končan. Le malo je ljudi, ki bi vedeli, da smo letos iz Slovenije izvozili nad 200 ton svežih borovnic, to se pravi, da je bilo treba naložiti 200 posebnih hladilnih va- gonov po 5 ton, kot se običajno naklada tako blago. Le tisti, ki je že kdaj nabiral borovnice, pa naj bo to le nekaj ur ali dni, si lahko predstavlja, koliko tisoč pridnih rok je moralo biti, da so na- brale tako ogromno količno teh drobnih gozdnih sadežev. Pri izvozu borovnic je tudi v letošnji sezoni prav uspešno sodelovalo naše do- mače podjetje »AGROPROMET« v Celju. Kolektiv tega, sedaj i>reskrboval- nega podjetja, se je pravočasno ipripra- vil na odkupne naloge. V »mrtvi sezoni«, t. j. v januarju, februarju, marcu in aprilu je v lastnih prostorih pripravil nad 60 tisoč kosov sjjecialne embalaže. V času največjega odkupa, ko je na drugih odkupnih področjih primanji^ valo embalaže in nabiralci niso mogli oddajati nabranega blaga, je na področ- ju celjskega okraja potekal odkup brez slehernih motenj. Leto 1956 je bilo doslej najugodnejše in najbolj rodovitno leto za gozdne sa- deže. Toda letošnji izvoz je visoko pre- segel količine iz leta 1956. Takrat smo iz- vozili iz našega okraja 115.000 kg sve- žih boroAmic in to samo v Švico, letos pa 191.000 kg v Švico, Anglijo in Zap. Nemčijo. Cene, ki so jih inozemski kupci pla- čevali za naše blago, so bile dokaj raz- lične. Deloma je bila cena odvisna od časa dobav, največkrat pa od kvalitete blaga. Letos je sadje in jagodičevje bo- gato obrodilo v vseh evropskih državah. Istočasno, ko prd nas zorijo iborovndce, izvažajo druge države, pa tudi naše juž- ne republike ogromne količine jagod in marelic ter ostalega zgodnjega sadja na vsa pomembnejša evropska tržišča. Ne- kaj kasneje kot naše borovnice prispejo na tržišča tudi borovnice iz Poljske, ki sicer niso tako kvalitetne zaradi dolge- ga transporta in neprimerne embalaže, so pa količine ogromne in jih Poljaki nudijo po dokaj nizki ceni. Kvaliteta na- ših borovnic je bila dosedaj splošno zna- na, tako v Švici kot v Nemčiji. Letos smo prvič sprejeli nekaj reklamacij, ker je blago prispelo do kupca že nekoliko mokro. Kot je znano, morajo biti borov- nice nabrane z roko, v suhem vremenu in morajo imeti plodovi očuvano svojo naravno meglico. Kljub strogim navodi- lom so zbiralci pri kmetijskih zadrugah prevzemali (od nabiralcev (tudi manj suho, ali celo mokro blago. Premnoge zadruge še nimajo strokovno usposob- ljenih ljudi za odkupe. Pri tem delu je bila zaposlena priložnostna delovna sila, ki pa je žal zasledovala le en cilj, čim- več j i zaslužek. Ker so bili prevzemalci dokaj dobro plačani — 5 din od kilo- grama prevzetega blaga — so stremeli le za čim večjimi količinami, medtem ko jim je bila kvaliteta deveta briga. Dogajali so se primeri, da so poseben papir, kd se mora položiti na dnu zabo- jev, obdržali zase, ali ga pa prodala, ibo- rovnice pa so nasuli v embalažo brez papirnega vložka. Kar so uslužbenci pod- jetja prevzemali strogo po kvaliteti, se je dogajalo, da zbiralci nekvalitetnega blaga niso hoteli prodati za industrijsko predelavo, temveč so ga zadržali v skla- dišču do naslednjega dne. Ko so nabi- ralci prinesB kvalitetne borovnice, so nekaj le-teh nasuli navrh slabih iz prej- šnjega dne in skušali na ta način vnov- čiti čimveč slabega blaga. Tako skrito slabo blago je seveda pozneje prišlo pokvarjeno na inozemsko tržišče in tu je vzrok reklamacij. Ker smo zaradi tega dosegli nižjo ceno, kot bi jo sicer lahko dosegli za zdravo blago, je skupnost se- veda prikrajšana za lepe vsote deviz, kmetijske zadruge, žal tudi one redke, ki so pošteno delale, pa za večjo dinar- sko razliko, ki bi se jim lahko .priznala kot doplcičilo po končanem obračunu. Plan izvoza borovnic iz celjskega okra- ja je bil to-^ej visoko presežen. Nabiralci so prejeli od kmetijskih zadrug nad 15 milijonov dinarjev za borovnice, skup- nost pa nad 47.000 nemških obračunskih dolarjev. Razen tega je v času .počitnic našlo zaposlitev veliko število mladine, ki se je vključila v delo pri nabiranju, pri pripravljanju embalaže, sortiranju ter nakladanju bilaga za izvoz. Izvoz borovnic je letos ix>kazal, da za- htevajo inozemski kupci brezhibno bla- go, kar pa se lahko doseže z dobro orga- nizacijo odkupa in odpreme. Vsaka po- vršnost ima lahko za posledico, da bomo tudi za borovnice izgubili kupce, kot se nam je to že zgodilo pri jabolkah in še nekaterem drugem sadju. Dober nasvet z Vranskega — Kako pri tebi »štima« z lesom.— — I. Moral bi ga imeti 15 »kubikov«, pa ga je samo pet. — — In kaj je rekla revizija?— — Nič. Saj je bilo v redu. Teh pet ku- bikov sem vsako noč prevažal s trak- torjem na drug kraj, trikrat pet pa Je petnajst in stvar je urejena ... Križanka — Naši znanci s platna Gotovo ste uganili, da gre za znance s filmskega platna. Prepričani smo, da pmo s to križanko ustregli predvsem mladim ibralcem, ki bodo lahko preiz- kusili, če so z junaki »oeliiloidnega tra- ku« na tekočem. Križanka ni nagradna, temveč samo za razvedrilo, kot smo ob- ljubili pred časom, da bomo v list uvr- stili ugankarski kotiček. Vodoravno: 1 slovenski filmski in gledališki igralec: 10 slovenski film; 15 -8 žensko ordinatnem sistemu; 16 opis, očrt; 18 žensko imt 20 najnovejši slovenski 21 vrs.ta iuhe- 23 pristanišče ob Jadranu; 25 vrsta ^sm"; 26 priimek znane am^eriške igralke zrDebra (zlomljena puščica); 27 žensko ime; 29 ime ameriške igralke Williamsove (Ples na vo- di)-'32 del telesa; 33 priimek ameriškega ig- ralca, ki smo ga pred kratkim videli v filmu »Vsi moji sinovi«; 35 moško ime; 36 stnje; 38 italuanski nedoločni člen za ženski spol; 40 predlog: 41 prislov, veznik; 42 žensko ime (množina); 43 juinakinja ene i^mea Walt Uis- nejevih risank; 45 kazalni zaimek (z. sp. m.); 46 veznik; 4« konec, uspeh, rezultat; 50 tiste, ki jih poznamo; 51 zdravilo; 52 uspeh pri vrsti instalacijskega dela; 55 kriv, neraven; 56 konec vsake molitve; 58 mesto za shranjevanje avto- mobilov; 59 ena izmed voja-ških enot; 60 stud 62 pripadnik staironemškega naroda; 65 siliti, goniti; fr5 kozarec; 67 posnemalec; 70 Avari; 72 učenje; 73 neurejenosti; 74 visoka azijska planota; 76 zmešane sanje; 78 napad; 79 ime igralke Turnerjeve (Trije mušketirji); 80 ime ameriškega filmskega >OtheJla<; Navpično: 1 sadna tekočina; 2 geometrijski lik, cirkuški rekvizit; 3 pomočnik, namestnik, sluga; 4 ime slapov v Ameriki; 5 nedoločni števnik; 6 sodobni francoski dramatik (priimek); 7 ^rška črka; 8 klatež, postopač; 9 grška črka; 10 izvir, sova, uharica; 11 mesto v Porenju; 12 nikalnica; 13 ploskovna mera; 14 napredovanje; 17 konica; 19 neenak, nesložen; 22 kraj v severni Italiji; 24 oznaka na avtomobilskih registrac. tablicah za Trst; 28 žensko ime; 30 kratica slovenskega tednika; 31 medmet; 32 trpni način; 34 nazna- niJec dežja; 57 del obdelovalne zemlje; 39 ve- liko morje; 42 Verdijeva opera; 43 pozitivni pol; 44 veznik; 4T vrsta športne panoge; 49 zmanjšati obse^; 50 prepovedana oporava; 51 lopa; 53 je določenega datuma; 54 sled za plugom oranju; 55 vsi (hrvatsko); 57 sredstvo za mu- čenje; 60 premik katerega izmed delov telesa; 61 mrhovinar; 62 ime znane italijanske igralke (Kruh, ljubezen in fantazija); 63 glavni del vsa- kegaga vinograda; 64 znani, italijanski komik; kega vinograda; 64 znani italijanski komik; 66 šumenje; 68 atletske panoge; 69 žensko ime; 71 kratica znane svetovne organizacije (za Slo- venijo); 75 veznik; 77 predlog (narobe.) žena*dom*družina*žena*dom*družina Tako sem utrujena... Pravilna porazdelitev dela je pol opravljenega dela. O tem se je umna gospodinja gotovo že sama prepričala. Toda največ gospodinj si ne zna po- razdeliti svojega dnevhega dela in le-te navadno zvečer tarnajo, da so tako iz- mučene, da se še komaj drže na nogah. To jim lahko tudi verjamemo. Ce pa si gospodinja čez dan smotrno poraz- deli delo, ni pvotrebno, da bi bila zvečer vsa zbita, in bi jd bila priprava večerje že prava muka. Zdravniki so dognali, da je vsa skrivnost neprekinjene telesne svežine v tem, da se odpočijemo, še pre- den smo se popolnoma utrudili in pri delu izčrpali. Niti dobro, niti pravilno ni, če delamo do popolne izčrpanosti od jutra do večera, in si šele nato pri- voščimo nekoliko trenutkov odmora, v nadi, da bomo potem spet spočiti in za delo sposobni. Bolj pametno je, da si med delom podnevi privoščimo nekoliko krajših odmorov, ki vzdržujejo našo prožnost in storilnost. V industriji so te izkušnje že znane in pri nas že vrstoma uvajamo polurne odmore pri osemurnem delavniku, saj vemo, da delo utrujenega delavca ni niti po učinku, niti po kakovosti enako delu spočitega človeka. Kdor torej hoče svoje delo zadovoljivo opraviti, ne da bi se pri tem prekomerno utrudil, naj upošteva tele nasvete (ki pa ne veljajo samo za gospodinje): Odpočijmo si redno z malimi odmori, preden smo močno utrujeni. Pet minut po vsaki uri popolnoma zadostuje. Med odmorom pokadimo kako cigareto, po- pi j mo kako osvežujočo pijačo, izpro- žimo noge in jih dvignimo. Ta čas od- mora ni zapravljen, po njem se zviša storilnost. Privaditi se moramo takega načina dela, da z najmanjšo silo naj- več naredimo. Paziti moramo, da smo pri delu pri- merno oblečeni. Posebno obuvalo naj bo nogam in opravilu prilagojeno, kar je posebno za žene važno. Ni dobro, če nosimo pri delu copate, še manj pa čevlje z visokimi petami. S temi si kva- rimo noge in se hitro utrudimo. Ce pričakujemo kako težko opravilo, zberemo že dan poprej s počitkom po- trebne moči. Potem pa se lotimo tudi težkega dela z ljubeznijo in uspehi ne bodo izostedi. Bodimo ponosni na svoje delo — ni- kakor pa ne smemo postati sužnji svo- jega dela. To velja predvsem za gospo- dinje. Nima smisla, naložiti si toliko dela, da pri tem omagamo in ne mo- remo vsega dela smotrno opraviti. Ce opravljamo svoje delo s ponosom in ga pravilno razdelimo, se ne bomo nikoli dolgočasili, ne bomo »na smrt« utru- jeni in ne bomo naveličani svojega de- la. Ce občuti gospodinja svojo dejav- nost kot breme, mine vsa svežost in de- lavoljnost. Nedeljski fotoamater Obraza v tej reportaži sta izposojena Anzekova velika želja je bila — slikati. Ovekovečiti na celuloidnem traku to, kar ti oko poželi, je bil Anzekov veliki sen. In res se je kaj kmalu opremil z vsemi potrebnimi fotografskimi instrumenti. »Slikal bi rad,« je prav zaupljivo povedal ne- kemu fotografskemu mojstru. »Pravite, da bi radi slikali in kje imate fotoaparat. Tu, aha in prišli ste k meni, da bi vam razložil črno- belo umetnost.« Potem je sledil zelo kompliciran in skrivnostni razgovor okoli zaslonk, tisočink, stotink in pravilne razdalje. Anzek se je pri tej razlagi obnašal zelo pametno in je vso stvar razumel na en mah, to pa zaradi tega, ker je že »od prej te malenkosti poznal.« »Ste razumeli.« »Seveda in to zelo dobro.« »Želim vam veliko uspeha in obi- lico i>osnetkov. Pazite na zaslonko in pravilno razdaljo.« Anzek, oborožen s »solidnim zna- njem,« se je spravil na najbližnji motiv ck, ck in motiv je bil mimo- grede, brez težav na celuloidnem traku. Toda to je bil samo eden po- snetek izmed dvanajstih. Potem so prišli na vrsto vsi strici in tete, otro- ci bratov in sester, vsi skupaj in po- samič. Anzek — nedeljski fotoamater — pa je postajal vse bolj važen in zahteven do svojih fotografskih ob- jektov. Kljub temu je bilo sorodstvo navdušeno nad njegovim strokov- njaškim obnašanjem. Vsi so si bili enotni v tem, da je Anzek — člen v verigi velikega sorodstva — pravi mojster, ki fotografi^-a prav tako, kot oni od stroke. In naš nedeljski foto- amater ie konec koncev le »poklip- sal« tistih dvanajst posnetkov. Po uspešno opravljenem delu na »terenu« se je mojster Anzek podal v drugi del fotografskih skrivnosti — v laboratorij (po domače v tem- nico). Anzeku je bila potrebna tem- na soba in zato je prišlo v njegovem stanovanju do prave revolucije. Iz postelje so izginili koci, iz kuhinje krožniki in druga pripravna posoda, iz predsobe in podstrešja pa mizica, stoli in drugi rekviziti. Potem je bila potrebna rumena in zelena luč. Kasneje pa še to in ono. Končno je bila tenmica gotova, toda mnogo presvetla za razvijanje filma. Zato se je Anzek — nedeljski fotoamater — odločil, da bo počakal noči z mi- slijo, če je dvakrat temno bo prav gotovo zares temno. Resnici na lju- bo povedano okoli desete ure je bilo v temnici temno kot v rogu. Razvi- jalec, fiksir in vse ostalo je bilo že davno pripravljeno in Anzeku ni p^-eostalo nič drugega kot da je film z odličnimi dvanajstimi posnetki vtaknil v razvijalec. V tenonici je napetost od trenutka do trenutka rasla. Pred vrati je čakalo zbrano sorodstvo. Vse kupa j pa je izgledalo tako, kot da se bo v temnici nekaj rodilo. Cez dobro uro so se vrata skrivnostne temnice odprla in Anzek — nedeljski fotoamater — je zbranemu sorodstvu po- kazal svoj prvenec. Film je bil nekoliko črn in packast in le z dobro voljo se je videlo sem pa tja kakšno glavo ali nogo. Venda^- je bilo zbra- no sorodstvo zadovoljno. Potem so vsi skupaj sušili film, in to z vsemi možnimi sušilnimi sred- stvi, toda film se nikakor ni hotel posušiti. Zato so vso stvar zaradi pome ure preložili na drugi dan. In res se je naslednji dan naš Anzek zaprl v temnico ter pričel kopirati slike, da je bilo kaj. Zadovoljstvo nedeljskega fotoamaterja je raslo od slike do slike. Nikjer se mu ni za- ustavilo in kot bi mignil so bile vse slike gotove. V temnici je vsa stvar izgledala še kar dobro in komaj je čakal, da se zberejo vsi strici in tete. Pod večer so se zbrali in bili navdu- šeni. Slike so uspele, čeprav so bile nekoliko temne in packaste ter s ča- som p>ostajale svetlo rjave. To zbra- no sorodstvo ni motilo, glavno je bilo to, da je Anzek, člen v verigi velikega sorodstva, uspel izdelati slike, ki so bile na las podobne ti- stim, ki so jiih izdeflali fotografi- mojstri. Po tem navdušenju zbranega so- rodstva je Anzeka — sedaj znanega fotoamaterja — popadla silovita volja po fotografiranju Pragilno informironjc javnosti v štev. 29 Celjskega tednika je K. L. objavil članek »Izvozna uvozna dejav- nost našega okraja skozi prizmo našega standarda«. Ne mislimo se spuščati v podrobnejše analiziranje resničnosti na- vedb, nikakor pa se ne moremo strinjati z njegovimi navedbami, ko govori o izvozu lesa. Dejstvo je, da na Finsko izvaža samo naše podjetje in zaradi te- ga se nam zdi ipotrebno, da prikažemo stanje z izvozom lesa takšno, kakršno je v resnici. Mislimo, da vsakdo, ki ana- lizira karkoli, mora stvari prikazati pravilno in zato ni prav, če se piše za vsako ceno in s item pretvarja dejstva ali prikaže ta dejstva v nepravilni luči, s čimer se zavaja javnost. Vsakomur kolikor toliko razgledane- mu človelcu je znano, da ima Finska veliko količino lesa iglavcev in tudi zelo dobro razvito lesno industrijo. Ka- kakor že rečeno, je Finska zelo bogata na mehkem lesu in finski brezi, ki ga izvaža, nima pa lesa listavcev, ki ga za svoje potrebe mora uvažati. Zaradi po- manjkanja lesa listavcev je Finska pri- siljena kupovati ta les drugje, in je ta- ko tudi naše podjetje sklepalo in bo še sklepalo pogodbe predvsem za hrastov, jesenov, bukov rezani les in za les be- lega gabra, kakor tudi za plemenite fur- nirje. K. L. navaja v svojem članku, »kje so se rodili kalkulanti, ki na finskem tr- žišču lahko konkurirajo finski lesni in- dustriji v pogledu cen.« Ta njegova tr- ditev po našem mnenju kaže na popol- no nepoznavanje tržišča z lesom, ker tukaj ni vprašanje konkurence, ampak dobavljanje Finski potrebnega lesa. V pomirjenje K. L. pa lahko trdimo, da smo pri prodaji lesa dosegli najvišje cene, ki se jih sploh da doseči pri pro- daji lesa v inozemstvu. Mnenja smo, da bi se pisci člankov morali predhodno prepričati in šele po- tem bi smeli navajati posamezne trdit- ve. Ne mislimo omalovaževati dobre vol- je pisca K. L., vendar smo do tega pri- siljeni, ker je nejgov članek v zvezi z lesno trgovino precej oster in bi naša javnost lEihko iz njega dobila povsem nepravilno mišljenje. Nikakor ne more- mo dopustili, da bi bila javnost prepri- čana, da se izvaža za vsako ceno, kakor navaja pisec, temveč se izvaža zaradi koristi za našo skupnost. »Savinja« lesna industrija Celje sekretar: Vlado Bogataj Bife ali ne? Dalj časa je že znano, da se priprav- lja Trgovsko podjetje »Petrol« na prev- zem bencinske črpalke pri »Agroteh- niki« v Šempetru v Savinjski dolini. Važnejša pa je novica, da bo to trgov- sko podjetje postavilo še črpalko z vi- soko oktanskim bencinom. S tem bo namreč vozilom iz Savinjske doline pri- hranjenih mnogo kilometrov vožnje, saj so morale doslej po pogonsko gorivo te vrste v Celje. Ta zadeva je torej v redu in se Sa- vinjski dolini obeta nova zboljšava. Le ob tej priliki pa je postal bife pri tej čipalki marsikomu napoti. Postavljajo se tudi zahteve po ukinitvi te okrepčevalnice, češ da je zaradi zalog tekočega goriva v^ka nevamst za lju- di. Temu nasproti pa postajajo vse glas- nejše in številnejše zahteve, da naj ta bife ostane, še več, da se ga izboljša in izpopolni. Te zahteve prihajajo najprej od delavcev »Agraservisa«, ki si tam kupujejo maline, nadalje so takšnega mnenja vozniki motornih vozil, končno so pa tudi turistični delavci prepričani o tem, da na to mesto spada okrepče- valnica. Oddelek za gospodarstvo pri žalski občini je mnenja, da bi o tem morali prej temeljito razmisliti, saj je bila do- slej v 2 rezervoarjih tudi dokaj šnja za- loga tekočih goriv, pa le nihče ni po- stavljal zahteve po ukinitvi gostin- skega obrata in tudi ni bilo nikoli go- vora o nevarnosti, v kateri naj bi bdli gostje tega ibifeja. Razvimljivo je, da je zadeva potrebna nujne rešitve. Morda je pri sami gradnji nove črpalke potre- ben kakšen dodaten varnostni ukrep pa bo zadeva urejena? Vsekakor pa bi bUo zelo prav, če bi tudi turistične orga- nizacije, predvsem pa celjska turistična podzveza tudi povedale svoje mnenje o zadevi. Doslej pa vsekakor prevladuje mnenje, da tja, kjer sta servisna in napajalna postaja, pa še posebno, če je to bencinska črpalka ob »Veliki alpski cesti«, spada tudi okrepčevalnica. Proč Z visokimi dobičld! Letos kaže, da bo zelo dobra sadna letina. Sadja bo dovolj na razpolago, ponudba bo velika in temu primerno bi morale biti tu- di odkupne cene pri pridelovalcu in prodajne cene za potrošnika. To omejamo prav zato, ker iz- kušnje iz prejšnjih let, tu in tam pa tudi že letos, kažejo, da je med obema cenama le prevelika raz- lika, kar končno prizadene po- trošnika. Kdor količkaj zasleduje časo- pisje in druga poročila, je prav lahko zasledil, da je bilo glede odkupa kmetijskih pridelkov že precej posvetovanj, konferenc in sestankov, kako to zadevo pri- merno urediti. Vsako leto pa nam rezultati ob koncu odkupne sezone kažejo, da nismo napravili vsega, kar bi morali in kar bi lahko. Visoke cene, nepotrebni posredo- valci, dobički, pomanjkanje ar- tiklov, ki jih je v drugih krajih preveč, so le nekatere stvari, o katerih zelo veliko govorimo, več- ji del takrat, ko je prepozni). Letos cene sadja menda še niso nikjer končno določene, tako da niti pridelovalec ne ve, kako bo viške prodal, potrošnik pa po kakšni ceni bo sadje kupoval. V konjiški okolici so hruške pri od- kupu plačevali po približno 20 din za kg. Prodajna cena pa se je sukala do 40 din za kg, čeravno ni bilo vmes nobenih posredni- kov, niti ne večjih prevozov. Za- kaj je potjrebno prodajno ceno tako dvigniti, če je blaga dovolj? Tu in tam se celo sliši mnenje kmetov, da se jim ne splača pro- dajati po taki odkupni ceni, če se potem toliko višje prodaja. Z drugimi besedami se temu pravi, da proizvajalcem ni vseeno, da se njihovo po nizki ceni odkupljeno blago tako drago prodaja. Mnogo raje in več bi prodali sadja od- kupnim podjetjem, če ne bi ta potem tako drago prodajala. Kar poglejmo cene sadja v večjih po- trošnih središčih in videli bomo, da so te marsikje neprimerno višje kot pa znašajo stroški pre- voza in ostalih dajatev. Komu naj to koristi, če ugotavljamo, da je sadja več kot preveč in ga bo morda prav zaradi take politike pri odkupu in prodaji šlo več v nič ali pa za druge namene. Ali niso odkupna podjetja in zadruge dobile v preteklih letih dovolj iz- kušenj, zakaj jih je treba na ta- ke stvari vsako leto sproti opo- zarjati? Proč z visokimi dobički! Kaj, če bi potrošniki v takih pri- merih zahtevali jasen odgovor od organizacij, ki se bavijo s temi posli. Brez dvoma bi to lahko le koristilo, zato kaže na te stvari opozoriti že sedaj in ne potem, ko bo odkup zaključen. L. V. Knjigarna in papirnica »NAŠA KNJIGA« Celje, Stanetova ulica 10, sprejme PISARNIŠKO MOC z znanjem strojepisja in TRGOVSKEGA POMOČNIKA ki ima veselje do potniške službe. UPOKOJENCI IZ ZABUKOVCE so pred dnevi odšli na izlet v Sloven- sko Primorje. Zelo sd hvaležni sindi- kalni podružnici rudnika, ki jim je omogočUa prevoz z avtobusom po zni- žani ceni. Delavski svet v Konusu je razpravljal o gospodarjenju v prvem poletju Kakor je pvokazal obračun proizvod- nje na osnovi lanskih predpisov v us- njarskem kombinatu KONUS v Slov. Konjicah, je bil polletni plan skoraj v celoti izpolnjen. Ko je aprila oziroma maja kazalo nekoliko slabše glede na- bave, je delavski svet takrat deloma spremenil letni plan. Toda ko se je kasneje položaj izboljšal, so takoj pri- stopili k izvrševanju prvotnega, višjega plana, ki je bil kot rečeno skoraj v celoti izpolnjen. Seveda bo potrebno tudi v drugem polletju skrbeti za izpol- nitev letnega plana, ki znaša okoli tri milijarde dinarjev po vrednosti. Izgledi glede nabave kož sicer niso najboljši, vendar kaže, da jih bo dovolj za redne potrebe. Nekoliko težje bo s telečjimi kožami, ker je bilo nedavno tega za- branjeno klanje telet do treh mesecev starosti. Podobno kot proizvodnja je tekla tu- di prodaja proizvodov, saj je znašala povprečno na mesec v prvem polletju 265 milijonov dinarjev, v februarju celo 285 milijonov dinarjev. To je tudi vpli- valo na zaloge, ki so bile konec junija nekoliko nižje od novoletne inventure. Te števUke kažejo, da je letošnja po- vprečna prodaja bila za okoli 30 mili- jonov dinarjev večja od lanske, kar je seveda razumljivo spričo večje proiz- vodnje. Temu primeren je finančni re- ziiltat. Se po lanskih predpisih izra- čunan dobiček sicer počasi, toda iz me- seca v mesec narašča. Ti podatki so vzeti na osnovi pred- pisov iz lanskega leta, ki pa letos niso več veljavni. Ker letošnji še niso bih jasni, je pač bilo potrebno voditi obra- čune po starih predpisih. Sele sedaj, ko je tudi za letošnje leto že urejeno glede delitve dohodka ter so znani vsi načini in predpisi, bo to opravljeno do sredine druge polovice tega meseca. Takrat pa bo lahko delavski svet podjetja tudi do- bil dokončni obračim za prvo poUetje. Ta pa bo seveda drugačen le po delitvi dohodka in razdelitvi na sklade, dočim pa se te številke, ki kažejo proizvodnjo in prodajo, ne bodo spremenile. Na zad- nji seji delavskega sveta so menili, da bo končni obračtm šele pokazal, kako je kolektiv delal. Takrat bodo pravilno razporedili tudi sredstva, ki ostanejo kolektivu. Posebno važno bo to za pra- vilno delitev dohodka, za kar bodo v kratkem izdane potrebne določbe. Delavski svet podjetja je na zadnji seji sprejel tudi sklep o gradnji novega 12Hstanovanjskega bloka. Se ta mesec bo licitacija za oddajo del. Predvide- vajo, da bo blok letos do zime že pod streho, nato pa bi opravili notranja dela. V prvi polovici prihodnjega leta pa bo lahko 12 interesentov dobilo pri- merna stanovanja. ^ibr^-njo probivalstvr. v času od 2. do 9. avfcnsta 195S je bilo rojenih ir. dečkov in 15 deklir. Poročili so se: Emil Golavšek, elektrotehnik iz šešč pri Pre- boldu in Marija Pirnat, uslužbenka iz Polzele. Mirko Šesto, poslovodja in Marija Ceplak, go- spodinja, oba iz Celja. Anton Krebs, strojni tehnik iz Laškef^a in Elizabeta Bučan, kro- jaška pomočnica iz Celja. Janez Koštomaj, upo- kojenci- in Jožefa Gubanec, delavka, oba iz Celja. Umrli: Trezija Kramar, gospodinja iz Celja, stara 81 let. Alojz Burja, brivec iz Krškega, star 87 let. Jurij Skodnik, mizar iz Trnovelj star 59 let. Marija Marš, gospodinja iz Celja, stara 70 let. Frančiška Rožič, gospodinja iz Sent- jungerti, , stara 72 let. Jožefa Penič, otrok iz Pokleka, stara 5 mesecev. kronik a n e sr e č Bronislavi Kok, stanujoči na Dečkovi cesti v Celju, se je vnel bencin.Dobila je težke ope- kline po telesu. Alojz Kupec liz Prebolda si je pri padcu pre- tresel možgane. 11 letni Drago Gračner iz Creta si je pri ko- panju poškodoval nogo. Pri padcu si je zlomil nogo Anton Šuper iz Pirešice pri Žalcu. CENE NA CELJSKEM TRGU V TEM TEDNU (Cene t oklepaja veljajo za državni sektor) Krompir 15—25 (l»-20), čebula 70 (50-68), buče 15 (15), zelje v glavah 20-40 (20—30), ohrovt "50 (25—"^), grah v stročju 40—60, fižol T .stročju 40—60 (40—50), solata 50—90 (40—50), špinača 80—100, cvctača 60—80 (40—80), koren- ček 60—80 (50), kocraba 30 (30), česen 150—200 (140), kumare 20—80 (10—60), petršili 60—100 (50—60), paradižnik 60 (45—46), paprika 50—70' (40—50), jabolka 25—40 (30), grozdje 80 (12»— 130), hruške 25—60 (40), borovnice 80, breskve 60—130 (60—80), lubenice (44), jajčevec 100 (70 —90), jabolčnik (40), mleko 36, smetana 340, ikuta 180, jajca. 15—16, zajci 150—400, piščanci 150—450, kure 400—600. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri Trgovskem podjetju »TKANINA-GALANTERIJA« v Celju, Stanetova ulica št. 1 sprejipe PISARNIŠKO MOC ZA FAKTURNI ODDELEK Pogoj: perfektno znanje strojepisja. — Nastop službe takoj, — Plača po tarifnem pravilniku. — Pismene vloge z navedbo dosedanjega službovanja je nasloviti na upravo podjetja. 15. AVGUSTA — STEV. 32 ^C^STOAN Šport ^ šport ^ šport * šport * šport Pot v Stochholin v četrtek je odpotovala v Stockholm na VI. evropsko prvenstvo ekipa atletov in atle- tinj iz Jugoslavije, v kateri so tudi predstav- niki Kladivarja Lorger Stanko, Brodnik Jože, Lešek Homan, Šikovec Olga in trener Gradišnik Fedor. Važič Simo se jim bo priključil kar na švedskem, ker je že dalj časa na Finskem, kjer se je pripravljal za to veliko tekmovanje. Ko smo tekmovalcem zaželeli srečno pot, smo jih še vprašali — kako so pripravljeni za na- stop in kakšno uvrstitev pričakujejo v družbi z najboljšimi evropskimi predstavniki. Tako-le so odgovarjali: Lorger Stanko: »Sem v odlični formi, kar dokazujejo moji zadnji rezultati. Tokrat sem optimist. Zlata kolajna je že oddana za Lauerja, za preostali dve pa je več kandidatov. Upam, da bom uspešen proti Rusu Mihajlovu in Nem- cu Brandu. Bern se tokrat ne sme ponoviti!!!« Brodnik Jože: >Prvič bom nastopil v tako veliki konkurenci, kjer ne morem računati na uvrstitev pri vrhu. Sem dobro pripravljen in moja želja je le, da se vrnem s tega tekmo- vanja z novim jugoslovanskim rekordom v de- seteroboju!« Lešek Roman: »Letos so evropski skakalci v odlični formi. Povsod rušijo nacionalne re- korde! Treniral sem dovolj. Zame bo velik uspeh, če se bom uvrstil v finalu nekje do šestega mesta!« Šikovec Olga: »Rezultati evropskih vrhun- skih atletinj so znatno boljši od mojih letošnjih rekordov. Zame bo uspeh, če bom na Švedskem potrdila svoje najboljše rezultate!« In če upoštevamo staro olimpijsko izročilo, da niso važni le zmagovalci in rekorderji ob tako velikih tekmovanjih — pač pa že ude- ležba sama med izbranimi športniki sveta, po- tem naj velja tudi našim predstavnikom na letošnjem evropskem prvenstvu priznanje, da so se s svojim delom uvrstili med evropsko atletsko elito, kjer naj pač manifestirajo viso- ko poslanstvo športnikov pri zbližanju mladine evropskih narodov, obenem pa jim želimo tudi kar največ športnih uspehov. ■NEPTUN' DRUGI Pred kratkim je bilo v Ljubljani slovensko prvenstvo v vaterpolu. Nažalost so sodelovala le tri moštva, ker sta »Branik« iz Maribora in »Triglav« iz Kranja odstopila od tekmovanja. Celjski »Neptun« je zasedel drugo mesto in dokazal, da se z marljivim treningom in dobrim strokovnim vodstvom lahko marsikaj doseže! V soboto sta se srečali moštvi »Ilirije« iz Ljubljane in celjskega »Neptuna«. Srečanje se je po napeti in živi igri končalo z neodločenim rezultatom 7:? (5:4). To je bila že tretja tekma teh dveh moštev. V Celju so zmagali Celjani, v Ljubljani je Ilirjanom uspel revanš, ta pa se je končala neodločeno in morali bomo torej počakati do prihodnje nedelje, ko bo v Celju nadaljevanje oziroma drugo kolo slov. prvenstva, morda bo pa takrat padla odločitev kdo je boljši. Že v prvih sekundah je napadalec Neptuna ■kanil svojega čuvarja in že je golman Lju- bljane moral po žogo za gol črto. Toda sreča se je po tem golu obrnila in polčas se je kon- čal z rezultatom 5:2 v korist ŽPK-a. V nada- ljevanju, ko so vsi pričakovali, da bodo mladi igralci Neptuna klonili pred rutiniranimi igral- ci Ljubljane, so se le ti še bolj zagrizli m dosegli odličen rezultat 5:5. Tokrat za Neptu- novce ne moremo uporabiti vzdevka »igralci prvega polčasa«, saj so tokrat dominirali ravno v drugem polčasu, ki je bil vedno njihova ve- lika slabost. V tretji tekmi sta se pomerila ljubljanska rivala ZPKa in Ilirija. Zmagali so prvi z rezul- tatom 10:4 in si tako priborili prvo mesto v prvem deln tekmovanja za slov. prvenstvo. Drugi je Neptun, tretja pa Ilirija z enakim šte- vilom točk kot Neptun, toda slabšo gol dife- renco. Na lestvici strelcev vodi Volkar z desetimi goli pred Loosom (Ilirija) 9, Ščuka (N) 5, Adel- šič (ZPK) 4, Goršič T. (N) 5, Vergel (ZPK) in Trbovc (N) po 2, ter Marc in Kostjev (ZPK) Horvat in Hartman (I) ter Mravljak in Goršič Edi po enega. Prvenstvo se bo nadaljevalo v soboto in nedeljo v Celju 16. in 17. 8. na kopališču ob Ljubljanski cesti. Takrat bomo dobili tudi odgovor na vpra- šanje kdo bo prvak Slovenije za leto 1958 in si tako priboril pravico za kvalifikacijske tek- me za vstop v drugo zvezno ligo. Dogodki zadnjega športnega tedna Najprej priznanje našim strelcem, ki so se odlično uveljavili na prvenstvu Slovenije. Brez dvoma si zaslužijo največje priznanje mladinci, ki so v streljanju z MK puško osvojili ekipno slovensko prvenstvo, naslov prvaka Slovenije pa Voileb iz Štor. Tudi v streljanju s pištolo so se Celjani odlično odrezali. Tako je Mejav- šek Mirko osvojil kar tri tretja mesta v strel- janju s precizno olimp. pištolo, pri hitrem stre- ljanju z vojaško pištolo in z vojaško pištolo. Od posameznikov sta se uveljavila še Štrajhar z drugim mestom z vojaško pištolo in P. Ter- žan s tretjim mestom v streljanju s precizno MK puško pri članih. Celjani pa so imeli tudi sicer v svojih ekipah dobre strelce, ki se kot posamezniki niso uveljavili med najboljše v republiki, pač pa jih srečamo na vidnih mestih pri ekipnih razvrstitvah. V streljanju z vojaško pištolo — hitro streljanje — je celjska ekipa na 2. mestu, v streljanju z vojaško puško na 4. mestu in v hitrem streljanju z vojaško puš- ko prav tako na 4. mestu. _ . Večje število celjskih atletov in atletinj je v nedeljo nastopilo v Budimpešti na med- mestnem srečanju Ljubljana : Budimpešta. Naj- bolj uspešna je bila Šikovčeva, ki je zmagala na 100 in 200 m, Slamnikova je bila druga na 890 m, Kopitar Jože pa prav tako drugi v metu '"^''(idično se je uveljavil v nedeljo v Mariboru ■a atletskem tekmovanju Naraks Franc, ki je lOOO m pretekel v odličnem času 2:50.5. NOVI PREDNJAKI IN PREDNJAKINJE V soboto 16. t. m. se bo pričel v gozdni šoli pri Mozirju okrajni tečaj za prednjake in pred- njakinje III. razreda, ki ga prirejata okrajni svet za telesno vzgojo in okrajna zveza Par- tizan Celje. Društva Partizan na terenu vselej v svojih področjih ugotavljajo, da jim za us- pešnejše delo primanjkuje vaditeljskega kadra. Tokrat se vsem takim društvom daje prilika, da lahko pridobijo napreden kader prednjakov, če bodo iz vrst svojega članstva izbrali spo- sobne mladince in mladinke, ki b; se po 14 dnevnem tečaju pod vodstvom strokovnjakov usposobili za to delo. Tečajniki se morajo javi- ti v soboto 16. t. m. v dopoldanskem času vod- stvu tečaja, popoldne istega dne pa se bo že pričelo redno delo. Ob zaključku 14 dnevnega tečaja se bodo vršili izpiti za naziv prednjaka III. razreda. Prepričani smo lahko, da bo ta tečaj usposobil v celjskem okraju večje šte- vilo mladih ljudi za prednjaško delo in s tem pripomogel k poživitvi dela v partizanskih društvih. V Braslovčah so pred dnevi ustanovili strel- sko družino. Na ustanovni skupščini je bilo zbranih okrog 160 mladih ljudi. Vse kaže, da je zanimanja za strelski šport več kot preveč v tem kraju in da se bo nova strelska družina ^ lahko uspešno razvijala. Strelska zveza Slovenije je pred dnevi iz- rekla priznanja zaslužnim delavcem v strel- NEDELJSKI ŠPORTNI PROGRAM Sobota 16. t. m. ob 20. uri in nedelja 17. ob 10. in 20. uri na plavalnem bazenu v Celju FINALE PRVENSTVA SLOVENIJE V WATER- POLU Nastopajo Ljubljana, Ilirija in Neptun. Nedelja 17. t. m. ob 9. uri na stadionu Bo- risa Kidriča: PRVENSTVO CELJSKE ATLETSKE PODZVEZE IN OBČINSKE ZVEZE PARTIZAN CELJE V ATLETIKI skem športu ter jim podelila poleg priznanj tudi kolajne. Iz celjskega okraja je prejel najvišje priznanje Drago Cater, predsednik Okrajnega strelskega ^bora, Ivan Putnik, sekretar OSO in požrtvovalni delavec strelske družine Kovinar iz Štor, Stefančič. Čestitamo! USLUGA PA TAKA... v podjetju so se prerekali, kako bi uporabili denar, ki je ostal kot dobiček. Ko so prišli do skla- da skupne uporabe, je Janez na ves glas zahteval, da naj izpla- čajo čim več dobička na roko delavcem. V oddelku so Janeza, ki je član delavskega sveta, navdušeno po- zdravili in šli po končanem »šihtu« v gostilno. Liter je bil premalo, dva sta bila preveč, da bi ostalo samo pri dveh. Možakarji so se raznežili: — Prav si imel Janez, saj tako nič nimamo. Nimam stanovanja, otroka imam bolanega zaradi te- ga... — ga je hvalil Francak. — Lepo od tebe, da bomo dobili denar. Bom vsaj nekaj dni lahko popil kak ded in pojedel gulaž, medtem ko čakam na vlak... — se je zahvaljeval Tonač. — V mojem oddelku se kadi kot sam satan. Ravno prav, da bomo dobili dobiček, bom vsaj lahko splaknil ta prekleti prah iz grla, — je pristavil še Lojz. Janez je kar rastel od zado- voljstva in naročil še liter. — Pa ni bilo lahko, možje. Ni bilo lahko. Bili so taki, ki so zahtevali, da damo denar kot udeležbo pri gradnji stanovanj, drugi so spet hoteli zapraviti de- nar za nekakšno tovarniško men- zo, moji dragi. Celo za nekake prezračevalne naprave so ga ho- teli porabiti... Pa sem vstal in rekel. Delavci so si zaslužili ka- kega kovača priboljška. Denar na roko ... — Roke so trepljale Janezova ple- ča, kozarci so se polnili in ko so se razhajali, so se že objemali. Kako ne bi, ko imajo tako »od- ločnega in preudarnega tovariša« v delavskem svetu ...?! DVE OTROŠKI IGRIŠČI V ŠOŠTANJU V Šoštanju se je SZDL s podjetji pomenila in sklenila, da bodo še letos uredili tam dve otroški igrišči. Prvega bo oski-bela TE Šoštanj, drugega pa Tovarna usnja. Soštanjske matere se bodo tega zelo razveselile, saj so že dolgo pogrešale igrišč. Prav tako bodo očistili in olepšali zunanje lice mesta. objave in oglasi*objave in oglasi Razpis Upravni odbor Savinjskega trgovskega pod- jetja Polzela razpisuje MESTO RAČUNOVODJE ' Pogoji: Potrebna strokovna izobrazba in praksa v trgovskem računovodstvu. Nastop ta- koj ali po dogovoru. Pismene ponudbe z navedbo dosedanjega služ- bovanja nasloviti na upravo podjetja. Svet za šolstvo ObLO Rogaška Slatina raz- pisuje na prvi osnovni šoli Rogaška Slatina MESTO UČITELJA Pogoji: učiteljišče, .strokovni izpit in najmanj 5 let učiteljiške službe. Na razpolago samsko stanovanje. Prošnjo vložite takoj na Šolski od- bor I. osnovne šole Rogaška Slatina. SPLOŠNA BOLNIŠNICA, CELJE PRODA NASLEDNJA OSNOVNA SREDSTVA 1. tovorni avtomobil zmnamke »Chevrolet« 2. Konja 3. 2 vprežna voza 4. material od dveh podrtih barak 5. 1 naprava za pomivanje posode 6. 7 električnih štedilnikov 7. sani lahke Za nakup navedenih predmetov pridejo v po- štev gospodarska podjetja, ustanove, kmetijska gospodarstva in ostali. V kolikor med navedenimi ne bo interesentov, lahko kupijo tudi privatne osebe. Oged dnevno od 10. do 12. ure. IZPITI NA I. GIMNAZIJI V CELJU Na I. gim. v Celju bodo popravni izpiti 50. 8. ob 8. uri zjutraj. Popravni sprejemni izpiti, do- polnilni sprejemni izpiti in celotni sprejemni izpiti bodo 50. 8. ob S.uri zjutraj. Pričetek ma- ture 1. septembra ob 8. Naknadno vpisovanje višješolcev bo 5. septembra od 8.—12. ure. Pri vatni izpiti bodo 1., 2. in 5. septembra ob 8. uri zjutraj. Natančen razpored bo na oglasni deski v gimnaziji. Ravnateljstvo. PUTNIK CELJE prireja 25., 24. 8. 1958 in 50., 51. 1958 z avtobu- som 2-dnevni izlet PREKO VRŠIČA V TRENTO. Cena izleta z vsemi uslugami 5.700 din. Pro- grame dobite v poslovanici. Prijavite se čim- prej, prijave sprejemamo do zaključnega šte- vila. OLEPŠEVALNO IN TURISTIČNO DRUŠTVO bo priredilo v nedeljo, dne 17. avgusta ob 10 koncert v mestnem parku. Igrala bo železni- čarska godba »France Prešeren« Celje. Vljudno vabljeni! FOTOGRAFSKO VAJEN KO s potrebno šokko izobrazbo sprejme FOTO-PAJK VELENJE. Oskrba v hiši. AMATERSKA DELA, sHke za legitimacije, hitro in solidno izdeluje Foto IDEAL Celje, Can- karjeva. Trgovsko podjetje AGROPROMET, Celje, Be- žigrajska 15, proda 6 rabljenih dvokoles. Pro- daja bo od 15. do 20. 8. 1958 od 8. do 16. ure Prednost imajo državna podjetja in ustanove. PRODAM poceni mlado ko^o dobre pasme Na- slov v upravi lista. PRODAM ugodno manjši rseljivi lokal t mestu. Naslov v upravi lista. PRODAM radio. Jernej Zupane, Celje, Zavo- dna 59. PRODAM bel emajliran štedilnik. Cena 10.000 din. Naslov v upra-vi lista. PRODAM ugodno odpadni les od stavbe. Nardin, Celje, Stanetova 21. PRODAM ugodno skoraj novo kuhinjsko po- hištvo. NasloT v upravi lista. PRODAM ugodno Jiov moderni ženski plašč. S. Paunovič, Celje, Stanetova 5. PRODAM hišo z gospodarskim poslopjem in 73 arov obdelovalne zemlje v Šentjurju pri Celja, Kameno št. 20. Cenu 500.000 din. Ponudbe po- šljite na naslov: Trajkovski Marija, Ulic« Save Kovačeviča 2/b B i t o 1 j. SPREJMEM upokojenko za pomoč v ^spo- dinjstvu. Stanovanje in hrana zagotovljena, plača po dogovoru. Naslov v upravi Usta. VEC TRGOVSKIH POMOČNIKOV — prodajal- cev za bencinske servise sprejme takoj »Pe- trol«. Celje. KORESPONDENCO, angleško, nemško in srbo- hrvaško prevzamem za nekaj ur dnevno, ali po potrebi. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Honorar«. ZDRAVNIK T Celju išče nujno gospodinjsiko pomočnico z delnim znanjem kuhe, k dvočlan- ski družini. Plača dobra. Informacije t pro- dajalni »Naprijed« Celje, Tomšičev trg 2. ISCEM gos{>odinjsko pomočnico, naslov t up- ravi lista. ISCEM prazno sobo, lahko tudi v okolici Celja. Plačam 1.500 din naprej. Ponudbe na upraTO lista pod šifro »Čimprej«. SAMSKA NAMEŠCENKA išče prazno sobo v mestu ali bližnji okolici. Dam nagrado i5.00t din. Naslov v upravi lista. ZA MAJHNO STANOVANJE dam posojilo za dograditev hiše. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Celje«. NA CESTI ST. JANZ-VELENJE je bila izgu- bljena moška avtomatična duble zapesitna ur* s 25 kamni, znamke »Fleuron« z duble ve- rižico. Najditelj naj jo odda proti nagradi na postaji L.M Šoštanj aLi Velenje. IZGUBLJENO ŽENSKO JOPICO (bolero) črno, iz Stanetove skozi Lilekovo ulico do kina Uni- on naj najditelj odda proti nagradi v Plečni- kovi ulici 15 (Jožefov hrib). PREKLICUJEM klevete proti Ježovnik Avgust« in se mu zahvaljujem, da je odstopil od sod- nega postopka. Kovač Frida fittS^ kino * kino * kino KINO METROPOL Od 17. do 20. 8. 1958 — Napuljsko zlato - ita- lijanski film. Od 21. do 24. 8. 1958 - Maks Konte - itali- janski film, komedija. KINO UNION Od 15. do 20. 8. 1958 - Don Kihot - ruski barvni film. Od 21. do 24. 8. 1958 - Modra tančica - ame- riški barvni film. LETNI KINO Od 18. do 20. 8. 1958 - Napadalci - ameriški barvni film. Od 21. do 25. 8. 1958 - Vzhodno od raja - ameriški barvni film. Nedelja, 17. avgusta 1958 12.00 Pogovor z državljani 12.10 Zabavna glasba, vme.s objava 12.15 Želeli ste — poslušajte! Ponedeljek, 18. avgusta 17.00 Celjska kronika 17.05 Športni tednik 17.15 Polke in valčke igra kvintet »KamiU« 17.50 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Torek, 19. avgusta 17.00 Cejska kronika 17.10 Igra godba na pihala »Svoboda Štore« p. v. Franca Berghaasa 17.50 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vncs objave Sreda, 20. avgusta 17.00 Celjska kronik« 17.10 Slovenske narodne pojo »SarinjčaBi« p. v. Marjana Kozmesa in tenorist Peter Burja. 17.50 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmes objave Četrtek, 21, avgusta 17.00 Celjska kronika 17.10 Od popevke do popevke 17.50 Želeli ste — poslušajte! 17.45 Zabavna glasba, vmeodročju, da naj iščejo ubežna legionarja. Morda so Francozi samo nekaj kilometrov proč? Ce so, potem ne bo treba čakati niti do večera. V tej bajti sta kot v pasti. — Takole storiva, je povzel Lojz, odreživa si vsak nekaj mesa, nalijva isi vode in se umakniva od koče tako daleč v hrib, da bova lahko videla vsakega, ki bi se približal. Ce bodo uporniki, bova šla nazaj, če pa pridejo Francozi, bova imela vsaj nekaj prednosti za nagel beg. Ponoči naju bodo težje sledili... Tudi Marjanu je bil predlog všeč. Naglo sta se pripravila in odšla. K sreči je začel ravno malo prej pihati vroč puščavski pesek, ki je hitro brisal sledove stopinj. Zaradi večje varnosti pa sta vlekla za sabo košato palmovo vejo ... Dober streljaj od osamljene koče sta se na vrhu peščenega griča ustavila in legla v pesek. Čakanje sta morala izkoristiti za počitek, kajti če bi prišli Francozi, ju je čakala naporna hoja v hribe, ki so kipeli v nebo. Stražila sta izmenoma. Eden je prežal na okolico koče, drugi pa je v senci palmove veje skušal vsaj malo zadremati. Lojza je utrujenost zmogla. Sredi pogovora mu je dremavica vzela besedo in čez trenutek je že spal kot ubit. — Kaj? Kaj se je zgodilo?! je prestrašen planil na kolena, ko ga je Marjan dregnil med rebra, Z očmi je sledil stegnjeni Mar- janovi roki, ki je kazala proti severu. Od vseh strani so se na konjih spuščale po peščenih sipinah proti koči skupine jezdecev, medtem ko so na izpostavljenih gričih stale straže. Proti koči je dirjala večja skupina in vc^ila s sabo dva osedlana konjiča. Fanta sta se oddahnila. Torej so le bili uporniki. Naglo sta vstala in tekla proti hiši. Jezdeci so medtem šli v kočo in že čez čas osupli prišli spet ven. Ko so bili sredi poti, so ju opazili in jima prijezdili naproti. Orožje so imeli pripravljeno za strel, ko so se ustavili pred njima. Lojz in Marjan sta oba naenkrat odložila orožje in čakala. Dva upornika sta razjahala, jima pregledala žepe in pobrala njuno orožje. Medtem so jima pripeljali tudi konjiča in brez vsakega obotavljanja so se podali na pot. Lojz jih je med ježo opazoval. Uporniki so bili vsi brez raz- like dobro oboroženi. Večina njih je imela brzostrelke, vmes pa je bilo tudi nekaj strojnic in ostrostrelcev, en konj pa je nosil lažji minomet. Ot/ečeni so bili večinoma vojaško. Nosili so plat- nene hlače in prav take srajce. Konj, na katerem je jezdil, je bil prav tako kot drugi, iskra arabska žival, ki je naglo dirjala po pušči. Bil je že noč, ko so prispeli. Lojz in Marjan sta pričakovala, da bosta prišla v kakšno naselje, zato sta bila presenečena, ko so se sredi valovite puščave ustavili in ko je oficir, ki je skupino vodil, povedal, da so prišli. Daleč naokoli ni bilo ničesar stavbi podobnega. Šele potem, ko so razjahali, so se zbirali okoli njih še drugi borci, kot da bi iz zemlje zrasli. Tako je tudi bilo. Ko sta se bolje ogledala, sta videla, da so ljudje prihajali iz nekakšnih zemljank. V eno takih zemljank so ju tudi peljali. Bil je štab enote, ki se je na tem področju zadrževala. Zdaj je bilo Lojzu veliko bolj" jasno, zakaj francoske letalske izvidnice domala nikoli niso mogle odkriti, kje se uporniki zadržujejo. Taka skrita pod- zemeljska prebivališča človek ne opazi, ko je že čisto zraven, kako šele iz zraka. Oficir, ki ju je izprašal, je bil prijazen vojščak. Skrbno ju je poslušal, ko sta mu pripovedovala svoji zgodbi in mu na koncu povedala tudi to, da bi se priključila njim, dokler se ne bi ponudila prilika, da prideta iz Alžirije v Maroco ali Tunis, kjer bi našla stike z jugoslovanskimi zastopniki. Ko je Lojz povedal, da je rezervni oficir in da bi štabu odpora lahko nudil morebiti dra- gocene podatke, je komandant postojanke sklenil, da bi Lojza poslali v štab pc^ročja, medtem ko bi Marjan lahko že od tu odšel proti maroški meji. Prijazno je zavrnil možnost, da bi se pri- ključila njihovi enoti, ker tujcev načeloma ne sprejemajo. Se tisto noč sta se znebila vseh legionarskih znakov. Legio- narske obleke sta izročila in se preoblekla v oblačila, ki so jih imeli pri roki. Naslednji dan pa sta se poslovila. Lojz je šel s skupino upornikov v področni štab, Marjan pa je ostal, da bi se čimprej prebil v Maroko in uredil pri jugoslovanskem poslaništvu vse potrebno za njuno vrnitev v domovino. Proti večeru drugega dne so se močno približali gorovju, ka- terega vrhove je v tem času pokrival"sneg. Veter, ki je pihal od tam, je bil hladen, da je ljudi, ki so hodili peš, vzpodbujal k hitrejši hoji. Skupina, s katero je Lojz potoval, je štela kakih sto borcev. Vsi so bili dobro oboroženi in zelo nagli pešci. Med njimi so bili mladeniči, domala še otroci, pa tudi starci, ki bi jim na oko prisodil blizu šestdeset let in nekaj žena. Komandir enote je ukazal počitek in razposlal izvidnice. Kraji, po katerih jim je bilo še hoditi do cilja, so bili pod francosko kontrolo. Komandirju pa je bilo zapovedano, da se mora izogniti spopadov. Toda niso se še dobro razkomotiU, ko se je vrnila patrulja in poročala, da so blizu enote francoskih padalcev in da po običajni poti ne bodo mogli naprej. V trenutku je bilo vse na nogah. Naglo, kolikor se je dalo so krenili navkreber. Zagrizli so se v strmino polno ska- lovja in ruše. Toda ko so bili vsi nekje pri sredini, so okoli njih treš^Jile mine in topovske granate. Lojz, ki je bil brez orožja, se je počutil kot da stoji nag pred očmi sovražnika. Takrat je na pre- visu, kamor so bili namenjeni, tudi zaropotalo. Bili so obkoljeni. Nad njimi so se pojavili helikopterji in obstreljevali enoto, ki ce je v bregu ustavila in iskala kritja. Komandir uporniške enote je kričal povelja, ki jih Lojz ni razumel. Toda po obnašanju je doimiel, da jih je poslal po strmini počez, odkoder je francoski mitraljez najbolj nevarno žgal po upornikih. V trenutku so se borci pognali na juriš, da bi se rešili izpod streljanja in bomba^-diranja helikopterjev. Ob Lojzu je v tisto smer tekel fantič. Iskala sta kritje med skalami in naglo preskakovala čistine. Lojz je videl, da se je fant močno pre- strašil in da se ga drži samo zato, ker je starejši. Pretolkla sta se iz ruševja nekoliko višje kot ostali borci. Lojz je legel za skalo in oprezal... Spodaj pod njima je bilo strojnično gnezdo. Ce bi imel bombo? ... Pogledal je po fantu, ki je tiščal glavo med ka- menje in streljal z avtomatsko puško nedoločeno v zrak. Zdrsnil je k njemu in mu vzel orožje. Fantič ga je samo začudeno pogle- dal, toda branil mu ni. Lojz je spet splezal za skalo in naglo po- meril ... Dolg rafal je dvignil prah pred strojničnim gnezdom, zadel pa ni. Koj je znova menjal saržer in pomeril, medtem so uporniki z noži na puškah že planili nad Francoze. Strojnica je utihnila, helikopterji pa so nemočno preletavali prizorišče boja na blizu. Svojim niso mogli ničesar več pomagati, kajti padalci in uporniki so bili v krvavem plesu pomešani med seboj...