PIERRE LOTI
STARA MAČKA
STARA, BOLNA MACKA JE LEGLA PRED NAŠO HIŠO IN SE HOTELA OGRETI NA SONCU. NAJBRŽ SO UBOGO ŽIVAL PRE-GNALI Z NJENEGA STAREGA DOMA. TAK5NI SO NEKATERI LJUDJE; NOCEJO GLEDATI 2IVALI, KAKO TRPI, NOČEJO PA JI TUDI STREČI NITI JE USMRTTTI. IZPRED OČI JO SPRAVIJO TER PREPUSTIJO NEUSMILJENI USODI.
UBOGA MACKA SE JE TISČALA K ZIDU, KJER SO JO ZDAJ PA ZDAJ NADLEGOVALI OTROCI IN PSI. STRAŠNO JE BILO POGLE-DATI NA NJENO SKORAJ CISTO GOLO GLAVICO; SAMO OČI SO BILE ŠE LEPE TER SO NESKONČNO ŽALOSTNO IN PROSECE ZRLE NA MIMO IDOCE, KI SE JIM JE NESREČNA ŽIVAL GNUSILA. POGLED UBOGE ŽIVALI ME JE GLOBORO PRETRESEL. VECKRAT SEM JI ŽE POSLAL HRANE IN NEKEGA DNE SEM SEL K NJEJ IN SEM JI PRIJAZNO GOVORIL. — ŽIVALI SO VENDAR TAKO DO-STOPNE PRIJAZNI BESEDI!
KO SEM SE PRED NJO USTAVIL, SE ME JE NAJPREJ ZBALA; PREGANJANJE JO JE NAREDILO NEZAUPLJIVO. V NJENEM PO-GLEDU SEM BRAL TIHI OCITEK: »TUDI TI ME HOČEŠ PREGNATI IZ TEGA KOTICKA, KJER ME GREJE SONCECE?« TODA HITRO JE RAZUMELA UBOGA MACICA, DA SE MI SMILI, IN VSA SRECNA JE TIHO ZAMIJAVKALA; VSTALA JE IN POSKUSILA NAGRBITI SVOJ BOLNI HRBET, KAR DELAJO MAČKE, KADAR HOČEJO IZRA-ZITI SVOJO NEŽNOST.
NAJBRŽ SI JE ŽELELA, DA BI JO GLADIL IN BOŽAL, TODA BILA JE PREVEC GRDA IN BOLNA, REVICA. HOTEL PA SEM JI STORITI DRUGO, VEČJO DOBROTO. HOTEL SEM JO ZA VEDNO REŠITI TRPLJENJA; NAJ UMRE BREZ NAJMANJŠE BOLEČINE!
S PRIJAZNIMI BESEDAMI JE MOJ SLUGA SILVESTER IZVABIL UBOGO MAČKO V HLEV. TAM JI JE V KOŠARI S SENOM NAREDIL TOPLO LEŽIŠČE. MEDTEM SEM SI PRIPRAVIL KLOROFORM. MU-CIKA JE BILA MIRNA IN SRECNA, KER JE SLEDNJIČ NAŠLA PRO-STORCEK, DA LAHKO POČIVA BREZ STRAHU PRED POREDNIMI DECKI IN PSI.
PRIPOGNIL SEM SE K NJI TER JO VZLIC NJENI GRDI ZUNA-NJOSTI   POBOŽAL,   DA BI MIRNO LEŽALA IN BI JI MOGEL PRI-
TISNITI NA NOSEK ROBEC S KLOROFORMOM. SPRVA SE JE NEKOLIKO PRESTRAŠILA KO JE ZAČUTILA NEZNANI DUH, KO PA SEM LJUBEZNIVO Z NJO GOVORIL, JE PUSTILA, DA SEM DELAL, KAR SEM HOTEL.
SE ENKRAT JE PRIVZDIGNILA GLAVICO IN ME TAKO IZRA-ZITO POGLEDALA, KAKOR DA MI JE HOTELA RECI: »KAJ DELAŠ Z MENOJ?«
POTEM JI JE GLAVA OMAHNTLA NAZAJ NA MOJO ROKO. TODA MUCIKA ŠE NI BILA MRTVA, AMPAK LE OMAMLJENA. MAČKE IMAJO ŽILAVO ŽIVLJENJE. ŠE ENKRAT JE VZPLAPOLAL PLAMENČEK NJENEGA ŽIVLJENJA, ŠE ENKRAT ME JE ŽALOSTNO POGLEDALA — POTEM PA JE BILA ZA VEDNO ODREŠENA.
KO SEM JO ŠEL ZVEČER GLEDAT, JE LEŽALA TRDA V ISTI LEGI, V KATERI JE BILA ZASPALA.
POTEM JO JE SILVESTER ODNESEL V KOŠARI NA POLJE IN JO LEPO POKOPAL.