L!*t izhaja od olctobra 1947 kot tednik - Od 1. januar-U 1958 kot poltednik — Od L januarja 1960 trikrat-te-densko, in sicer ob ponedeljkih, sredah in sobotah KRANT — SREDA, DNE 6. MARCA 1063 — LETO XVI. — ŠT. 27 — CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, škofja Loka in Tržič — Izdaja časopisno podjetje »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor — Glavni ured. Slavko Beznik — Odgovorni urednik Gregor Kocijan GLAS I L.O S OC I A LIS TI C N E Z VEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA C O R E N J S' K O roslavljanje 8. marca — mednarodnega dneva žena — dobiva nas vse večjo družbcno-politično vsebino In je manifestacija ttov dClOVnih ^udi' ne samo žensk. Tako le tudi Prav» saJ problemov žensk ne moremo obravnavati ločeno, ampak lahko govorimo o vlogi žene kot proizvajavke in upravljavke, odločujočem fak-Ju družbene proizvodnje, delavskega in družbenega upravljanja ■» Političnega življenja. O družbenem uveljavljanju žensk so v preteklem letu občinski ori SZDL ha področju Gorenjske večkrat razpravljali. Razprave Vkn°P°ZOrile na vrsto Problemov glede kadrovanja žena, njihovega evanja v proizvodnjo, izobraževanja in opozorile na položaj nruzine n , •» m se ob zaposlitvi obeh zakoncev znajde v novih pogojih. nekaterih občinah je med zaposlenimi več kot polovica žensk. ^ Več jih je seveda v industriji, vendar vzporedno ugotavljamo, so možnosti zaposlovanja žensk v industrijska podjetja močno n>ane. Ker v sedanjih pogojih ne moremo pričakovati povečanje nosti zaposlovanja žensk v to panogo, jih bo treba preusmeriti *a h 86 8°spodarske Panoge, ki so premalo razvite, kar velja zlasti *esl Z*' trS°vino in gostinstvo. Brez dvoma bodo gospodarski inte-omun silili, da se njihovo gospodarstvo razvija v celoti in teži »talnemu izpopolnjevanju. sporedno z zaposlovanjem žensk na novih delovnih mestih, z Jejo1116"1 StarC miselnosti' da se Prl določenih delih lahko zaposlu-le moški, z uvajanjem mehanizacije v gospodarstvo, s katero ^^marsikatero težko delovno mesto postalo lažje, se bo porajalo Bež Vpra^an^e strokovnega in splošnega izobraževanja žensk. en pregled kvalifikacije delavk nam pokaže številke, s katerimi l2o^10remo biti zadovoljni. Proces vključevanja žena v proizvodrjo, Pa /aŽevan*e ln kadrovanje se ne bi smelo odvijati stihijsko, pač pr* tem potrebno organizirano in načrtno delo. b tem bo potrebno razvijati družbene službe za razbremenitev Var 8 ŽenC in družine 8 posebnim poudarkom na vzgoji in „ ^ otrok. Dosedanji razvoj otroškega varstva ni vedno potekal adu s splošnim razvojem potreb državljanov in gospodarskim vorni °m* Mnogokrat le bilo temu vzrok neusklajeno delo odgo-o ot ČimtelJ"ev v krajevnih skupnostih in drugje. Kadar govorimo ust varstvu, se največkrat omejimo le na vzgojno-varstveno ovo, pri tem pa poza|,ijamo na različne druge oblike varstva ^goje, na primer v šoli, v raznih ftzkulturnih in drugih društvih, Ugajajo in zaposlujejo veliko število otrok in mladine. Posebno *iJo *C reševani€ teh vprašanj takrat, ko njihovo važnost obču-dine ? razuniejo stanovanjske skupnosti, Društva prijateljev mla-h*. druge organizacije in postane to bistveni del njihovega Pfogrania m dela. Va teft Problemih so razpravljali tudi nekateri sveti za socialno 8o VO In varstvo družin pri občinskih ljudskih odborih. Pri tem o ust rC*eli nCka* P°membnih sklepov, med katerimi je tudi sklep Ta novitvl skladov za socialno varstvo oziroma za varstvo otrok, •red CP ^ poseDno Pomemben zato, ker bi med drugim zagotovil druiin * ^ Varstvo otrok iz socialno in ekonomsko ogroženih 8°spod ^aX^ b* 86 razen namenskih sredstev stekala tudi sredstva *kih jQarslcln organizacij. Poglobljeno socialno delo v stanovanj-ter D kraievnih skupnostih, zagotovitev varstva in vzgoje otrok Vega ukrepi za razbremenitev žensk bodo pripomogli do njlho-cije ^^nejšega vključevanja v družbene in politične organiza-lluH.i V organe družbenega upravljanja, predvsem pa v organe aske oblasti. Dan J m0za____ na naj bo vsakokrat čas obračuna dela in pregleda V zbir najrazličnejših vrst pomoči družini prav gotovo sodi tudi zdravstvena zaščita otrok. Mreža otroških ambulant je na Gorenjskem gosta in dokaj dobra, tako da matere rade prinašajo svoje malčke tudi na kontrolne zdravniške preglede, da se prepričajo, če so zdravi. Posnetek je iz čakalnice otroške ambulante v kranjskem zdravstvenem domu Načrtno reševanje socialnih problemov Vzgojna posvetovalnica v okviru strokovnega centra — Pomoč otrokom z duševnimi motnjami — Pogoj za uspeh je sodelovanje s šolami, gospodarskimi organizacijami, krajevnimi skupnostmi in drugimi V Kranju je pretekli mesec začel z delom občinski center za socialno delo, ki je prvi organ za strokovno obdelavo socialnih problemov na Gorenjskem. Ustanovitev takih centrov' predvidevajo tudi nekatere druge občine, vendar povsod nastopajo precejšnje težave s kadri. Ker je kranjski center trenutno torej edini na našem območju, bo po potrebi posegel s svojim delom tudi na področja ostalih občin. °Sti 2a oblikovanje novih odnosov med ljudmi. tilka mali Tako že v tem času center kategorizira otroke z montnjami v treh komunah: v kranjski, tržiški ^osebna turi«tix» *eklo nedeljo t& atra^c^a Je te dni vožnja z avtomobilom po zaledenelem Blejskem jezeru. Pre-*enio, da \c ifi? lezero spremenilo v pravi ples avtomobilov na ledu. Brez pretiravanja lahko zapi-ono na površini — brez prometnih znakov okoli 200 avtomobilov in škofjeloški. Obstajajo tudi možnosti, da prevzame preglede takih otrok z Gorenjske, ki jih je do sedaj opravljal ustrezni zavod v Ljubljani. Gre za preglede, na katerih 6 strokovnjakov preveri otrokovo stanje in poišče sposobnosti, ki po potrebnem lzuče-vanju omogočijo, da se otrok vključi v delo kot enakopraven član družbe. Samo v kranjski občini je okoli 200 otrok, ki potrebujejo tako pomoč. Center namerava opravljati tudi vzgojno svetovanje, ki bi bilo vključeno v sklop pstalih dejavnosti centra. Starši bodo lahko prihajali v center in se s socialnimi delavci, psihologi in pedagogi posvetovali o pToble-mih, na katere bodo naleteli pri vzgoji svojih otrok in jim sami ne bodo kos. Če bo potrebno, bodo vzgojno posvetovalnico izoblikovali v samostojno enoto. Od upravne službe pri ObLO so y celoti prevzeli problematiko mladinskega varstva z vprašanji rejništva, posvojitev in varstva družine. V nekaj mesecih, ko se bosta dvema socialnima delavcema, psihologu in pedagogu, ki se-Nadaljevainje „ na 2. strani Pred pomladanskimi kmetijskimi deli Nadaljnji boj za večjo proizvodnost Lani je znašala vrednost kmetijske proizvodnje 4.7 milijarde dinarjev Prva dela na polju se bodo kmalu pričela, zlasti še, če bodo pomladni dnevi res pomladni in ne samo po koledarju. Letošnja zima je namreč tudi kmetijcem povzročila obilo skrbi. Zlasti ponekod — v višjih in osojnih legah — so bili ti zaskrbljeni, da bo letošnja zima občutno škodovala tudi posevkom. S tem v zvezi bi bilo sedaj še prezgodaj dajati take ali drugačne izjave, vendar nekateri kmetijski strokovnjaki menijo, da na posevkih ne bo večjih posledic. Ne bo odveč, če nred priče t-kom spomladanskih del pregledamo nekatere pokazatelje in eko-nomsko-politične ukrepe, ki naj zagotovijo sorazmerno hitrejši napredek kmetijstva. Kaj zadnje čase še posebno zahtevamo od kmetijstva? Nedvomno večjo blagovnost oziroma proizvodnjo. To pa bo mogoče doseči le s smotrnejšo organizacijo kmetijske proizvodnje. Pridelovanje na strnjenih in velikih površinah, ob vsestranski tehnični opremljenosti, ob uporabi ke-mizacije in podobno, vse to so ukrepi, ki bodo povečali kmetijsko proizvodnjo in ki se lahko najuspešneje realizirajo prav v družbenem sektorju. V zasebnem sektorju pa naj bi povečali proizvodnjo z drugimi ustreznimi ukrepi (na primer s kooperacijo in odloki o agrominimumu). V preteklem letu smo na Go-renjskem zabeležili 7-odstotni padec kmetijske proizvodnje. Vendar so to povzročili predvsem ob-jektivni vzroki; neugodne vremenske razmere so namreč imele za posledico občutno zmanjšanje rastlinske proizvodnje. Kljub temu pa je znašala lani vrednost kmetijske proizvodnje na Gorenjskem v obeh sektorjih 4,7 milijarde dinarjev. V primerjavi s preteklim letom je opaziti relativno večji padec proizvodnje v zasebnem sektorju, zlasti še v nekaterih posameznih kmetijskih dejavnostih. Krepitev družbenega sektorja, ki je na Gorenjskem v primerjavi s celoto še vedno šibak, saj je na primer lani vključeval v proizvodnjo le 6 odstotkov skupnih obdelovalnih površin, se ne kaže le v vključitvi novih 538 hektarjev zemljišč v družbeno proizvodnjo, temveč tudi po hektarskih donosih. Za potrditev nekaj podatkov! Povprečni hektarski donos viso-korodne pšenice je znašal lani v družbenem sektorju 26.1 centa, v zasebnem le 22,4 centa. Pšenica ostalih sort: v družbenem sektorju 22 centov, v zasebnem 16,4 centa, krompir v družbenem 196 centov, v zasebnem 172 centov, pridelek sena v družbenem 38,4 centa, v zasebnem 26 centov itd. V primerjavi z letom 1961 pa so bili tako v družbenem kot zasebnem sektorju hektarski donosi Nadaljevanje _ ' na 2. strani 1 Osnutek družbenega načrta radovljiške občine v razpravi Potrebni bodo skopni napori S petkovo sejo obeh zborov občinskega ljudskega odbora Radovljica, so v radovljiški občini pričeli z javno obravnavo osnutka družbenega načrta in proračuna za leto 1963. Osnovne smernice splošnega gospodarskega in družbenega razvoja so doslej temeljito proučili občinski unravni in politični organi, širši krog občanov pa ga bo pretresal v prihodnjih dneh. Zborom volivcev ga bodo predložili v obravnavo v dneh od 8. do 15. marca. Z gradivom o družbenem načrtu se bodo volivci lahko seznanili že pred zbori. Podjetja so v preteklem letu uspešno izpolnila naloge pred. vsem v Izvozu, saj je bil v primerjavi z letom 1961 povečan za 57 odstotkov. Do delnega zastoja v proizvodnji pa Je prišlo zavoljo nekaterih težav. Marsikatero teh težav pa bi se dalo premostiti z medsebojnim proizvodnim sodelovanjem sorodnih podjetij, za kar je bilo v minulem razdobju premalo skupnih prizadevanj. Le v trgovini je bil dosežen uspeh z združevanjem. Po osnutku načrta za leto 1963 se bo narodni, dohodek na prebiva vca povečal od 338 tiso* v minulem letu na 353 tisoč, celotni narodni dohodek pa se bo dvignil za 14 odstotkov in bo zna- šal 9 milijard in 428 milijonov di narjev. Investicijska vlaganja \ letu 1963 bodo zagotovila nadaljnji porast proizvodnje in storilnosti, povečanje izvoza in zboljšanje družbenega standarda. Osnutek plana predvideva največja vlaganja v gostinstvo, kmetijstvo, lesno industrijo in v trgovino. Najvažnejša vloga pri izvrševanju plana bo seveda slonela na •kolektivih, ki bodo moral) povečati delovno storilnost s pomočjo širše uporabe modernih tehničnih sredstev in z zboljšanjem organizacij« v proizvodnji; dalje bd treba izboljševati notranji sistem delitve dohodka in odločno Odstranjevati nesorazmerja v prejemkih. Nadaljevanje -na 2. strani «5 TE DNI PO SVETU STAVKA FRANCOSKIH RUDARJEV Skoraj v vseh IrancoskJh rud:ii kih jo flei;> pcpolnema u>Uvljeno V rudarskih bazenih so koncentrirane orožn'ške in policijske enole Odlok o mobilizaciji rudarjev je ostal brez moči kljub temu, da predvideva -kazni vanja rudarskega poklica za rud?/rje, ki ne opravljajo dela. UMIRITEV V PERUJU V Peruju so izgnali desničarske ga šefa perujske vojne junte generala Godoya, ker se je zoper-stavljal novim volitvam za pred sodnika republike. Novi šci Junte je Nicolas Lindly, ki obljubil predsedniške volitve za 9. junij letos. V glavnem mestu Lima vlada popoln mir. UPOR V JU2NEM KASAJU Novinarske agencije poročajo, da so čete osrednje kansb.ške vla de zatrle upor plemena Baluba. Funkcionarji OZN ocenjujejo upor ko takcijo proii ceintraJni kongoiki vladi. Sodijo, da tvorijo jedro uporniške akcije pobegli pristaši Kalondžija. MEHIŠKI PREDSEDNIK V JUGOSLAVIJI Od 29. marca do 1. aprila bo v flaši državi na uradnem obisku predsednik združenih držaj/ Mehike Adolfo Lopez Mateos. NOVA STRUGA VISOCICE Ce v treh ali štirih dneh ne bo mogoče ustaviti naraščanja jezera na zasuti reki Vl3o6!cI, bodo zabeli kopati novo strugo na levi strani, kjer je zemljišče stabilno. Ogroženih je še več vasii. Cez aam jez, ki je 15 metrov nad gladino novega jezera, bodo pripadniki #LA kopali kanal. ZEMELJSKI PLAZ Pred dnevi se je 500 km jugozahodno od glavnega mesta Peruja Lima sprožil zemeljski plaz in sasul okoli 300 ljudi. ZASTOJ V TROMETU NA FINSKEM Tinslii železničarji in poštarji te več dni stavkajo in Je zato drŽava že veš dni skoraj popolnoma odrezana od sveta. Ljudje in dogodki © Ljudje in dogodki # Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki • Ljudje in dosodk Kljub trdnemu prepričanju, cijsko in vojaško coklo. Se do sko zaostala država, kjer se več ruju fantje menda najdaljši rok nih političnih teženj. Dosedanja da so Južnoameriške politične nedavnega so rnziskovavci Juž- kot tri četrtine prebivavstva vojaške službe na svetu. Za po- ga vodja generala Pcreza Godoj* razmere za evropske predstave noameriških vladavin trdili, da so ukvarja s poljedelstvom in go- samezne veje, kot recimo nado- so presleparili, tako da je ge*1*" marsikdaj tako zapletene, da Jim v Peruju in Paragvaju konservi- jitvijo bombaža, navezala na nalna garda, velja dvajsetleni ral Nlcolas Lmdlev, ki Je drfaj nikoli ri mogoče priti do dna, če rall južnoameriško oligarhijo. To- ZDA. V Peruju Je zaradi slabe službeni rok. Vojska je odlično položaj ministra vojske P*°*j Iatlnr,koamcrk".::c da tuiu med konservami vojaške splošne razvitosti vojska do se- opremljena, zlasti vojno letalstvo ostavko in zagrozil, da se voj* in pehota. Močna armada nima ska vmešala, če se general JJ* nc poznamo vročekrvnosti in včasih pv«v smeSnlh političnih razvad, BU9 na Južnoameriški politični borzi neprestano nudijo državne prevrate in vojaške udare. Odločilno besedo pri tem igra naglica. Konec prejšnjega tedna Jc izbll spor med člani vojaške Junte v Peru- Ju. Desetletje prebujanja Južne Amerike se je začelo že nekaj let prej, preden so nazadnjaške sile v posameznih državah latinskega sveta spoznale, da se kolo zgodovine naglo vrti naprej. Večina iatinskoameriških vlad in diktatorskih režimov vedno bolj spo- era a rese uobencTa drugega namena, kot odreče svojega članstva v vojaški in polfevdalne oligarhije so bakterije čaaa napravile težek raz- daj uspevala držati vajeti v svojih rokah. Vlada jc množice zavajala z ozemeljskimi zahtevami do sesednje države Cila in Ekvadorja. Vojska igra v poli- da skrbi za notranji red v državi. V primerjavi z evropskimi političnimi pojavi je politično življenje v Peruju skoraj popolnoma neizoblikovano. O vsem v državi ^odloča tri do štiričlanska vojaSka junta. ki je orodje tujih družb in političnih vplivov. Od leta 1956 v Peruju ni bilo pred-sednižkih volitev. Na mesto volitev so se na čelu državne ob!asti zamenjavali generali, ki so počasi postajali neomejeni vladarji. Ob koncu tedna so trije izmed štirih članov vojne junte Peruja zahtevali od generala Junti. Kmalu nato, ko je general Pcrcz Godoya zapustil predse^' niško palačo, se jc v njo vselu vojni minister general Nicol*9 Lindley s svojima pomočnikom8 In se oklical za voditelja vojn* junte. Po nekaterih sodbah Je »f* sporazum v vojaški Junti nastal' ker se je dosedanji vodja nagib3' k vzpostavitvi osebne vladavin in nameraval vreči vojaško Jun' to. Ni izključeno, da jc do siroti j prišlo zaradi razpisa i* Htev, ki jih v Peruju že več I* ni bilo. Na oblasti so po krizi voJaSk* Junte ostale vodilne osebno«« vojske ,ki bodo verjetno vodil* znava, da stoji pravzaprav na kroj. steklenih nogah, ki se ob majh- Naprednim težnjam v Peruju nem sunku prav lahko zlomijo, so se ostanki starega postavili V nekaterih državah skušajo po robu s tem, da držijo pod tlčnem življenju Peruja glavno Pereza Godova ostavke, ki jo je še'boli desničarsko poiltiko k<* razvoj naprej s silo zadrževati in < rožjem močno vojsko. Politično vlogo. Kako močno se sedanja pod pritiskom dejansko nekaj so j0 do sedaj. Peru sodi med države, kjer se In gospodarsko pa se je ta in- vojaška Junta upira na vojsko, ur pomeje tudi pedal. Razkol v napredno gibanje zavira s poli- dustrijsko nerazvita in kmetij- pove že dejstvo, da imajo v Pe- vojni junti je nastal zaradi razllč- Zdravko TomažeJ Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki @ Ljudie in dogodki # Ljudje in dogodki # Liudje in do«od$i Liudie in do""^L Seja ObLO Jesenice Zadržki glede združevanja \ JESENICE, 5. marca - Danes popoldne sta na Jesenicah zasedala občinski zbor in zbor preiz-vajavcev ObLO Jesenice. Poročilo sodnika za prekrške o prekrških in upravnem kaznovanju v lanskem letu sta sprejela soglasno, ker Je poročilo odraz pozitivnega delovanja omenjenega organa. Osrdnja točka za-edanja je bila razprava o pripojitvi podjetja Autoservls iz Jesenic k podjetju Ljnbljana-Transport iz Ljubljane. Člani obeh zborov so zahtevali pojasnil za pripojitev, izrazili bojazen, da bodo postopoma pripojili k izven jeseniškim podjetjem e več manjSih jeseniških podjetij prdvsem grajali razpravo o pripojitvi, ko je spojitev v bistvu že izvedena. Predlog sveta za in- Pomaranč primanjkuje KRANJ — V ponedeljek so se po daljšem pr.sledku v trgovinah s sadjem in zelenjavo spet pojavile pomaranče. Vendar so nam v obratu Agraria povedali, da so dobili le manjše količine in bo tudi v prihodnje preskrba s pomarančami le občasna. Vzro-kte za to gre Iskati v hudi zimi, ki je mnogokje uničila nasade pomaranč, precejšnje povišanje cene na zunanjem tržišču in delno zmanjšanje uvoza južnega sadja moška pevska zbora StražiSče- . v našo državo. To je vplivalo tu-Duplje in meJani pevski zbor di na manjše povišanje malopro-g!mnazi1e Kranj s svojimi diri- i dajne cene pomaranč, ki te dni durtrijo in obrt o spojitvi obeh podjetij ni bil izglasovan. Soglasno pa sta oba zbora potrdila izdajo garancijske izjave za najem posojila za menjalnico tujega denarja za turistično društvo v Kranjski gori za tekoče leto v viMni 1S0 milijonov dinarjev. V nadaljevanju so razpravljali o zemljiških zadevah ter potrdili nekaj personalnih imenovanj in razrešitev. Počastitev Dneva žena KRAMI — Družbeno - politične organizacij« občine Kranj prirejajo v počastitev 8. marca — dneva žerta slavnostno akademijo. Akademijo bo v četrtek, 7. rr.r-.rca, ob 20. uri v dvorani kina Center. Bo~at spored prireditve so pripravili novoustanovljeni simfonični orkester Kranj, združena genti Bogomilom Klobučarjem, Edom OSabnlkom in Jankom Pri-bošičem. Na slavnostni akademiji bodo sodelovali tudi recltatorjl Anka Cigo j, Jože Kovačič in Bojan Pisk. »Osrednja proslava ln akademija v počastitev 8. marca — dneva žena bo v četrtek, 7. marca 1963 ob 20. uri v dvorani kina Center Kranj. Prosimo vse občane, da se akademije v čim večjem števlm udeleže. Predsedstvo stalne konf. za družb. akt. žena in družbeno • politične 1 organizacije Kranja« Vsem gorenjskih ženam, posebno pa svojim najožjim znankam, Čestitajo za ni hov praznik — 8. marec — in jim želijo v prilod-njem delu še mnogo uspehov gorenjski fantje, ki služijo voaški rok v Vran ju: Franc Papler, VP 2106/2, Janez Potočnik« VP 2406/3, Lojze Gašpin, VP 2406/3, Pavle Ravnikar, VP 2406/4, Jo*e Jojee, VP 2406/7 in Janez Rihtaršič. VP 2408/8. znaša 300 dinarjev. Še nekaj časa se bo nadaljevalo tudi pomanjkanje sveže zelenjave, saj so bili skoraj vsi zim- I 9»1ci nasadi v južnih predelih dr-me, letos uničeni. Delitev dela in sodelovanje KROPA - Na skupščini sindikalne podružnice tovarne vijakov »•Plamen« so preteklo soboto razpravljali o doseženih uspehih, pa tudi kritike glede pomanjkljivosti se niso ognili. Vse tiste probleme, ki kakorkoli zavirajo uspehe v proizvodnji, bo treba čimprej odpraviti; predvsem so neizkoriščene notranje rezerve (znižanje odpadkov, štednja pri porabi orodja, smotrnejše izkoriščanje delovnega časa, zmanjžanje nesreč pri delu), daljo izobraževanje delav V prinravah na »Planico 63« Za boljšo preskrbo obiskovavcev (Strogo zaupno za trgovce in gostince!) © Med skupinami in službami, ki so prevzele posamezne dele priprav za največjo mednarodno športno prireditev pri nas - PLANICO 63 zavzema pomembno mesto tudi higienska služba. Njena skrb je osredotočena na gostišča, trgovine, obrate za proizvodnjo živil in druge objekte, ki bodo vključeni v preskrbo več deset tisoč obiskovavcev Planice. Prizadevanja za higiensko ne- bi šli s tem gostincem in trgovcem kar malo preveč na roko. © V dneh prireditve bodo v © ustreznih krajih in na pri-© reditvenem prostoru klori-© rali vodo, vsa podjetja, ki © bodo imela svoje stojnice, © bodo morala poskrbeti za © rezervo vode. Okrepljena © bo tudi zdravniška služba, S) poseben štab pa bo uskla-© jeval ukrepe za zdravstve- sanitarnimi inšpekcijami. Zaradi lokacije prireditve pridejo v poštev predvsem sanitarne inšpekcije občin Kranj, Radovljica in Jesenice, ki kažejo za to delo dovolj razumevanja. 0 Skupine zavoda za zdravstveno varstvo bodo v prihodnjih dneh opravile preglede in odvzele brise na čistočo v vseh prizadetih obratih, ki imajo opravka z živili. Dobljeni izvidi bodo služili sanitarnim inšpekcijam kot opozorilo, kateremu obratu naj posvetijo več pozornosti. Komisije, ki jih bodo sestavljali po en veterinar, sanitarni inšpektor in tržni inšpektor, bodo po potrebi obrate pregledale tudi po trikrat. Datumi teh (za marsikoga verjetno nezaželenih) obiskov so že določeni, vendar jih nočejo izdati, saj oporečnost preskrbe z živili zahteva tako predvideno visoko število obiskovavcev kot tudi to, da bodo olajšave na mejah v dneh prireditve privabile v Zgornjesavsko dolino številne tujce. j*, Na več posvetovanjih je bilo delo higienske službe razdeljeno po dejavnostih in času, v katerem bo opravljeno. Potekalo bo, delno pa tudi že poteka, v tesnem sodelovanju med zavodom za zdravstveno © no varnost tekmovavcev in varstvo Kranj in občinskimi © gledavcev. — S. 1 Nadaljnji boi za \eqo proizvodnost lani nižji, predvsem v zasebnem sektorju. OSNOVNO NAČELO NAJ BO TOREJ TUDI LETOS BOJ ZA VEČJO PRODUKTIVNOST. V zvezi s tem naj bi agrotehničke ukrepe kakor tudi šoli v Radovljici in Bohinjski strici. V nadaljevanju seje so odbor' niki sprejeli spremembo odloka? dopolnilnem proračunskem P?' spevku, ki določa novo razmeHc v delitvi: od 15 odstotkov bo o*' menjeno 10 odstotkov za obw ski proračun (doslej 8 odstop storili tako I kov), 5 odstotkov pa skladu » šolstvo (prej 7 odstotkov). Ta**' Nezadostno nadomestilo za prodajo kruha posamezne ekonomsko - politične ukrepe. V družbeno proizvodnjo naj bi vključevali čimveč obdelovalne zemlje in tako zagotovili na teh površinah večje donose. Občina in kmetijske gospodarske organizacije naj bi zagotovile relativno zadosti sredstev za odkup zemlje. Kot regulator pri pridobivanju zemlje za družbeno potrebo naj bi služila tudi ustrezna davčna politika. Ta naj bi namreč zemljišča diferencirala v posamezna interesna območja. S podobno politiko so gorenjski občinski ljudski odbori že začeli in sedaj kaže, da jo bodo prevzele tudi ostale občine v okraju. Kot pomemben činitelj za večjo kmetijsko proizvodnjo naj omenimo se nadalje razvijanje in Utrjevanje pogodbenega sodelovanja. To naj se krepi kvantitativno in kvalitativno. — I. P. 2 IVaerlno reševanje saclalnih problemov daj delata v centru, pridružila še dva socialna delavca, se bodo začeli ukvarjati tudi z vprašanji mladoletnih prestopnikov, z njihovo oddajo v razne zavode, z vprašanji razmer, v katerih mladoletniki živijo in s podobnim. Večkrat je na primer treba pomagati mladoletnikom, ki jih zaradi raznih prestopkov vržejo iz šole, kar je še posebno pogosto pri vajencih. Prav pred kratkim so posredovali v primeru vajenca, ki so ga zaradi slabih šolskih ocen odstranili iz podjetja. Center je pregledal razmere, v katerih fant živi in ugotovili, da so izredno težke, s tem pa, ko jc ostal brez učnega mesta, je bil njegov nadaljnji razvoj zelo ogrožen. Ko no spremembo so narekovale vMi' ne potrebe pri iskanju virov # sredstva proračuna. Zbora Sjr imenovala še nove člane šol«k£ odborov, dalje upravni odbor oP* činskega investicijskega sklad* in sprejela predlog odloka o ost*' novitvi medobčinskega javtie^ pravobranivstva. Razpravljala st? tudi o kadrovskih problemih b«J" ske lekarne in izdala ustrezne o*»' ločbe o imenovanjih. — J. B» Letni obračun SKOPJA LOKA — Pretekli četrtek je bil v škofji Loki plenum občinskega sveta Svobod in pro-V sestavku o problemih naših svetnih društev. Delegati so raz- je podjetje spoznalo vzroke, ki trgovcev smo pomotoma navedli, pravljali o delu društev v pre- so plivali na slab uspeh, je va-da kranjska Pekarna trgovskemu teklem letu — nerealni plan za jenca ponovno sprejelo, podjetju »Živila« ne daje rabata delo v tem letu so oprli napo- Sodelovanje s podjetji bo v laza prodajo kruha. V resnici gre večanje dotacije občinskega ljud- kih . podobnih primerih edino za to, da sedanji popust pri na- skega odbora. Ker bo le-ta ver- 2a;;cytovilo za popoln uspsh pri. cev ipd. Pri bolniških dopustih, ki J»avni ceni kruha ne ustreza stro- jetno še manjša od lanske, se zadevan.j kolektiva centra, zato jih nekateri izkoriščajo za delo Jkom Prodaje in tako praktično bodo morala društva lotiti de- nameravajo v soglasju s podjetji doma ah celo za zabave po gostil- n*&far ne Pomeni. Trditev naj javnosti, ki jim bo zagotovila v njjh us130Sobiti ]airne sociaIne nah, bo treba temeljiteje kontrole. ,'""^f8™0 * nekaterimi podatki, dotok finančnih sredstev iz drugih deIavce> ki bi bili pripravljeni Važen problem tovarne je izvoz! Podjetje »Živila« ima pri naku- virov. Izvolili so nov srekretariat. delati na podro,xju socia]ne pro. Prav glede izvoza je važna odlo- Pu kruha v pekarni 4 odstotke ki ga bo v naslednjih dveh letih blematike, V podjetjih, ki social-čitev o delitvi dela, če že ne med P°Pust»- " preteklem mesecu so vodil Zdenko Furlan. (Več o tem vsemi izdelovavci vijakov v LRS prodali za 5 milijonov 890 tisoč bomo poročali v prihodnji stepa vsaj s tovarno verig v Lescah! I dinarjev kruha in za to iztržili vilki.) Prednosti take delitve so v pro- , 235 tlsoč dinarjev več, kot so od- NESREČE TRČENJE ZARADI OZKE IN POLEDENELE CESTE ' V nedeljo sta na cesti H. Ratečc-Planlca, v naselju Pla°£ ca trčila osebni avtomobil 100-135, ki ga je upravljal av***J ski državljan Alojz Koren f ozn* osebni avtomobil LJ 15-98 (v*^ vozilo. Za njim je privozil l v irnl* 2* in zaradi poledice trčil vB!Cl\\, yi zaradi istega vzroka trčil v za . Na vo*11. del Valičevega vozila je ocenjena škoda na 120.000 dinarjev. pri bli^ j« MED V02NJO ZASPAI« V ponedeljek ob 2.30 s« cesti I reda med kamnom 839 v vasi Naklo zaletel o*«^ avtomobil KR 23-95 (voznik^ Branko Stangl) v obcestni nik, nato pa še v prometni ■»križišče s stransko cesto*. ""M nesreče, ki Je terjala za ok©li ^ tisoč dinarjev Ikodo Je P^il0' J« voznik med vožnjo «**P*^ SREDA, 6. marca 1963 Tečaj turistične delavce BLED - Turistična direkcija je rkSLa?k° unlV«5BO 2^ tečaj tu-"snčnih m gostinskih delavcev že javila dokončen spored preda-J2 m poskrbela za predavatelja. iiZrjave ^ 60 številne m kaže, da bo obisk dober. ^boao^S P°jmi ° tU" «iii*«+i. na tecaju setnanili S Je 8 twizmw" v svetu, po-teheoilJ?- ga bodo z KeOgrafekfmi, SneTiSmi' ^ovinskimi in to tTnTS temamL Predvsem se bo obravnavana snov orne- »APOVipsK^pR *sem i;il.!^amenJen Pravzaprav ČbnTLrT ° h Kavkaz doma-^vaj05^ xgasti- Zajeti name-Cev. Slrši kr°g obiskovav- «2cntkH ^^ai' Je prevzelo tu- jutri 7 brezplacen- Začel'se bo Da se'lvv^arCa; vsa. Predavanja *> triw°. ^tila v treh tednih tn*rat tedensko. - j. b. ^iznavalnine bodo višje ^oDoSCA.7 V minulem 1, Cev radoSaClJ? sniženja bor- 2B. Nart ♦ ™K»ževanje članov W,1"m izohr 'an°V sl 3e z d°Po1- Žrednio „0bra,zevanJcm pridobilo ^bo'^J Pa tudI vis°ko kole vedno JUb Ve,lki skrbi P* Je II ii00Stfl0.J8 taklh članov' ^'ovnlh 1 fklh P^Jemkov na tek v^ajf88*111 Pojemajo doda- ^dohn«!962 Je 15 družln član<>v ter5m nova banovanja (neka-tud> Podl/n *tanovanJa dodelila ostalo 2StS.iL Se Vedno pa Je J|!V blln \. . n l3rimerov, ki bi To -o «^°trebno re«iti čimprej. &njMh £S !i"dje, zaposleni v °a tudi P°d^Jih ali ustanovah SuđsSLif611 oWine- Občinski Zo-o. ' Vdbor Je s posredovanjem nr mjVar-i bcrcev »"''-delil članom III nov d)n° V. minuletn letu 16 ml-nj, "carjev posojila za grad- Posebna 1 Otibo-a 70 ^"»islia občinskega Sila več 1, V minu'=m letu re-pri2«anjV dvesto °rošenj za Naš razgovor ob praznovanju dneva žena ke. Kako bi morali urediti zadevo, je torej jasno. V mnogih primerih bi lahko obvarovali ženo — mater prevelikih skrbi zvezanih z nadčloveški- mi napori, otrokom pa bi zagotovili tudi pogoje, v katerih bi imeli normalen r;.*\oj, predvsem pa p re potrebno vzgojo.« — B. Fajon nam jc v razgovoru dejala Marija Stare z Bleda © Ustavil sem se v osnovni © šoli na Bledu. »Bi lahko go-© voril s tovarišico Marijo © Staretovo?« — Za tisto do-© poldne je že zaključila s g> poukom. Obiskal sem jo na domu. Imela jc že, predpasnik, prav tako pa je bil oblečen tudi njen sin Uroš; oba sta hitela pripravi iati s skupnimi močmi kosilo. Odmerjen jima je bil kratek čas, zakaj popoldne bo treba spet iti v šolo. In potem še nepričakovan obisk. Kljub temu pa je bilo še nekaj časa za prijeten razgovor s tovarišico Marijo Staretovo, ki je tudi podpredsednica konference za družbeno aktivnost žena v radovljiški občini. £) S kakšnimi problemi se predvsem ukvarjate žene v radovljiški občini? Preden je začela z odgovorom, je rekla sinu: »Dobro bi bilo, če bi nam skuhal kavo. Uroš se je z veseljem lotil dela in skuhal takšno kavo, s kakršno bi vam težko postreg-gli tudi v najboljši restavraciji. — Potem pa je tovarišica Marija nadaljevala: — »V zadnjem času se konferenca le poredkeje sestaja, prej pa je bila zelo aktivna. Najpomembnejši problemi, s katerimi se ukvarjamo žene v radovljiški občini so: zaposlovanje, vzgojno - varstvena vprašanja, servisi in družbena prehrana, predvsem pa možnosti za strokovno usposabljanje žena. Servisov v naši ob- čini skoraj nimamo, obratov za družbeno prehrano pa r.ploh ne. Vse razprave glede tega se vedno zataknejo zaradi pomanjkanja denarja. Kljub t.---md pa je za boljše življenjske nogoje žena sktuatnejše vprašanje strokovnega Izobraževanja. Mislim, da je nri zaposlovanju največ problemov P*»v zaradi premajhne strokovnosti žen?. In če bo ?° zaposlene, v večini opravljajo delo na takšnih delovnih mestih, H ne zagotavljajo večjih osebnih dohodkov. Taksna ugotovitev pa ima za posledico več neprijetnosti. Zaposlene žene, vr.a> v mnogih nrimerih, ld so tudi matere, nimajo sredstev, da bi med delovnim čst?om svoje otroke lahko d.^'e V vzgejno-varstvenc ustanove, po končanem delu se morajo nalprel Jotiti gosoodinjstva — da bi šle z družino na kosilo aH večerjo v gostišče, ne morejo niti nomisliti. Bržkone je razumljivo, da moramo v prihodnje ženam omogočiti predvsem strokovno usposabljanje, s čimer bomo rešili pre-nekateia vprašanja.« 4* Znano je, da je med Blejci družabno življenje dokaj slabo razvito. Kaj menite, kje so vzroki za takšno stanje? — »Pustimo ob strani moj poklic (Marija Stare je učiteljica; op. pisca,) toda lahko trdim, da so marsičesa krivi delovni pogoji, v katerih dela naša osnovna šola. čeprav se že nekaj let ukvarjamo z Vprašanjem gradnje nove šole, bo verrdar zadeva tudi letos ostala zaradi pomanjkanja denarja taksna, kot je. Ker nimamo na voljo dovolj prostorov in je šola razkropljena pod štirimi strehami, na šoli Sploh ni prave Izvenšol-ske dejavnosti. Zadovoljiti ne moremo niti obveznega pouka. It« če najmlađim ne moremo dali v osnovni šoli vsaj osnov za družabno dejavnost, potem je seveda tudi ne moremo pričakovati, ko otroci odrastejo. Poledice glede tega so na '"edu ta dlje močno občutne, vsako odlašanje pa nam še bolj Škoduje. Izhod je seveda samo v gradnji nove šole.« gf) Ker ste učiteljica, se prav gotovo iz dneva v dan srečujete z raznimi družinskimi problemi, ki kvarno vplivajo na razvoj otrok. Ali imate kakšen predlog, kako bi lahko vsaj v nekaterih primerih pomagali otrokom, ki jih starši zanemarjajo.« — »Najpogostejši so precej težavni problemi glede otrok staršev, ki so se razvezall. Dogodi se, da oče zapusti družino iz takšnega ali drugačnega vzroka (alkohol, por, t opast vo, razuzdanost in podobno), skrb za otroke pa prepusti osamljeni materi. Skromne socialne pomoči v takšnih primerih situacije ne rešujejo. Trenutno pa nimamo nobenih predpisov, s katerimi bi očeta lahko prisilili, da bi moral delati in tako skrbeti za otro- Urož ž veseljem pomaga svoji mami tudi pri gospodinjskih delih. Seveda je takšna pomoč učiteljici Mariji Sta-retovi dobrodošla, saj je za počitek med dopoldanskim in popoldanskim poukom največkrat le malo časa Mladi delovnim kolektivo Vse pogosteje razprave o statutih delovnih organizacij Znano je,'da se v večini delov-ObSS dati pomoč tudi klub gospo-nih organizacijah že temeljito 1 darstvenikov in DU. ukvarjajo z izdelavami novih statutov, vendar pa bi lahko trdili, da *» glede tega verjetno najdlje v tržtšfci občini. V nekaterih podjetjih (Peko, tovarni kos in srpov, tovarni lepenke), predvsem pa v BPT,, kicr o osnutku novega statuta že dlje razpravljajo lahko vsi člani delovnega kolektiva, so Vprašanje P°1ćbne delovne dobe. 1 se konkretnih nalog glede statu-dovl.iiški ^oK/7K,navalnin so v ra- ' t°v lctUi že pred skoraj enim le-*e v min.,i usPežno reševali ko* k? 6m letu- z "ovim odlo-liuc,ski J.a je »Prejel občinski Mogoče rl*' pa bo to zadevo rho- Pri 2£Vat| še ^ "anko-tUt,i dena!^ Pa se bodo Povišala Vabune 1?* sredstva za prizna- WliC a>nah nad dva 1» pol ?redvldCn,h jeV' ,etos Pa Je ta namen 7 mili- lOv ji_ . * name ainarjev. — j. tom. Posebna komisija, ki je bila zaradi statutov ustanovljena v okviru ObSS pa ugotavlja, da se priprave na nove statute dokaj počasi odvijajo v manjših gospo-darslkih organizacijah, predvsem v cbratnih in zavodih. Takšno stanje je predvsem posledica pomanjkanja sposobnih kadrov v manjših gospodarskih organizacijah. Bržkone bosta morala v teh primerih razen statutarne komisije pri Vse m ženam s področja Podaart čestitamo k dnevu žena marcu Krajevni odbor SZDL Podnart 8. Prav zaradi tega, ker je v trži-ški občini etanje glede izdelave novih statutov gospodarskih orga- nizacij že dokaj razgibano in so v mnogih primerih vsaj okvirna predvidevanja jasna, je razumljivo, da so dokaj konkretno o novih statutih lahko razpravljali tudi mladi Tržičani na nedavni izredni občinski konferenci. Na osnovi 'takratnih sklepov pa je ObKZM izdelal že obširnejše priporočilo, ki naj bi ga delovne organizacije tudi upoštevale pri izdelavi svojih statutov. Mladi občani so predvsem postavili v ospredje mladega proiz-vajavca, ki doslej nima volivne pravice, če ni če izpolnil 18 let. Zavzemajo se za to, da bi morali biti tudi mladi glede volivne pravice v delovnih kolektivih enakopravni starejšim. Predlog utemeljujejo s tem, da je mladi proiz-vajavec povsem enakopraven starejšemu, kadar gre za probleme delovnih uspehov in da prav zaradi tega tudi. glede volivne pravice ne bi isrnelo biti razlik. Omo-lrmo," naj še, da je predlog v BklaJfiu 7. Osnutkom republiške oziroma zve/.ne ustave, ki prepušča odločitev za mlade proizvaja vee med 15 in 18 letom glede volivne pravice delovnim kolektivom. lektivih. Glede tega bi morali no-nadalje obravnavajo problem izobraževanja mladih v delovnih ko-lekitvih. Glede tega bi morali novi statuti bolj določeno obravns- j analiz že pričel z zbiranjem po-vati zadevo, kot so jo doslej. | trebnih podatkov. — B. F Vprašanje nadaljnjega napredovanja je predvsem v primerih, ko se mladi zaposlijo s končano osemletko ali pa še z manjšo izobrazbo. Mnogokrat ofl dogaja, da ostanejo takšni mladinci dejf\ru»ko le •►fizična čila« za pesatneano uoj-, jetjo brez ponspektiv. Po drugi! strani pa trži^ka mladina ugotavlja, da posamezne gC tpOdarsk« or- j Ranizačije ne porabi'o niti dovo- t '.jenih sredst.-v ta titroke.vno izobraževanje, kaj šele da bi zagotovila potreben denar tudi za druž-ber.o-ekenomsico izo'r.aiževanje. Omenimo naj še, da bo prav glede izobraževanja in kadrovanja v kratkem razpravljal tudi plenum ObSS Tržič, ki je za izdelavo Množična smkaška prireditev Tržičani v živahnih pripravah za letošnje največje tekmovanje delovnih kolektivov Preteklo k JPravljanfa žcV™^ ,e ,t>van»HM komite ZMS Iskra Kranj priredil ▼ dvorani deTavskaga samo- * Januarju in uSHil TRIBUNO MLADIH. Tokrat so se mladi proizvajavei pogovorili o prohrvodnji Tv" Ljubljana b™"'3' ° pomenu pravnika dneva žena, kot gost pa Jim je dirigent plesnega orkestra »ojan Adamič pripovedoval o razvoju glasbe Sankanje je /že od nekdaj med Tržičani zelo priljubljen in množičen zimski šport, zato je razumljivo, da bo letos v organizaciji Tržičanov tudi največja sanka-5ka prireditev, čeprav je prireditelj tekmovanja odbor za rekreacijo pri ObSS, vendar lahko trdimo, da gre za tekmovanje, pri katerem bo sodelovala velika večina preblvavcev pod Zelenico, kjer bo dejansko tudi tekmovanje. Tudi tokrat gre za tradicionalno prireditev, ki pa bo prvič na Zelenici pri Tržiču. 2e tretjič se bodo zbrali na sankaški priredit- vi člani delovnih kolektivov iz vse Slovenije. Po dokaj strmi progi se bodo spuščali s tekmovalnimi in navadnimi sanmi, za pokale in plakete pa bodo tekmovali tako v konkurenci posameznikov ali dvosedov kot tudi moštev. Prvi tekmovavci se bodo na sankaški progi na Zelenici zbrali na treningu že v petek, medtem ko bo pričetek III. tekmovanja delovnih kolektivov v sankanju v nedeljo, 10. marca, 8. uri. — Zapišemo naj še, da so avtobusni prevozi iz Tržiča do fcreia tekmovanja zagotovljeni. — B. AH že veste, da ... ... bo jutri sedma seja plenuma ZM Tržič. Mladi občani bodo razpravljali predvsem 0 nalogah organizacije ZMS pri izdelavi statutov gospodarskih organizacij na osnovi zaključkov, ki so bili sprejeti na nedavni izredni občinski konle-renei, ... bo danes ob 19.30 v okviru tržiš',0 DU v Cankarjevem domu predav;d Holandec ing. Schweitzer. Ob spremljavi šte-vilnih barvnih diapozitivov bo govoril o Holandiji, kakršno vidi domačin. ...bo jutri zvečer ob 19.30 v Cankarjevem domu slavnostna akademija v počastitev dneva žena. ... Je imela preteklo soboto redni letni občni zbor sindikalna podružnica v Iržiški tovarni lepenke. ... so se pretekio nedeljo dopoldne zbrali na rednem letnem občnem zboru tudi člani TVD Partizan Križe. Ni jim vseeno »Vestnik ObLO« v novi obliki ©KRANJ — Pretekli teden je e ^mel svet za občo upravo in e notranje zadeve ObLO Kranj © svojo redno sejo, na kateri so © med drugim obravnavali in 9 sklepali tudi o načinu nadalj-© njega izhajanja VESTNIKA # OBČINSKEGA LJUDSKEGA O ODBORA KRANJ, razrešili in © imenovali pa so tudi nekatere • člane uredniškega odbora lista. Vestnik ObLO Kranj je pričel fehajativ Jctu 1961 enkrat mesečno, v nakladi 450 izvodov. Prejemali so ga vsi odborniki ljudskega odbora, organi upravljanja gospodarskih ' organizacij, sindikal- ne podružnice, krajevne skupnosti, krajevne organizacije SZDL, občinski, upravni in družbenopolitični organi in vsi samostojni zavodi. Na eni strani ugotovitev, da občinski ljudski odbor in drugi občinski organi pogosto razpravljajo in odločajo o pomembnih zadevah, o katerih občani in delovni kolektivi niso dovolj poučeni, na drugi strani pa hitri razvoj komune ter težnja po tcjviej-ši povezavi med občinskimi forumi in občani, vse to jc privedlo svet do sklepa, naj začne Vestnik Izhajati v časopisni obliki — kot priloga Glasa. Vestnik bodo torej prejemali vsi občani •— naročniki Glasa brezplačno. Kako pa bodo Vestnik prejemali tisti, ki na Glas niso naročeni? Sprejet je bil sklep, da bodo Vestnflk prejemala gospodinjstva. Le-teh pa je v občini 14.500. Menimo pa, da bi bila najboljša in najlažja rešitev, če bi se vsako gospodinjstvo naročilo na Glas. — R. 6. NAKLO —- Krajevna skupnost in družbene organizacije v Naklem so sklenile, da bodo letos z vsemi močmi nadaljevale akcijo za lepši videz vasi. Preteklo leto so v zvezi s tem že precej dosegli, vendar je dosti ostalo še za letos in tudi prihodnja leta. Gre jim za to, da bi za vas Naklo, ki stoji na tako prometnem kraju in v predmestju Kranja, preuredili v lep turistični kraj. Prek vasi gre že* sedaj ves cestni promet, tako domač kot inozemski, zato jim ni vseeno, kakšen vtis odnesejo tujci o njihovem kraju. Sklenili so, da bodo takoj dali izdelati ureditveni načrt, zakaj brez njega si ni mogoče zamisliti načrtne ureditve, predvsem zelenih površin. Ze sedaj pa bodo pričeli akcijo pri lastnikih hiš, da bi svoje zgradbe prepleskali, če je to potrebno, uredili dvorišča in vrtove, zasadili primerno cvetje in okrasili okna z gorenjskimi nageljni. Odstranili bodo tudi hišo štev. 44, ki so jo pričel iruflUi že lani. Pri tem bo pomagala tuui mladina. — Zadovoljni s prireditvijo VOKLO — Minulo nedeljo po-noldne je V prosvetnem domu v Voklem drarosica sekcija KUD iz VelesGvega uprizorila Jurčičevo dramo v petih dejanjih »-Domen-. Kljub lepemu vremenu je bila dvorana polna gledavcev. Gtedav-ci so bili z nastopajočimi zelo zadovoljni, najbolj pa z lgravcem, ki je nastopil v vlogi graščaka Sove - R. . 4 SREDA, 8. hiSrca I96S Iz naših kolektivov Sredi največjih težav, pred dvema letosna, je kolektiv Loških tovarn hladilnikov naredil tvegan in odločujoč korak — ustanovil je svoj ZAVOD ZA HLADILNO TEHNIKO. Seja delavskega sveta, na kateri so o tem odločali (15. februarja 1961) je bila zelo živahna. Delavci so upravičeno spraševali, če ni to zadnji udarec podjetju. Njihova skladišča so se polnila z neprodanimi hladil- glavnem pa bo njihovo delo pokazalo ekonomske uspehe šele letos in prihodnja leta. Zavod ima pogodbeni odnos s podjetjem. Samo opravljeno delo dobijo izplačano. Smer za delo temu zavodu pa daje kolektiv oziroma tržne pfr're-be. V svetu zavoda je namreč dve tretjini članov iz podjetja in samo tretjina iz zavoda. Tako ima podjetje kot plačnik in naročnik teh uslug polno be- se specializirala v montaži elementov in dokončni izdelavi drugih izdelkov, ki jjh je sedaj na vrsti kakih petdeset. Naj bo zasluga zavoda ali boljše komercialne službe v podjetju, res je, da so že od lani zmanjšali zaloge za 40 odstotkov. Narodni dohodek kolektiva so lani povečali za okroglo 117 milijonov dinarjev v primerjavi s prejšnjim letom, letos pa predvidevajo ponovno povečanje za okroglo 310 milijonov dinarjev, tako da bi dosegli okroglo milijardo in 263 milijonov dinarjev, kar pa je pri 690 zaposlenih (po predlogu za letos) že lep uspeh. - K. M. »Lastne licence« v Loških tovarnah hladilnikov niki, upniki so trkali na vrata in banka je zapirala izplačila. Samo optimisti so še delali s polnim zaletom. In prav takrat so se domenili za ustanovitev ZAVODA, zasnov velik izdatek. Samo lani je ta zavod porabil okroglo 148 milijonov dinarjev. Tam je zdaj zaposlenih 110 ljudi (v glavnem strokovnjakov), kar v primerjavi s kolektivom 650 zaposlenih pomeni veliko. 9 In ikako se zadeva obnese? © Kakšne so izkušnje po O dveh letih? Ali je bil ta-© kratni sklep delavskega # sveta pravilen? Ali je za-% vod pomagal podjetju iz te-0 žav? Čeprav na žalost v podjetju nisem našel podatkov, ki bi to dokazovali, zakaj koristnost se bo lahko pokazala v daljšem obdobju, pa so vendar odločno trdili, da je tako. Zavod je prevzel razvojno službo in druge zahtevne strokovne posle ter zaoral ledino hladilne tehnike pri nas sploh. Seveda ne takoj v začetku. Strokovnjake so dobivali enega po enega oziroma so jih morali uvajati v to dejavnost. Sedaj ima Zavod razne oddelke. V sedo. Člani zavoda pa, če se jim zdijo posamezni predlogi neprimerni, neizvedljivi, neekonomični, pa morajo to dokazati. Seveda bo zavod, kadar bodo njegove zmogljivosti prerasle potrebe LTH, lahko sprejemal naročila tudi za druga podjetja in opravljal pionirsko vlogo v razvoju Industrije hladilne opreme pri nas. * Sedaj,, kol pravijo, raziskujejo, načrtujejo, izdelujejo ali preizkušajo in. izpolnjujejo v zavodu približno 50 različnih izdelkov. Sele ko posamezni izdelek »steče« v prvi seriji, ko dodobra izpolnijo in preizkusijo celotni potek proizvodnje od prvega do zadnjega delovnega mesta, žele takrat zavod opravi svoje in prepusti stvar,, podjetju. Tako, kot pravijo v zavodu, dajejo pravo »■lastne licence« svojemu podjetju. V perspektivi pa predvidevajo, da bodo morali najti izhod v sodelovanju z drugimi podjetji. Njihove lasine proizvodne sposobnosti bodo preozke. Zato bi se osredotočili na proizvodnjo določenih elementov in manjšega števila izdelkov. Druga manjša podjetja pa bi Večino strojev in naprav ter preciznih instrumentov ZAVODA so izdelali sami. Na sliki Stane Kranjc, eden izmed glavnih konstruktorjev ob njegovi merilni napravi Pregledali bodo poslovanje hišnih svetov Pretekli petek se je prvič sestala skupščina STANOVANJSKEGA SKLADA škofjeloške komune, ki jo sestavljajo predstavniki hišnih svetov, gospodarskih organizacij in krajevnih oziroma stanovanjskih skupnosti. Potem ko so izvolili 6 planov v upravni odbor sklada (4 je imenoval ObLO) in predsednika Franca Stražarja so razpravljali o predlogu finančnega plana (440 milijonov), dalje o osnutkih: odloka o organizaciji in delu zbora stanovavcev in hišnih svetov, odloka o hišnem redu in odloka o določitvi stroškov za tekoče vzdrževanje. Skupščina stanovanjskega sklada je med drugim imenovala tudi komisijo, ki bo pregledovala poslovanje posameznih hišnih svetov. Že letos bodo pregledali poslovanje nekaterih hišnih svetov (10 odst.). — St. Š. Z občnega zbora AMD Vsi vozniki motornih vozil bi morali biti člani JESENICE - V prisotnosti člana predsedstva Avto-moto zveze Slovenije generala Zoklja, predstavnika republiškega odbora za varnost prometa in predstavnikov avto-moto društev s področja Gorenjske, je bil v soboto zvečer na Jesenicah letni občni zbor AMD Jesenice. Iz poročila predsednika ing. Arzenška je bilo razvidno, da je društvo doseglo kljub težavam lepe uspehe pri šolanju in izpopolnjevanju voznikov motornih vozil, vzgajanju vseh uporabnikov cest in nuđenja servisne pomoči svojemu članstvu. Društvo je delovalo v raznih komisijah, katerih osrednja je bila šolska z avto-mo- Prešernov zbor na Jesenicah JESENICE - V proslavo dneva žena bo v četrtek zvečer na Jesenicah slovesna proslava, na kateri bo koncertni del programa izvajal pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja. to šolo. Na šoli je bilo prek 14.000 ur teoretičnega pouka in več kot 6.000 ur praktične vožnje za voznike amaterje (izšolanih je bilo 413 voznikov motornih vozil in okrog 900 mopedistov). Tudi ostale komisije so delovale uspešno. Ker je včlanjenih v društvo le eno tretjino amaterskih voznikov, bo v prihodnje nujno treba težiti, da se včlanijo še preostali in skrbeti za njihovo nadaljnjo strokovno vzjgojo. Registracijo osebnih vozil je društvo opravljalo* v re-korČmem času, želeti pa bi bilo, da bi mu bili spet poverjeni tudi tehnični pregledi. Društvo upa, da mu bo omogočeno, da bo nadzidalo prostore, to je garaže in delavnice, ki si jih je zgradilo za poslopjem metalurške industrijske šole, ker se je pripravljeno podrediti vsem zahtevam železarskega izobraževalnega centra glede vpliva na pouk. Občni zbor so dopolnili tudi številni domači in tuji razpravljavci. General Zokelj je poudaril, da na področju jeseni- SOLA ZA ZDRAVSTVENE DELAVCE JESENICE — Z letošnjim šolskim letom je pričela s poukom »šola za zdravstvene dc!avc2«. Pri vpisu jc bilo priglasitev kar za tri oddelke 1. razreda, it tehničnih razlogov in predvsem zaradi začetnih težav pa so sprejeli le 35 absolventk osnovnih šol (20 iz jeseniške, 12 iz radovljiške in 3 iz kranjske občine). šola ima zasilne prostore v zdravstvenem domu. Pouk (dnevno po 6 do 7 ur) je v zasilni in dobesedno prenatrpani učilnici. Razen ravnateljice prof. Ja/.binškovc, poučuje na šoli še 11 honorarcev, med njimi tudi trije zdravniki. Iz razgovora z ravnateljico šole smo zvedeli, da traja učna doba 4 leta, da je bil učni uspeh ob letošnjem polletju zadovoljiv, čoprav izbor kandidatov ni bil najboljši. To je vsekakor zasluga predavateljskega zbora, ki je dobro izbran. Potrebe po zdravstvenih delavcih, v tem primeru po medicinskih se- strah je tolika, da bi lahko odprli vsako leto nov razred. S prihodnjim šolskim letom bodo sprejeli spet 35 kandidatk, ker se bo šola že v prvi polovici meseca marca preselila v jeseniško bolnišnico, v objekt, ki so ga letošnjo zimo adaptirali. Preselitev v bolnišnico bo velikega pomena tudi zaradi možnosti izvedbe praktičnega pouka. Prve absolventke — medicinske sestre bo dala šola s šolskim letom 1965/66. U. ške občine ne sme biti nobenega voznika-amaterja, ki ne bi bil člain AMD, da mora društvo tesno sodelovati z vsemi organizacijami in vzporedno z razvojem prometa skrbeti tudi za stalno vzgajanje vseh uporabnikov cest. Predstavnik republiške komisije za varnost prometa, zastopnik Ljudske tehnike pa je govoril o sodelovanju z Ljudsko tehniko in o pri-.pravah. na IV. zlet LT ter o III. jugoslovanskih pionirskih igrah. Občni zbor je nakazal za prihodnje delo obilo smernic, za katere izvajanje bo moral poskrbeti novo izvoljeni upravni odbor. — U. JESEM5EI KOVINAR Statut v 12.000 izvodih JESENICE — Pretekli četrtek se je ponovno sešla občinska ustavna komisija, ki se je na tej seji v celoti preimenovala v statutarno komisijo. Naloga komisije naj bi bila predvsem, da organizira in spremlja s pomočjo družbeno-političnih organziacij na terenu razprave o osnutku občinskega statuta. Prva širša razprava bo 12. marca v gledališču »Toneta čufarja« za celotni politični aktiv občine. Vzporedno s to naj bi se pričele razprave tudi po političnih aktivih na terenu, ki naj bi trajale do konca marca. To prvo fazo razprav o statutu bo komisija pripravila s pomočjo občinskega odbora SZDL, medtem ko bo druga faza za gospodarske organizacije, zavode in ustanove potekala prek komisij in Delavske univerze. Tako kot za polhični ak-tiv bo ' organizirana tudi širša razprava samo za zdravstvo, pro-sveto, športna in kulturno-pro-svetna društva ter ostale organizacije v občini. Za pravočasno informiranje občanov bo natisnjenih 12.000 izvodov osnutka statuta, ki ga bo prejela sleherna družina v komuni, vse delavske organizacije in samoupravni organi. — Z. A. Več kot 600 poslušavcev JESENICE — V ponedeljek večer je gostoval doma in v tujini poznani in priznani Slovenski oktet iz Ljubljane. Kako je ta najboljši zbor cenjen, dokazuje dejstvo, da je vstopnic že dan prej zmanjkalo in je bil prireditelj (Glasbena komisija) primorana prodati še blizu 200 stojišč. Spored, s katerim je žel oktet pred kratkim izredno priznanje v tujini, je navdušil tudi Jeseničan«. Iz obeh dolin O »OD SFINGE NA MONT BLANC« je naslov zanimivega predavanja, ki ga je imel včeraj v Godešiču član jugoslovanske himalajske odprave Ante Mahkota. Tako predavanje bo priredila škofjeloška Delavska univerza prihodnji teden tudi v Železnikih in na Češnjici. m PLENUM ObSS PRELOŽEN — Za jutri napovedani plenum občinskega sindikalnega sveta škofja Loka, ki naj bi obravnaval »mesto socialne politike in izobraževanja v statutih delovnih organizacij,« je preložen zaradi tehničnih ovir. Plenum bo verjetno v drugi polovici tega meseca. 0 »ŠOLA ZA ŽIVLJENJE« — Na osnovni šoli na Trati se je predvčerajšnjim začela »šola za življenje«. Zajela bo ciklus 12-14 predavanj, ki jih bodo imeli zdravniki, psihologi, pedagogi in družbeni delavci. Danes pa se je začela »šola za življenje« na škofjeloški osnovni šoli. Pričakovati pa je, da bodo »šole za življenje« tudi v Železnikih, Poljanah. Prireja jih Delavska univerza skupno z občinskim odborOJD RK v Škofji Loki. # PRED IZPITI — Pr«1 kratkim se je v škofji LoM končala večerna politična la, ki je trajala skupno 48 ur. Za to šolo je bilo v začetku 60 prijavijencev; k zaključnim izpitom, ki bodo 11., 13. in D-marca, pa se je prijavilo 38 slušateljev. Izpite bodo opravljali slušatelji pismeno (14) m ustno (24), po uspešno k°n; čanih. izpitih pa bodo prejeli posebne diplome oziroma spričevala, šola je bila namenjena članom osnovnih organizacij ZK, ZMS in članom sindikalnih podružnic. ^ HIGIENSKI MINIMUM — škofjeloška Delavska univerza je pred dnevi priredila tečaj za pridobitev predpisanega znanja higienskega mi' nimuma za delavce v živilski stroki in gostinske delavce. * prvi izmeni se je tečaja ur) udeležilo 40, v drugi, ki se je začela v ponedeljek, pa 30 udeležencev. Po končanem tečaju v škofji Loki bo tak tečaj še v Gorenji vasi in Žele*, nikih. OBVESTILO Zdravstveni dom Kranj obvešča matere, da bo cepljenje proti otroški paralizi, davici, tetanusu in oslovskemu kašlju za otroke rojene od 1.4. 1962 do 31.12.1962. Cepljeni bodo tudi starejši, ki do sedaj še niso bili cepljeni aH pa so bili nepopolno. S seboj prinesite žličko, vabilo in izkaznico e, cepljenju ter 400 dinarjev za cepljenje proti otroški paralizi. „ ' OTROŠKI DISPANZER KRANJ "" 11. marca 1963 od 8. do 12. ure in od 14. do 17. ure OSNOVNA ŠOLA VELESOVO 12. marca 1963 ob 7.30 ZDRAVSTVENA POSTAJA CERKLJE 12. marca 1963 od 9. do 11. ure * OSNOVNA ŠOLA ZALOG 12. ma rca ob 13. uri OTROŠKA POSVETOVALNICA ŠENČUR 12. marca 1963 ob 14.30 OSNOVNA ŠOLA VOKLO 12. marca 1963 ob 16. Url OSNOVNA ŠOLA TRBOJE 12. marca 1963 ob 17. uri KMETIJSKO POSESTVO HRASTJE 12. marca 1963 ob 18. uri ZADRUŽNI DOM*KOKRICA \ 13. marca 1963 ob 7.30 OSNOVNA ŠOLA PREDOSLJE 13. marca 1963 ob 9.30 ZADRUŽNI DOM VISOKO 13. marca 1963 oh 11.30 OSNOVNA ŠOLA KOKRA 13. marca 1963 ob 14. uri ZDRAVSTVENNA POSTAJA JEZERSKO 13. marca 1963 ob 15. uri ZDRAVSTVENNA POSTAJA PREDDVOR 13. marca 1963 ob 17. uri OTROŠKI VRTEC GOLNIK 13. marca 1963 ob 18. url OSNOVNA ŠOLA TRSTENIK 14. marca 1963 ob 13. uri OSNOVNA ŠOLA GORICE 14. marca 1963 ob 14. uri OTROŠKA POSVETOVALNICA ŽEJE 14. marca 1963 ob 15. uri OSNOVNA ŠOLA PODBREZJE 14. marca 1963 ob 16. uri ZADRUŽNI DOM NAKLO \ 14. marca 1963 ob 17. uri OTROŠKA POSVETOVALNICA MAVČIČE 15. marca 1963 ob 7.30 DRULOVKA št. 41 PRI FAJFARJU 15. marca 1963 ob 8.30 OSNOVNA ŠOLA PODBLICA 15. marca 1963 ob 10. uri GOSTILNA NEMIIJE 15. marca 1963 ob 10.30 OSNOVNA ŠOLA BESNICA 15. marca 1963 ob 11. uri SP. BESNICA 6, pri KORLNU 15. marca 1963 ob 11.30 OSNOVNA ŠOLA PSEVO 15. marca 1963 ob 13.30 , OSNOVNA ŠOLA ŽABNICA 15. marca 1963 ob 14.30 OTROŠKA POSVETOVALNICA STRAŽIŠCE 15. marca 1963 od 15.30 do 18. ure Obveščamo, da v OTROŠKEM DISPANZERJU KRANJ ne b° ordinacije v torek, 12. marca, sredo, 13. marca in petek, 15. marca dopoldne, zaradi odsotnosti osobja, ki bo na cepišču. ZDRAVSTVENI DOM KRANJ Vabimo vse občane, da se udeležijo zborov volivcev v obč-Jj" Radovljica, ki bodo v prihodnjih dneh, z naslednjim dnevnim redom: 1. Obravnava družbenega plana in proračuna občine RadoV' Ijica za leto 1963; 2. Imenovanje članov v šolske odb6re. Zbori volivcev bodo po naslednjem vrstnem redu: V PETEK, 8. marca, ob 19.30: LJUBNO — v fizkulturnem domu, FODNART — v domu AMD, KROPA — v sindikalnem domu, KAMNA GORICA — v mladinski dvorani. V SOBOTO, 9. marca, ob 19.30: SREDNJA DOBRAVA — v zadružnem domu, KOPRIVNIK — v osnovni šoli STARA FUŽINA — nad sirarno SREDNJA VAS V BOH. — v prostorih krajevnega urada V PONEDELJEK, 11. marca, ob 19.30: RADOVLJICA — v dvorani kina LESCE — v dvorani osnovne šole MOŠNJE — v kulturnem domu BEGUNJE — v salonu pri Jožovcu BREZJE — v salonu Dobrče V TOREK, 12. marca, ob 19.30: BLED — v domu družbenih organizacij RIBNO — v zadružnem domu 1 ZGORNJE GORJE — v zadružnem domu SPODNJE GORJE — v domu Svobode V SREDO, 13. marca, ob 19.30: LANCOVO — v zadružnem domu POLJE — v gostilni Pristave« NOMENJ — v osnovni šoli BOHINJSKA BELA — v mladinskem domu V PETEK, 15 marca, 1930: i BOHINJSKA BISTRICA — v kulturnem domu mali oglasi • mali oglasi prodam Modern (svetlo zelen) globok froški voziček prodam. Kranj, Jeienčeva 9 694 Prodam Šiviljski šivalni stroj. Cerklje 46 635 Prodam 3 prašičke od 30 do 40 k« težke. Brezovica 4, Kropa 696 Prodam drobni krompir. Britof 02 887 Prodam semenski krompir "Cvetmk«. Kranj, Škofjeloška 28 698 Prodam srednje velik posnemal-^ mleko. Ljubno 76, Podnart 699 Prodam 140 kg težkega prašiča 7,, zamenjam za brejo svinjo. Zal°S H, Cerklje 700 JS^m 1 000kg 6ena- 300 kS tež-krlL VT03 zamenia'" za brejo avo- Pangerščica 6, Golnik 701 Naswam Iha bc«*e**a gorda. w v oglasnem oddelku 703 Na^?am 2 in ene** Wka- v v oglasnem oddelku 704 Prodam 8 mesecev brejo kravo. K> D°brava 10, Cerklje 705 HsS^ l*Pe 6 tednov stare pra-Ke* LJubno 21, Podnart 706 ^^.2000k? repe. Jože Ke-• DvorJe 44, Cerklje 708 tor jem. Ponudbe z opisom oddati v oglasni oddelek 714 Kupim dvosedežni moped. slov v oglasnem oddelku Na-715 ostalo Opozarjam prodajavoe srečk, da pazijo pri vnovčenju blokov številka 171601 do 171G50 V. kola državne loterije, ker so mi bile pri prodaji vzete rzpred kioska. Ki osk, Kranj, Maistrov trg 1 716 Kam na kratek izlet? K »Bohin-[cu« na Milje. Odlična pijača, domača hrana, kmečki kruh. Parkirni prostor 606 Rjavo rokavico sem izgubil v Kranju. Poštenega najditelja prosim, da jo odda proti nagradi v oglasni oddelek ali na naslov, ki se dobi prav tam. Janez Pleša, Kranj, Struževo 5 717 Preklicujem m obžalujem, kar sem govoril zoper čast Franca Kopača iz Kranja, Gorenjesavska 53 in preklicujem izjave glede njegovega radijskega sprejemnika, Anton Tor nar 718 Peso ali repo zamenjam za slamo aH prodam. Luže 12, Šenčur 719 Zamenjam dvosobno stanovanje za enako ali večje. Naslov v oglasnem oddelku 720 Iščem sostanovavce. oglasnem oddelku. Naslov v 721 bel vo-Stareto-709 va u Kranj, VePr?,?af j51*4* *obe, smreko-*°mel£ deske 25 do 30 mm in Naslov „ 23 kimpež i" voziček. v v oglasnem oddelku 710 Prod tila V?a?) kravo, ki bo aprila tele-• '-esnjica 5, Podnart 711 •hordam 2 ovci. Bašelj 16, Pred- 712 Fantu nudim hrano in stanovanje za pomoč pri delu. Naslov v oglasnem oddelku 722 Gabriel Dernič iz Radovljice, Gradiška 5 preklicujem in obžalujem besede, ki sem jih govoril o Alojzu Urevcu iz Radovljice, Gradiška 3 in izjavljam, da za take govorice nimam nobene osnove ter se Urevcu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. 723 objave M 11 krav» dobro mlekarico, Prod«,«, "pomladi drugič teletila. i žar Tone Cim- | r' °rad 52, Cerklje 713 ^apravo ** »Sni vodo- j 2 ^»faznim električnim mo- ' Pred jedjo in po njej ste prisiljeni misliti na svoj želodec, ki ga morda zdravite brezuspešno z raznimi medikamenti. Ste že poizkusili s preizkušenim In učinkovitim prirodnim zdravilom: rogaškim »Donat« vrelcem. Zahtevajte ga v trgovini, te ga pa dobe v grosističnem trgovskem podjetju »živila« Kranj, Veletrgovina »Loka« škofja Loka in podjetju »Vino Gorenjka« Jesenice. šport Gorenjsko prvenstvo v veleslalomu V nedeljo se bodo na Starem vrhu pomerili za naslov prvaka Gorenjske najboljši tekmovavci Gorenjske. Ker pa bo tekmovanje obenem tudi 12 repriza za pokal tovarn »Sešir« In »Predilnice« Iz Škofje Loke, je pričakovati veliko število tekmovavcev iz cele Slovenije. Kot gostje pa bodo nastopili tudi tekmovavci iz sosednje Koroške, s katerimi ima škofjeloško telesnovzgojno društvo zadnje leto zelo tesne stike. Tekmovanje bo skupaj z veleslalomom, ki je bil pred dnevi v škofji Loki, odločilo tudi o naslovu prvaka Gorenjske v kombinaciji. Ze preteklo nedeljo so organizatorji pričeli pripravljati progo. Dolga bo okoh 1800 m s 450 m višinske razlike. Dopuščala pa bo veliko hitrost in bo zelo zahtevna. Naši najboljši alpski smučarji (na sliki ni Detička), ki so se udeležili velike FIS prireditve v Kranjski gori. Na sredi pod obokom je JANEZ ŠUMI, najbolje plasirani Jugoslovan nedeljskega slaloma* desno do njega pa Peter Lakota, ki se je najbolje uvrstil na sobotnem veleslalomu Zimskošportna rekreacija železarjev Stari vrh je s svojimi smučarskimi tereni zelo privlačna smučarska točka m organizatorji želijo, da bi ei prireditev ogledalo čimveč gledavcev predvsem mla dine, prevoz v Javorje tako za tekmo- sindikalne organizacije Železarne vavce kot gledavce, od koder je pripravila vse potrebno za mno-še pol ure do loške koče na Sta- *ične zimskošportne igre jeseniš-rem vrhu. JESENICE — Marca in aprila - takoj ko se bodo vrnili žele- 'J~ ~~ , . j,zarji — smučarji z raznih tekmo-V te namene bodo oskrbeli vanjf bo ,portna komisia pfi TQ Tekmovanje mladih šahistov skih železarjev. Organi samoupravljanja v Železarni posvečajo veliko skrb te-lesnovzgojni in športni aktivnosti članov kolektiva. To aktivnost z znatnimi sredstvi podpirata poseben referat za rekracijo in 10 sindikalne organizacije v Železarni, pri izvedbi vsakoletnih iger pa sodelujejo tudi občinska zveza za telesno kulturo in šport ter številne telesnovzgojne in športne organizacije. Odveč bi bilo poudarjati pomembnost športnih iger prav za železarje, ki so zaradi zahtevnega dela posebno potrebni rekreacije na soncu in svežem zraku. Razen tega pa so igre zaradi svoje množičnosti najboljša prilika za ugotovitev kvalitete. V letošnjih zimskih medobrat- »Zlata puščica« za Peternelja ZAHVALA Ob izgubi naše stare mame, mame MARIJE KLEMENCIC iskrena zahvala vsem, ki so sočustvovali z nami in izrazili sožalje. Prav posebna zahvala vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, prijateljem, znancem, »Iv Crne.tu>. 8- žuoniku Fortuni, kolektivu TIO. j-.iskri« Upnica, folklori iz Jesenic kakor vsem osta-un, ki so jo spremili na njeni zadnji poti v tako velikem številu. Žalujoči: Stane z družino, Rezi z možem, Darinka z družino in ostalo sorodstvo hd **daja in m . ..... Tek rad CP »Gorenjski tisk«, Kranj, Koroška cesta 8 — 2*75. oh Pri NB v Kranju 607-11-1-133 - Tc'efoni: glavni urednik **ar°etiln °i|0rtl1 urednlk ln "Prava 21-90, uredništvo 24-37 - Letna Bo*a«n*»a snaša 1300 dinarjev, mesečna naročnina 110 dinarjev, zna številka 10 dinarjev, sobotna številka pa 20 dinarjev Skoki v Adergasu V nedeljo se je v Adergasu V nedeljo, 3. marca, je SD Ra- zbralo 16 pionrjev in 15 mladin-dovljica izvedla zelo uspelo mno- cev iz Adergasa, Cerkelj, Oljšev-žično tekmovanje mladih šahistov ka in Britofa. Pionirji in mladin-iz Radovljice, Begunj, Krope, ci so se potegovali za ekipnega Kamne gorice, Bleda, Lesc, Zapuž, in posamičnega prvaka med pio-Slatenj, Globokega in drugih oko- nirji in mladinci. Skakali so na llških vasi. Nastopilo je preko 40 18 metrski skakalnici. Tekmova-igravcev m igravk. Podrobni te- nju je prisostvovalo okrog 109 čaji celodnevnih bojev: i gledavcev, ki ob koncu niso bili [ nih igrah jeseniških železarjev, ~„~»t»t,™.,* ,„ • i v r. razočarani. I bodo tekmovali v sankanju, keg- PIONIRKE (8 udeleženk): Bur- , . 1^;.. na ledu cmu^arskih *]c5> skofc| stem Sonenborn itd. 15 in 17 (oba oiševek); 3. Saje- MLADINCI (10 udeležencev): vic (Predoslje) 189, skoka 15,5 Kržišnik 8, Kalan 6,5 (oba Kamna in 16. gorica) itd. I Pionirji — ekipno: 1. Oiševek, Tekmovanje je pokazalo, kako 2. Cerklje, 3. Adergas. koristno je, če občinski organi fi- ... .. . , .x , - „ .. , nančno in moralno podpro? klube. ' Mlinci: 1. Oljševck. 2. Bntof, ki s svojim delom prispevajo k * aerSas-vzgoji mladine in rekreaciji delovnih ljudi. To poslanstvo lahko opravljajo prav čahovska društva, ki pa na Gorenjskem skoraj povsod uživajo premalo podpore. - V. N. ELEKTROTEHNIČNO PODJETJE KRANJ, Gregorčičeva 3 — razpisuje po komisiji za delovna razmerja delovna mesta: VEČ KVALIFICIRANIH IN VISOKO KVALIFICIRA-NIH FINOMEHANIKOV ZA PISARNIŠKE STROJE Praksa v letu 1963 v Zahodni Nemčiji. KVALIFICIRANE IN POLKVALIFICIRANE STRUGARJE KVALIFICIRANE ELEKTROINSTALATERJE ZA ELEKTRIČNE GOSPODINJSKE APARATE IN ELEKTRIČNE INSTALACIJE Razpis ostane v veljavi do izpopolnitve delovnih mest. Kandidati naj vložijo ponudbe v splošni oddelek. samo množične, temveč tudi kvalitetne. Tekmovali bodo v dveh razredih — v čistem amaterskem in razredu za aktivne tekmovav-ce. Najboljši v vsaki panogi bodo dobili naslov prvaka Železarne za leto 1963, razen tega pa še plakete, pokale, diplome in bogata praktična darila. — Z. ŠKOFJA LOKA — V nedeljo Je bilo v prostorih TVD Partizan občinsko strelsko prvenstvo za »ZLATO PUŠČICO«. Tekmovalo je 26 strelcev (člani in mladinci) 1 iz štirih družin — Trata, Škofja Loka, Gorenja vas in obrat Gradiš, medtem ko strelci iz Železnikov niso prišli. »Zlato puščico« v občinskem merilu si Je priboril Henrik Peternelj s 521 krogi od 600 možnih, hkrati pa si je priboril tudi prehodno in trajno družinsko »ZLATO PUŠČICO«. Vrstni red najboljših: 1. Henrik Peternelj (T) 521, 2. Rado Cuš (šk. L.) 512, 3. Rado Vrhovnik (T) 509, 4. Karel Ka-stelic (T) 507 in 5. Ciril Novak (šk. L.) 506 krogov od 600 možnih. — St. š. DOLINAR PRVI NA PODRECI Kranj, 3. marca — Na kegljišču Triglava jc včeraj in danes Simon Jenko s Podreče izvedel klubr-k 1 prvenstvo, na katerem je nastopilo 8 tekmovavcev, ki so dv: metali po 200 lueaiev. Zmagal jo Dolinar, le 7 kegljev za njim pa je Knific. Oba sta si pridobila pra-civo nastopa na gorenjskem prvenstvu, ki se bo začelo v nedeljo na Jesenicah in v Kranju. REZULTATI: Dolinv 1588, Knific 1581, šušteršlč 1522. Udir 13'4 kegljev itd. — S. Občni zbor brez razprave KRANJ — V soboto je bil 1 obsežnih nalog društva v letoš-v prostorih delavskega doma redni njem letu: uredili bodo nove dni-letni občni zbor AMD, ki je bil števene prostore v Tomšičevi uli-nepričakovano zelo kratek. Po po- ci, zbirali bodo še naprej sred ročilih (UO in NO) je v razpravi sodeloval samo predsednik GO AMZ Slovenije ing. Vekoslav Jakopič. Pohvalil je dosedanje delo in spregovoril nekaj besed v zvezi z vključevanjem novih članov v AMD. Omenil je, da je v Sloveniji včlanjenih V AMD le 22 odstotkov šoferjev oz. lastnikov mo I tornih vozil in v tej zvezi nakazal določene smernice. Občni zbor je ! pozdravil še predsednik ObOLT Kranj. S tem je bila razprava kon- i čana. j Da ni nihče posegel v razpravo i je bila nedvomno posledica v iz-I črpnih poročilih stva in nadaljevali s pripravami za izgradnjo novega AMD na Zlatem polju, obnovili bodo specdway stezo v Stražišču itd. Najodgovornejšo nalogo v letošnjem letu pa bo imela športna komisija, saj bo morala speljati kar tri pomembnejše prireditve: svetovno consko prvenstvo v spe-cehvavu (12. maja v Stražišču), na katerem bodo nastopili vozači iz Sovjetske zveze, Poljske, Cehoslo-vaške, Avstrije in Jugoslavije, mednarodne gorske dirke na Je« zerski vrh (21. julij), na katerih bodo sodelovali še Avstrijci in Italijani in tretje kolo šampionata Mimogrede naj omenimo nekaj v speedwayu (22. sept.). — R. C. 48 aiera nine proti Ha0rk Se ^e °glasil napovedovavec po zvočniku, »brzi vlak Pet minu7virgu.prek Dortmunda, Biemtjfelda in Hannovra bo čez Vy0 °dpeljal s trinajstega tira. Želimo vam prijetno vožnjo.^ *Sed"t ^ ?*>ra.v^ denar in vstal, jaz prav tako. spod stra"'* ^C rcke'* P°te:n JO nagovoril policista: »O, go- Prideta ,ZIn?Jster. bi pokazali gospe in gospodu, kako najhitreje 4 ao Križne ulice?« »PrtsT*r?d'l Policist ie st°PiJ bliže-ki i« strmi hvala'« ie ^el Toni VVorm. Priklonil se je Nini. sklenil dah V tla" Potem Je naglo odšel proti izhodu. Poprej sem mogoč m ?d.šcl za njim in ga v temi pobil, toda zdaj to ni *^0rej č« * . icist Jc sedel k meni in se ljubeznivo razgovoril: ^toelmov31 PlVSki Vr5ok žeIezniška postaja, potem pridete tule na 'tia stn-j, *"g; Potem odidete navzdol do Bismarckove ulice. Za- Torf ^l0kC dalje' pa !evo' *" *tom. &\^0rm ]e bil že pri izhodu. Dobra ukana, ta reč s polici- ^n- moj denar Vih S° SC pobliskale- Worm je izglnil A »«ejn Cnar 22> ^PuSčenf1?'" I* Ntna- Iz postajnega poslopja sva stonila »Karwi- ^ina ,e J'e nanadoma opotekla in se me okle-Ul,*m daT »ora-m popiti. Tako... slabo... mi je, občutek »Na m?,„T bnjbak, če pomislim nanj...« • TOite nanj... »Žejna sem, pila bi. Potem bom trudna, lahko bom zaspala in ne bo mi treba misliti nanj.. .« Naslonila se mi je na prsi in zajokala. Trdno sem jo prijel in gledal čeznjo na prazni trg z lužami, v katerih so se zrcalile cestne svetilke. Hlipala je in slišal stm, kako je dejala: »Vrnila vam bom ... nekako ga bom dobila.... vse boste dobili. Ta podlež, ta podlež ...« Ustnice sem del na Ninine lase in zrl prek širnega trga. Luž je bilo dovolj. In v njih so se zrcalile cestne luči... t Tisto noč sva obiskala več lokalov. Vendar ne predobrih. V dobrih so Nino poznali. Povsod sva pila whisky in Nina ni nikjer vzdržala delj časa. Vselej se jc kmalu vznemirila in hotela dalje. »Tod je premalo zraka, pojdiva proč,« je dejala, ali pa: »Ta glasba me razburja, saj ne slišim lastnih besed.« Tako sva hodila po mestu in bila kaj čuden par: Nina ni bila našminkana, nosila je nizke pete, pulover in jopič kostuma, sam pa sem bil v vozniški uniformi. Ljudje so naju ogledovali, posebsj Še, ker je Nina večkrat jokala. Potem je dejala: »Snemite ti začetnici, Uo'den/' Igli s črkami J in B sem sne| z ovratnika in pustil vozniško Čepico v avtomobilu, ko sva odšla v naslednji lokal. Bil jc Miajhen bar v mestnem središču. Na mizah so gorS.z sveči, električnih luči ni bilo. Nekdo je igral na klavir. Zdaj sem bil post v modri obleki, z belo srajco in modro kravato, gost kot SO bili vsi dni?i. »Tu j« prijetno.« je rekla Nina, »Tukaj bova ostala.« Malce jc bila oka jena, vendar ne utrujena. V 'baru so stregla le dekleta. »Whisky, prosim,« sem rekel. >Prikupno dekletce, Holden« »Da.« »Z zanimanjem vas jc ogledovala.« »Ne.« »Pač. Vam ne ugaja?« »Ne.« »Ah, Holden.« »Leno dekletce ste,« je rekla Nina. »Kako se imenujete?« »Lilly, milostijiva gospa.« »Prikupno ime, Lilly.* »Hvala, milostljiva gospa,« je reklo dekle. »Odpeljiva se domov?« sem vprašal. Prijela me je za roko. »Doma se bojim. Tam sem sama v svoji sobi. Ne, nikar domov. Nisem pijana, res ne. Jaz... se počutim mnogo bolje, Holden, vesela sem, da se je tako zgodilo. Resnico govorim. Jaz... jaz sem vselej mislila nanj in hrepenela. Tudi kasneje. Zdaj je mimo.« »Zares?« Zares, prav zares." »Ljubim vas.« »Tako vendar nekaj hočete.* »Da,« sera dejal. »Kajpada.« »Pošteni ste.« Tudi jaz sera bil okajen: »Skupaj sodiva. Nekoč boste to razumeli. Ne mudi se. Lahko čakam.'-»Kako dolgo lahko počakate?« »Zelo, zelo dolgo. Na vas nanuvc »Toliko lepih deklet je, Holden. Poglejte Lillv.« »Vas hočem.« »Bedarija. Vse, kar govoriva, je bedarija.« Toda njena dlan jc ostala na moji in nenadoma me je sprašujoče pogledala, tako sprašujoči, da mi je postalo vroče: »Zdaj Imate pismo...« Vzel sem ga iz žepa in dejal: »Rad bi ga prebral.« Zardela je kakor mlado dekletce. »Ne!« Potem me je pogledala in tiho rekla: »Preberite ga.« »Zdaj ne več.« Pismo sem pristavil k plamenu in vseplamtfelo je z rumenim plamenom. Saje so vztrenetalc. Čakal sem, dokler, ni popolnoma zgorelo, potem sem vrgel pepel v pepelnik in ya potlai il i Eamaškom. »In nikdar več nc pišite pisem.« »Tudi vam ne?« »Nikomur. Kajti vsi ljudje lahko počno grdobijc« »Ste imeli v življenju dosti žena?« »Ne preveč,« »Ho'den.« »Da?« »Tmela sem kar dosti moških.« ->Bova Se pila?« ■Ah, Holden, tako prikupni ste.« »Zaljubljen sem,« sem rekel. »To ni umetnija.« Tokrat možje in 8. marec Pa brez zamer Moč rodbine Še ©n ilter!« »Se dva litra!« S kozarci so udarjali po mi zi, klicali natakarico in dobra volja jo bila na višku. A ne zaradi pozne ure, marveč zaradi vzroka tega slavja. »Sina je dobil! Sima, ki bo nadaljeval njegov rod in ime! Veste, kaj se to pravi?! To je pa že treba zaliti!« Tako je pojasnjeval nekdo in kazal na srečnega očeta. Bil je možak pri tridesetih, zmr-šen in z razrvezano kravato. Njegove rdeče, motne oči so dokazovale, da je bilo slavje res popolno in da so dostojno počastili sinovo rojstvo. Povabili, in predstavili eo me. Trčili smo s kozarci. Z vsem razumevanjem za njegovo srečo sem mu stisnil roko. Srepo me je pogledal. G in j en je bil in oči so se mu svetile. Znova mi je stisnil roko. Obdržal jo je, držal dolgo, dokler ni našel primernih besed. Potem sem se počasi »vživel« v družbo in razgovori, šale in smeh, trkanje s kozarci na račun sina — vse se je nadaljevalo. Junaki in ... Sestanek se je močno zavlekel. Pepelniki so se polnili z ogorki in posameznikL so nervozno gledali na uro. Beseda je bila o neki članici — ženi. Človeško vzeto res ne bi bilo prav, da bi kar ravnodušno dvignili roke m potrdili njeno izključitev iz članstva. Petkrat ali šestkrat je menda ni bilo na sestanek. Evidenca je bila točna in neizpodbitna. Mož je seveda stvar pojasnil najbolj prepričljivo: »Saj razumete. Zena, kjer so otroci, ne more. Se posebno, ker so sestanki navadno zvečer, ko je treba pripravljati večerjo in...« Razprava je postajala vse živahnejša in bolj zanimiva. Bili 60 Eden od hiše Bilo je na vasi. Eden izmed tolikih zborov volivcev. V nezakurjeno zadružno dvorano je prišlo precej ljudi. V glavnem moški. Sploh ne vem, zakaj mi je to padlo v oči. Enega izmed udeležencev 6em spoznal. Vsakdanja »delitev dela« v domačem krogu tisti, ki so se strinjali in potrjevali moževe besede. Toda bili so tudi drugi, ki so menili, da pri tem vendar ne gre za popuščanje, marveč za kršenje statuta s tolikimi zaporednimi odsotnostmi. Organizacija ni pristojna popuščati in delati mimo predpisov. In tako je bilo. Niso je pravzaprav izključili, marveč le črtali iz članstva ob pripombi, da bo pač lahko še kdaj postala članica, če bo zmogla in utegnila. Dolga leta se nismo videli. Prise-del sem. Pogovorila sva se o marsičem. »Pa žena?« sem kar sredi njegovega pripovedovanja zinil. »Je zdrava? Kako da ni prišla?« »Doma je. Doma je zmeraj delo. Saj je dosti, če gre eden iz.hiše. Ce je kaj novega, ji pa jaz povem,« je pripomnil s tako samozavestjo, da sem tudi bz v tistem hipu »razumel«, da je to povsem »pravilno«. Sramotno delo Student drugega letnika ekonomske 'fakultete. Uspešno opravlja vse izpite in povsod velja za pridnega in vestnega fanta. Tudi doma so ponosni nanj. Zato precej dajo tudi na njegovo zunanjost — da ima čedno obleko, zlikane hlače... Pred kratkim sem slišal takle razgovor: »Janko! (tako naj bo tu študentu ime) Vrni se!« Janko s ceste: »Zakaj?« Sestra z balkona: »Mama pravi, da boš vzel aktovko in ne mrežo. Mreža je za ženske. Tebi se to ne spodobi!« In tako večkrat nosi v aktovki kanglieo z mlekom, solato, kruh — karkoli pač, ker je tako delo za moškega sramotno. Mačka miško, miš pšenico Sw e in še bi nadaljeval. Misli na 8. marec — mednarodni dan žena — so dale to pobudo. Vsako leto smo pisali članke o vlogri žene v našem družbenem življenju in zaključevali, kako je treba več vrtcev in servisov za njeno razbremenitev pri domačih drobnih delih. In uspehi? Zelo skromni! Kranjska občina, ki je znana kot močno industrijsko I razvito področje nosi hkrati tudi I neslavno ime, da je med zadnjimi po dejavnosti žena v družbenem in političnem življenju. Med skupno zaposlenimi v občini je ' skoraj polovico žena — 47 odstot-j kov. V raznih odborih, samo-I upravnih organih in družbenem življenju pa so žene skorajda le izjema. Podobno je v Tržiču, v Radovljici in drugod, čeprav nosijo žene precejšnje breme v proizvodnji. Izmed 43 odbornikov jeseniškega ljudskega odbora je samo ena žena. In vzroki? Znova od začetka: kvalifikacije, otroško - varstvene ustanove, servisi... To pa se ustavi ob sredstvih in investicijah 1° nato še ob. ugotovitvi, da niti obstoječi vrtci niso polno izkoriščeni in podobno. Tokrat drugače mj iti zdaleč ne mislim, da vse IV doslej storjeno ne bi bilo prav. Z družbeno prehran0. otrosko-varstvenimi ustanovami- hi servisi to drugimi oblikami morali še bolj pomagati zaposle* nim (ne le ženi!) in izboljševati, širiti .izpopolnjevati te službe. Toda ob tem pa smo morda P0" med do stili preveč v ozadju enega iz: važnih problemov — odnos žene v osnovni družbeni skup*10" sti - družini. To bi morala biti prva stopnja. Tu niti ni potrebno sredstev. Potrebna pa je volj3' pripravljenost in razumevanje, treba je spoštovanja in upornosti za uveljavljanje izbojevanih **" volucinoarnih načel v neposredni praksi vsakdanjega življenja. Ob tem se zamislimo. Zak*J takšno slavljenje sina zgolj z**0* ker je sin? Zakaj so črtali iz čl»°" stva ženo, ki ni mogla na šesta*1" kc? Ali ni bil pri tem kriv m0*' ki se ni potrudil, da bi jo i«10^ nično zamenjal v kuhinji Zakaj so na zbor volivcev v vad prišla v glavnem moški? Z*k»i samo »eden od hiše«? In daU* zakaj se moškemu ne spodobi siti mreže s kruhom, kangH*6 * mlekom itd. Se pravi, da pri«**8' mo, da so nekatera dela nečastn* torej sramotna! Prav ob tem 56 vsiljuje misel večnih šal o možaki brišejo krožnike. To je samo nekaj drobci' Vsakdo jih ve našteti še celo v* sto. To pa dokazuje, da pri reŠ** vanju teh težav ne gre zgolj "* zunanje organizacijske oblike, ** servise, za zakone in predli marveč tudi za subjektivne ^ za podedovane navade, ki jih ikom otrokove matere. In zdaj se je mali Taji končno obetal dom, ki ga ne bo treba čez nekaj mesecev spet zapustiti. Taja je nemo in z obrazom človeka, ki mu že od nekdaj delajo krivico, hitela poleg Helene. Z levico je oklepala oguljenega medvedka, desna dlan pa ji je tičala v topli orokavi-čeni roki tuje ženske. Kam neki jo pelje? Rekli so ji, da domov . .. Toliko slabše — še en dom več. Doslej so si jo izposojali trije ljudje. Čemu se je zdaj vmešala še ta tuja ženska. Ta bo menda zdaj njena mama. Taja je dvakrat ali trikrat pogledala kvišku in vselej so jo prestregli Helenini božajoči pogledi. »Potrpi malo, Taja,« je vselej dejala. »Še malo, pa bova doma.* In potem sta prišli do lepe hiše sredi vrta. S trepetajočim srcem pa z naveličanostjo in radovednostjo hkrati se je Taja naposled znašla v prostornem, toplem in svetlem stanovanju. Tako lepih stvari še nikoli ni videla. »Vidiš, Taja, to je zdaj tvoj dom,« ji je ljubeznivo prigovarjala Helena, ko ji je slačila plašček. Počutili se je kot igra-vec, ki se le slabo znajde v svoji vlogi. »Kar po domače, Taja. Nič se ne boj! Sami sva — ti in jaz.« Taja, ki je še vedno stala sredi sprejemnice, je prižemala k sebi medvedka in od daleč opazovala mikavne predmete, ki so bili razpostavljeni po prostorni s prejemnici. »No, le od blizu si oglej svoj novi dom,« je dejala Helena in se ji spodbudno nasmehnila. Taja jo je pogledala in si z bežno kretnjo popravila drdben pramen nagajivih, skodranih las, ki ji je silil na oči. Nestrpno je zmajala z glavico, da • •' tlišen šepet: '»Lahko noč, mamica!« Trenutek nato sc je Helena znišla o1' Taji in jo privila k »eW. In Taja se ie hudo prestrašila, zakai na .licu je občutil'1 v!a"i Heleninih solz. »7. odraslimi ie pa res težko.* si \e mislila. »Spet sem storil* HehoA naroh"...* Kljtih tem'1 f>a ie b:!o Taji lepo,, ko jo " Ihtbbdvali ?.tn*, ki Sf ->na tako lepo nasmehniti. — S, S. Deklica z medvedkom