Leto X.
Hrastnik, 11. X. 1971
St. 10
Uredniški odbor: Matija Koritnik, Sihur Erna, Tržan Vera, Rudi Kirhmajer, Viktor Rački, Adi Zaletel, Jože Gerhard, Viljem Zaletel ml. Odgovorni urednik: Gerhard Jože. Uredništvo in uprava: Steklarna Hrastnik. Izhaja vsakega 5 v mesecu. Naslov: »Steklar« glasilo kolektiva Steklarne Hrastnik, tel. 814-622 — interno 63. Tisk in klišeji AERO kemična in grafična industrija. Po mnenju Republiškega sekretariata za informacije Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (St. 421-1/72 z dne 11. 3. 1974).
ŽIVAHNEJŠI ZAGREBŠKI VELESEJEM
Letošnji jesenski zagrebški velesejem, je bil po oceni ekonomskih komentatorjev živahnejši kot ostali v zadnjih dveh letih. Taka ugotovitev je bila prisotna tudi pri naših predstavnikih, ki so bili v času ZV stalno prisotni na našem štandu. Sejem je bil boljši od dosedanjih, saj so mimo ostalih radovednežev, če jih lahko tako imenujem, naš štand obiskali skoraj vsi naši kupci, razen redkih izjem. Seveda se ne da trditi, da bi samo obiski na sejmu lahko dajali sliko o uspešnosti sejma. Vsi kupci, ki so prišli, so kazali precejšnji interes za razstavljene eksponate. To lahko trdim za ves razstavljeni program, pa naj bodo to nova viseča svetlobna telesa, novi kozarci in servisi za kompote, sklečke za salato v blagu široke potrošnje, ali pa po-
dimo, da povečani napori za razširitev proizvodnje blaga za gostinstvo in široko potrošnjo niso nesmotrni in je plan razvoja pravilno usmerjen.
Nekaj več bi bilo verjetno potrebno, če že govorimo o uspešnosti ali neuspešnosti asortimana povedati o svetlobnih telesih in »onix« steklu. Kljub temu, da smo razstavili pri svetlobnih telesih praktično samo dve obliki visečih stekel v različnih velikostih in dekorjih, je samo steklo zbudilo resnično dosti interesa. Vseeno pa bi moral omeniti tudi izredno pomemben razgovor o razs veti javnem steklu, ki je bil opravljen z vsemi proizvajalci le-stenc na skupnem sestanku. Splošna ugotovitev na tem sestanku je bila, da je jugoslovanska steklarska industrija sicer v zadnjih 2
Predstavniki podjetij steklarske in keramične industrije na sestanku na zagrebškem velesejmu
no steklo, steklo za svetlobna telesa in tudi steklo za vsakodnevno uporabo. Seveda v katero smer se bo potrošnja bolj razvijala je danes težko reči. To predvsem zaradi tega, ker tudi oblike, ki so bile na sejmu razstavljene niso dajale možnosti, da bi se popolnoma izrazila moč tega stekla. Vsekakor mislimo, da bomo po realizaciji ca. 30.000 komadov na sejmu prodanih izdelkov iz »onix« stekla lahko bolj točno opredelili njegov pomen za našo proizvodnjo. Pričakujemo, da bomo z dobro kvaliteto in dobro obliko, naredili to steklo v bodoče kot pomembno proizvodno skupino v
našem proizvodnem programu, ne pa da bi ostalo samo modna muha.
Ponovno se je pokazalo na sejmu, da moramo čimprej pristopiti v široki potrošnji na tak način prodaje, ki bo omogočala realizacijo naročil v višini 90 %, ne pa tako, kot je bilo sedaj, da smo včasih lahko realizirali le dobrih 20 %. To pa se lahko doseže le, da se vrši prodaja iz skladišča, da se za to blago napravijo ustrezni prospektni materiali ali katalogi, ki naj bodo v asortimanu nekoliko ožji, vendar edini dokument, ki služi za prodajo blaga, to bla-(Nadaljevanje na 2. strani)
Razstavni prostor Steklarne Hrastnik na zagrebškem velesejmu
vsem novo steklo, ki smo ga v v komercialnem nazivu imenovali »onix«. Kot je bilo v zadnjih dveh letih čutiti, da izgubljamo vodeči položaj v proizvodnji asortimana za široko potrošnjo in gostinstvo, se sedaj ponovno vidi, da z manjšim izboljšanjem asortimana še vseeno držimo vodeč položaj. Da bi lažje ilustriral dejansko stanje, moram uporabiti izraz, ki ga je v razgovoru iznesel eden od naših domačih kupcev blaga široke potrošnje. Rekel je: »od vas pričakujemo v tem in naslednjih letih mnogo za izboljšanje preskrbe široke potrošnje in gostinstvo«. Take izjave so seveda povezane s tistim, kar je 'bilo možno na samem sejmu od naše proizvodnje že videti, predvsem pa tudi o proizvodnji blaga, ki šele v tem letu prihaja (kelihi) in se od nje resnično dosti pričakuje. Seveda vi-
letih naredila izreden razvoj v proizvodnji razsvetljavnega stekla, vendar pa da je pri tem stagnirala v razvoju oblik. Prisotni steklarji se sicer s tem niso mogli strinjati, vseeno pa smo sprejeli ugotovitev, da je na oblikovanju svetlobnih teles in dekoracijah potrebno narediti večji korak naprej, to pa seveda s skupnimi napori. Vseeno pa se vidi, da jugoslovanski asortiman blaga v glavnem ustreza potrebam tržišča.
Onix steklo kot novost je vzbudilo zelo velik interes pri vseh obiskovalcih. Mislimo, da je to za trg in potrošnika zanimiva varianta stekla, vendar bomo lahko njegovo pravo moč ocenili šele takrat, ko bomo realizirali na sejmu zaključene količine. To steklo se po ugotovitvah skozi razgovore z različnimi strukturami lahko uporablja uspešno kot dekorativ-

Velika množica obiskovalcev zagrebškega velesejma je navdušeno pozdravila prihod tovariša Tita, ki je veselo razpoložen odzdravljal
množici
IX. kongres ZSMS
Živahnejši zagrebški velesejem
2.,	3. in 4. oktobra je bil v Moravcih pri Murski Soboti IX. kongres slovenske mladine, ki je v mnogočem prelomnica v delu mladinske organizacije. Dovolj pove že to, da se bo odslej imenovala Zveza socialistične mladine, torej najširša fronta vse slovenske mladine iz osnovnih organizacij, študentov in mladine v specializiranih organizacijah. Po končanem kongresu, ima mladina zagotovljen vpliv prav v vseh sredinah. Specializirane konference po posameznih področjih, kot so to konference mladih delavcev (v naši občinski organizaciji mladine je že ustanovljena), konference mladih v kmetijstvu (za ustanovitev le-te v občini nimamo pogojev), konference mladih v izobraževanju (tudi za to pri nas ni pogojev), konference mladih v krajevnih skupnostih (ustanoviti jo nameravamo še v tem letu), in morda še katere bodo zagotavljale, da bo lahko vsak mladinec ali mladinka vplivala na oblikovanje mladinske organizacije in njene aktivnosti. Pri delu samem se bo vse več usklajevalo ter vse manj forumsko odločalo. Mladinska organizacija bo v naši samoupravni socialistični družbi nastopala kot močna revolucionarna sila, ki se bori za skupni cilj vseh naših družbenopolitičnih organizacij in delovnih ljudi.
Od spomladi lanskega leta sodeluje vsa mladina pa tudi mladina naše občinske organizacije v »■generalki« za pokongresno čim bolj aktivno delo. Koncept nove organiziranosti mladih, ki dobiva široko podporo v vseh sredinah, kjer mladina živi in dela, je kmalu začel dobivati konkretne oblike. Veliko oporo za izhodišča svojim aktivnostim dobiva mladina v resoluciji 3. seje konference ZKJ, ki je obravnavala boj komunistov za socialistično usmerjenost in aktivno udeležbo mladega rodu v razvoju samoupravne socialistične družbe. Tako smo že v jeseni lanskega leta opravili reorganizacijo delavske mladine, ko so v vseh delovnih organizacijah, ki so izpolnjevale pogoje za ustanovitev TOZD in v vseh tistih, ki teh pogojev niso izpolnjevale, u-stanovili aktive mladih delavcev. Na ta način smo približali možnost aktivnega sodelovanja do vsakega mladega človeka, s tem pa tudi krepko razširili krog mladih aktivistov.
Vzporedno z razpravo o novi u-stavi se je pri mladini pojavljalo vprašanje, kako opredeliti mla-
dinsko organizacijo v občinskem statutu in statutih delovnih organizacij oziroma TOZD. Ugotavljamo lahko, da so o tem razpravljala le predstavniška telesa aktivov, kar pa je bilo občutno premalo. Ce bi povzdignili glas vsi aktivi, ali večina mladih v njih, potem statutarne komisije pri oblikovanju statutov mladine ne bi prezrle.
Zadnje, 2. ločeno zasedanje delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine občine Hrastnik je jasno ugotovilo, da delegatski odnosi, predvsem v tem zboru samem, še niso zaživeli v tisti meri, kolikor se od njih pričakuje. Videti je, da se mladi še vse preveč radi ukvarjamo z »mladinskimi« problemi, pri čemer pa pozabljamo na problematiko širše družbene skupnosti ali pa se za obravnavo takšnih vprašanj še ne čutimo dovolj zrele.
Priprave na deveti kongres pomenijo rast aktivnosti, kar vse moramo izkoristiti za politične akcije. Mladinski aktivi morajo biti tisti, pa naj si bodo ti v šoli, krajevni skupnosti ali TOZD, ki bodo V revolucionarnem duhu oblikovali mladino v aktivnega in tvornega borca za cilj socialistične družbe, cilj komunizma, družbe svobodnih samoupravljavcev.
Letošnji poletni meseci za mladino niso pomenili čas dopustov ali počitnic. Razpravljati je bilo potrebno o kongresnih dokumentih — statutu ZSMS in ZSMJ ter resoluciji ZSMS, razpravljati o novih kadrih, ki naj bi po kongresu vodili našo organizacijo. Večina aktivov in organizacij, ki vključujejo mladino, se je zavedala te velike in odgovorne naloge precej pa je bilo tudi takih, ki niso hoteli razumeti pomena te aktivnosti. Prepogosto smo se srečali z elitistično navado neki! posameznikov v vodstvih mladinskih organizacij, da so dovolj le razprave v ozkem krogu, kar vse pomeni prepreko v uveljavljanju interesov najširše množice mladine. Zato moramo vložiti vse sile, da ne bo ostalo le pri spremembi imena v Zvezo socialistične mladine, temveč da bo to resnična organizacija vse socialistične mladine.
Pregovora dramatikov: »Slaba generalka — dobra premiera« v našem primeru sploh ne moremo upoštevati. Za dobro »premiero« in vse »reprize« je in bo potrebna še kako dobra »generalka«.
'(Nadaljevanje s 1. strani)
go pa mora V večini biti tudi stalno na zalogi. Z izboljšanjem asortimana, povečanjem kapicitet v proizvodnji in novimi skladiščnimi prostori sem prepričan, da bomo ustvarili pogoje, ki bodo omogočili celotno pokrivanje potrošnje tega blaga na tržišču Jugoslavije, nam pa utrdilo ugled kolikor toliko solidnega proizvajalca.
O embalažnem steklu je bilo , opravljeno nekaj razgovorov, vendar vsi. v glavnem okoli tekočih dobav, ki jih je potrebno realizirati še v tem letu. Tu ne moremo dati nekaj bistveno novih momentov, ki bi bili zanimivi za či-
talca. Lahko le rečemo, da se potrošnja giblje normalno, da ni pripomb na dobave in tudi ni pomembnih reklamacij. To pomeni, da smo s kapacitetami, ki so danes v obratovanju popolnoma pokrili jugoslovansko potrošnjo po vprašanju količin, asortimana in tudi kvalitete. Naša daljna orientacija v tem asortimanu bo usmerjena na večanje serij skozi uklju-čevanja na inozemski trg.
Dosedaj sem iznašal v glavnem stvari, ki dajo pozitivno sliko našega dela in ki so bile s strani obiskovalcev tudi pozitivno ocenjeni. Potrebno pa je, da iznesem tudi nekaj kritičnih pripomb, ki
pa nam morajo biti'kot dobra sugestija nevtralnih opazovalcev. Stvari so v tem,, da smo ponovno tisti, ki smo se zadrževali na sejmu bili na zelo vljuden način kritizirani zaradi načina razstavljanja našega blaga. Rekli so, da izgleda kot ne bi hoteli izkoristiti vseh lepot, ki jih steklo nudi in ga namenoma zapiramo v ozke prostore z zelo slabo osvetlitvijo. Mislim, da bomo morali te pripombe vzeti kot resnično dobro namerno opozorilo', saj konec koncev to tudi nič drugega ne more biti, ker tisti ki so opozorila iznašali ne razstavljajo svojih proizvodov, ampak jih razstavljamo mi.
Zelo problematična stvar za bodoče razstavljanje na ZV pa je prostor. Z razširitvijo asortimana, povečanjem proizvodnje in razširitvijo blagovne menjave doma in v tujini, nam ta prostor ne omogoča racionalno izkoristiti ZV kot masovno gospodarsko prireditev. Morali bomo poizkusiti, da pridemo do večjih prostorov, drugače bomo morali resno razmisliti ali se na tako majhnem prostoru tako široki program proizvodnje sploh splača razstavljati. Seveda je to še preuranjeno, da bi lahko trdili, da to tako bo, vendar je to le stvar, ki j.o moramo imeti v mislih za prihodnje obdobje.
Obvestilo
Obveščamo vse člane delovne skupnosti, da bodo še v mesecu oktobru zbori delovnih ljudi, na katerih bomo obravnavali vsa pomembna vprašanja s področja samouprave in delovnih razmerij v okviru posameznih TOZD. Drugo plačilo za odpravo posledic potresa na Kozjan-
skem, statutarni sklepi in statut osnovnih organizacij sindikatov. Zato naj člani v svojih TOZD preverijo na oglasnih deskah in lepakih, kdaj bodo zbori v njihovih TOZD po izmenah ali skupinah, kot to določa sporazum in da se ga udeležijo v predpisanem številu.
Na zagrebškem velesejmu so obiskovalci pokazali precej zanimanja, predvsem za nove izdelke, ki so bili razstavljeni
Predstavniki steklarske industrije v našem paviljonu so se pogovarjali predvsem o surovinah, še posebej o ceni sode
IZ KAZENSKIH UKREPOV
Že v javnem časopisju je bila slovenska javnost obveščena, da je Okrožno sodišče v Ljubljani obsodilo Gnjidič Jožico zaradi kaznivega dejanja poneverbe, kakor tudi za izkoriščanje urad-
nega položaja in sicer na 2 leti strogega zapora. Sodišče je svojo sodbo utemeljilo, da gre za izredno nevarno dejanje, ker so se dejanja, ki so opredeljena kot kazniva, kontinuirano ponavljala.
KJE SI DELAVSKA KONTROLA?
Kot pisec tega članka se uvodoma opravičujem, ker nisem direktno v proizvodnji, kar mi bo morda kdo očital. Sem pa članica kolektiva skoraj 30 let in taka dokaj dobro poznam razvoj in rast kolektiva, čeprav ne v proizvodnih številkah, pač pa v akcijah, številnih prizadevnih delavcih brigadirjih, udarnikih.
Z uvedbo TOZD šmo delavcu upravljanje še bolj potisnili v roke z željo, da bo to upravna-nje krepil, da se bo zanj zanimal in izobraževal.
V vsaki TOZD smo izvolili svoje sodelavce, za katere smo mislili, da so upravljanju nekako dozoreli, da imajo tudi delovne izkušnje, v organ »delavske kontrole«! Marsikdo izmed nas se je vprašal, kaj pa bomo kontroli-rali?
Odgovor, pojasnilo in napotke za svoje delo smo dobili na seminarju v mesecu marcu 1974.
ni tožnika, ni sodnika«. Tarnanje za vogali nas ne bo rešilo.
Utemeljena in zdrava kritika je vedno vzpodbudna in koristna. Vsi vemo, da v eni tovarni ne moremo imeti sedem tovarn.
Namen nove organiziranosti je v večji prizadevnosti, v medsebojni povezavi in v boljši proizvodnji, v varčevanju z materialom.
Roko na srce, žal, mi ne gremo v tej smeri. Zato smo dolžni naše delo poživiti, dati od sebe vse svoje sile, da se v celotnem kolektivu vzpostavita red in disciplina, ki sta pogoj za boljši uspeh podjetja.
Naj omenim, da je izdelan »O-snutek pravilnika o samoupravni delavski kontroli«, čeprav precej pozno, saj se nagibamo h koncu leta, vendar menim, da so ga dolžne komisije delavske kontrole po vseh TOZD čimpreje do potankosti proučiti in ga even-
Tak je odnos do družbene in naše lastnine
Od takrat je minilo že 6 mesecev, žal naše dejavnosti ni čutiti ne v kolektivu kot celoti, niti v TOZD. Stvari prepuščamo »stihiji« in čakamo, čakamo, čeprav vidimo nered in neresnost na vsakem koraku.
V pogledu delovanja in odgovornosti smo začeli pri strehi namesto pri temeljih..
Vsaka TOZD vleče na svojo stran in kje si »delavska kontrola«, ki bi te stvari preprečevala in na napake sproti opozarjala?
Vsiljuje se mi misel, da je bojazen o eventualnih sankcijah na delovnem mestu še bolj prisotna kot v preteklosti.
Vsi, ki tako mislite, ste v zmoti! Še vedno velja pregovor: »da se na napakah učimo in da kjer
Delovna organizacija, ki je odkrila to dejanje, je imenovala posebno komisijo, ki je pregledala celotno poslovanje in pripravila zelo obširno dokumentacijo in sicer več kot 17 strani in predložila sodišču v kazenski in odškodninski postopek. Sodišče je v smislu zakonika v kazenskem postopku preverilo že odločbo o suspenzu, dokumentacijo predloženo s strani delovne organizacije in pripravilo posebno izvedenčevo mnenje.
Gnjidič Jožica je bila sicer obsojena za dvoje kaznivih dejanj, vendar je sodišče izreklo enotno kazen, poleg tega pa je Gnjidič Jožica dolžna povrniti Steklarni Hrastnik premoženjskopravni zahtevek oziroma škodo prisvojitve gotovine v višini 59.986,55 din. Vsekakor bo Steklarna Hrastnik vložila zahtevek za povrnitev premoženjske škode, vendar bo verjetno ta postopek dolgotrajnejši, ker imenovana ni zaposlena in bo morala na prestajanje kazni.
Ob vsem tem je potrebno pripomniti, da je sodišče tudi izreklo mnenje, da je bila kontrola nad: njenim delom in poslovanjem nepopolna, kajti drugače ji taka dejanja ne bi bila mogoča. Kot olajševalne okolnosti pa so bile upoštevane njeno priznanje, obžalovanje, da je mati dveh otrok, kakor tudi njeno psihično in fizično stanje, ker bi verjetno v nasprotnem primeru bila kazen znatno višja.
—	O —
Pred sodiščem še teče obravnava kaznivega dejanja tatvine Ferdih Matije, zaposlenega v TOZD II. Podan je sum, da je zagrešil tatvino s tem, da je z varilnim aparatom od MP stiskalnice odrezal in si prisvojil navoj no vreteno in dva vodila. Po poizvedbah je sodišču v Trbovlje dostavljen celotni material, istočasno pa je vložen odškodninski zahtevek glede na ukradeni material, potrebno montažo v višini 2.227 din, postavlja pa se vprašanje odškodnine zaradi neprodane stiskalnice in neizpolnitve pogodbene obveznosti Steklarne Hrastnik, nasproti delovni organizaciji, kateri je Steklarna to MP stiskalnico prodala. Omenimo naj le to, da so pri izvršitvi tega kaznivega dejanja soudeležene še druge osebe — člani delovne skupnosti, kar pa bo pokazala sama javna razprava.
—	O — -
Pri občinskem sodišču v Trbovljah teče tudi kazenski postopek zoper Brečko Rudolfa ml., ki je obdolžen, da je storil kaznivo dejanje tatvine, vendar sodišče še ni izvršilo javne obravnave, oziroma izdalo obsodbe. Imenovani je vzel električni usmerjevalec, vendar je bil steklarni vrnjen, zato ni odškodninskega zahtevka, poleg tega imenovani ni več zaposlen v Steklarni Hrastnik,
IZ DELA ODBOROV ZA IZREKANJE UKREPOV
tualno dopolniti, tako da bi bil potrjen in sprejet v kolektivu še letos.
Vsaka komisija posameznih TOZD ima dovolj stvari, ki jih je treba razčistiti in napake odpravljati.
Komisija delavske kontrole skupnih služb je na svojih'sejah razpravljala o zavarovanju podjetja, o tatvinah, ki se dnevno stopnjujejo, in sprejela primerne ukrepe in zaključke.
Vsi pa si moramo biti edini v tem, da je treba proti kršilcem discipline energično ukrepati, ker povzročitelj tatvine, poleg ukradenega predmeta, povzroči dvakratno škodo na embalaži, jemlje sebi in nam vsem.
Bevec Justi
Ko je prenehal enotni odbor za izrekanje ukrepov v okviru delovne organizacije in so se te pristojnosti v skladu z obstoječimi predpisi prenesle na odbore po posameznih TOZD, je aktivnost dela teh odborov v nekaterih TOZD popustila. Vsekakor je- potrebno upoštevati, da gre pri navedenih postopkih za upoštevanje določil postopka, kar lahko mnogokrat povzroči dolgotrajnejše obravnavanje. Opozarjamo, da se manj obravnavajo neopravičeni izostanki in da v tem začetnem obdobju bolj^ prihajajo do izraza hujše kršitve. Naj navedemo nekaj značilnih primerov, ki so se v zadnjem času zgodili v delovni organizaciji in sicer:
1.	Končina Velimir TOZD I, šišič Suvad TOZD I, Halilovič Šefik TOZD I, Šupkovič Fehret TOZD I, so poskušali iz tovarne odnesti večje količine steklenine. Piri tem so takoj intervenirali nočni čuvaj, dežurni, gasilci, vratarji in še drugi dežurni, kakor tudi postaja ljudske milice, tako da so to preprečili. Zoper imenovane je bil izdan .suspenz z odstranitvijo iz delovne organizacije. Uveden je tudi kazenski postopek pri Občinskem sodišču Trbovlje ter odškodninski zahtevek, in bodo poleg tega, da so bili odstranjeni iz delovne organizacije, dobili tudi primemo kazen.
2.	Salihi Enver, voznik viličarja je bil izključen iz delovne skup-
nosti skupnih služb zaradi neto-variškega odnosa do sodelavcev, kakor tudi fizičnega napada. Skoraj nemogoče je misliti s kakšnimi izrazi in na kako brutalen način je nastopil ta član, ki se je zaposlil komaj pred letom dni. V tem času je tudi tako upravljal viličar, da je v mesecu juliju povzročil premoženjsko škodo na steklenih izdelkih v višini 3200 din. Ta zahtevek bomo verjetno posredovali kot odškodninski zahtevek sodišču. Nedolgo po tej kršitvi pa je še imel nesramen in grob odnos do članov v TOZD III. V tem pogledu odbor ni mogel izreči drugega ukrepa kot izldjučitev.
V postopku je še nekaj primerov o katerih bomo člane obvestili po pravnomočnosti postopka.
DOPISUJTE V NAŠ UST
»Vroča razmišljanja o Portoroža, delavskem turizmu in še kaj!«
Glede na vsebino gornjega članka so me nekateri člani kolektiva spodbudili, da kot urednik glasila »Steklar« odgovorim na nekatera vprašanja, ker v resnici vse ni tako, kot je bilo v članku napisano.
Uvodoma je rečeno, da delamo vse preveč napak v kolektivu in naši družbi nasploh. Strinjam se z ugotovitvijo, samo roko na srce, ali nismo mi vsi naša družba, ki imamo prek delavskega upravljanja v svojih rokah vse pravice in dolžnosti. Žal na svoje dolžnosti največkrat pozabljamo in vidimo le svoje pravice, kar pa se nam v praksi vsak dan bolj maščuje. Kadar se razpravlja o delitvi sredstev najraje vidimo, da gre čim-več za osebne dohodke, ki žal v našem primeru stojijo, ker pač iz dneva v dan dražje plačujemo surovine za proizvodnjo in tako-rekoč životarimo. Tako za družbeni standard —rekreacijo, počitniške domove in podobne dejavnosti, za boljše počutje našega delavca ostane premalo.
Kar tiče upravnika, verjamemo njegovi trditvi, da je to delo sprejel z veseljem. Pri vsakem delu in če je to še delo z ljudmi, so težave. S to trditvijo se moramo sprijazniti.
Kar zadeva osebni dohodek, prevladuje mnenje, da je delovno mesto v primerjavi s podobnimi v kolektivu kar dobro nagrajeno, ker je temu treba prišteti tudi razliko in govoriti o skupnih prejemkih. Ker je delo v času sezone napornejše, so mu organi upravljanja priznali dohodek v znesku 1.000 din in brezplačno hrano. Tako znaša njegov osebni dohodek z razliko pred in po sezoni povprečno 3.800 din mesečno, v sezoni pa povprečno 4.800 din. Kar zadeva redne kontrole, nič čudnega, da jih ni, ker je bilo z ustanovitvijo TOZD rečeno, da so počitniški domovi zaključene enote z upravniki v sklopu TOZD menza. Dokler je tako, se bo pač treba s tem dejstvom sprijazniti, za tako or-
V zadnjem času se v samskem domu ponovno pojavljata nered, nedisciplina in nespoštovanje hišnega reda. Ob vseh pogojih in ukrepih upravnice, kakor tudi pristojnih služb v okviru podjetja, stanovalci z izjemami kljub vsem ukrejKjm v nikakršni meri ne spoštujejo odločitev. Poudariti moramo, da gre sicer za večino tistih, ki so se zaposlili v Steklarni Hrastnik v zadnjem času, starejši stanovalci so disciplinirani.
Dogaja se, da nekateri stanovalci pripeljejo s seboj svoje prijatelje in jih po svoji volji vsilijo v nekatere sobe. Ustvarjajo se tudi neformalne skupine, ki grozijo z obračuni, zaničevanjem in drugimi nasilnimi dejanji. Ni bilo malo primerov, da je stanovalec, ki je prišel z dela našel svojo posteljo zasedeno in se ni mogel odpočiti. Tudi, ko morajo zapustiti delovno organizacijo, poskušajo nasilno ostati v samskem domu.
ganiziranost se je kolektiv odločil, ker mu je bilo pač prikazano, da je tako prav in dobro. V preteklem letu je bil že precej podoben intervju, tudi o počitniških domovih, ker je bilo rečeno, da naj menza in počitniški domovi ne bodo samostojna TOZD, naj se kapacitete ne drobijo, naj se delovanje počitniških domov in menze vodi enotno za vse podjetje. Bili smo priča nepopolni zasedenosti, tudi delnim težavam pri manjših popravilih, dočim je bilo na drugi strani od skupnih sredstev za adaptacijo stanovanja v domu porabljenih 85.000 din. Glede odločanja osebja v počitniške domove, prevladuje mnenje, da se organiziranost prepusti vodji menze, ki ima pri svojem 15-letnem vodenju gotovo izkušnje.
Če bomo rekli svoj »da« tudi pri kritju razlike v ceni in morda za izboljšave še več prispevali, se bomo kaj lahko otresli pikrih besed, da »če bi bila glavna kuharica iz menze, bi bil premočan duh po enolončnicah!«
Da temu ni tako, naj vas spomnim na preteklo leto, ko je morala sredi največje sezone mesto glavne kuharice v počitniškem domu Portorož prevzeti »kuharica iz menze«. S tem ne mislim podcenjevati dosedanjega osebja. To sem omenil zato, ker ni dovolj pridnost in prizadevnost, ampak je potrebna tudi organizacija dela. To pa osebje v menzi gotovo ima, saj se mnogokrat zgodi^ da sta namesto 4 oseb na delu le 2, pa morajo biti pripravljeni dnevni obroki in malice. Žal tega ne vidimo in jih namesto priznanja še kritiziramo.
Z ugotovitvijo odnosov gostincev do domačega turista in tujca se popolnoma strinjam.
Sreča, da imamo svoja domova, in prav bi bilo, da bi dobili še tretjega. To pa bo odvisno od u-speha podjetja in našega skupnega razumevanja, prizadevanja in odločanja.
Urednik
Niso redki primeri, da se med seboj pretepajo, (povzročajo premoženjsko škodo, zapažene so tudi tatvine, tako da discipliniran delavec ne more več imeti na varnem kakršnekoli materialne dobrine ali denarja. V nekaterih primerih gre tudi za nemoralno obnašanje, saj se je celo zgodilo, da je bilo v postelje podtaknjeno blato in drugi predmeti.
Če se ozremo na posamezne prostore v samskem domu, je stanje tako, da to ni več samski dom, temveč vse kaj drugega: posamezne stranice so na omarah razbite, iztrgane ključavnice, vrata se sploh ne dajo več zapirati ali odpirati, polomljeni so stoli, postelje so razmetane, tla umazana, čeprav so redno čišče-na itd. Vse to velja za spodnji del, medtem ko je v zgornjem delu stanje primerno z nekaterimi izjemami.
Stanovalci so bili že večkrat opozorjeni, da morajo upoštevati hišni red, ob neposrednem obisku
so to tudi zagotovili predstavnikom služb ter podjetja, in ker zadeve ne pomagajo, se je služba odločila, da bo skupaj s Postajo milice Hrastnik predmetne zadeve reševala, ne več na tako human način in s prepričevanjem kot doslej, temveč bo verjetno v nekaterih primerih na silo odgovorila s silo, kar pa bo imelo nezaželene postopke za vse tiste, ki ne bodo spoštovali hišnega reda. Ob tem poudarjamo, da bodo nedisciplinirani stanovalci suspendirani tudi iz delovne organizacije, kajti zavedati se je treba, da je samski dom del podjetja.
S sprejetjem zveznega zakona, republiškega zakona, kakor tudi našega samoupravnega sporazuma, ki je v oktobru v javni razpravi, se bistveno vsebinsko spreminjajo nekatera poglavja in temeljna določila dosedanjih delovnih razmerij.
Spremembe so takega značaja, ki imajo v svojih določilih pravice in obveznosti, ki se nanašajo na realizacijo določil zvezne in republiške ustave. Že ob samem sprejemanju teh temeljnih dokumentov je bilo poudarjeno, da je osrednje gibalo vseh razmerij delovni človek, zato mu je potrebno tudi v odnosih v združenem delu zagotoviti posebno mesto in poseben značaj. Ob vseh teh razpravah, s poudarkom na krepitvi samoupravnih odnosov, se je izkazalo, da so bila nekatera vprašanja po obstoječih predpisih obravnavana še vedno po sistematiki in vsebini razredne družbe, kakor tudi nasprotnih odnosov razvijajočega se samoupravnega sistema bila zaostanek in zavora nadaljnjih družbenih in celo sistemskih odnosov.
Najosnovnejši in najkonkret-nejši je sporazum o medsebojnih odnosih v združenem delu, ki pa mora biti v skladu z obstoječimi predpisi. Ker je bilo ob sprejemu republiškega zakona v praksi postavljeno mnogo vprašanj, bomo pod rubriko »Medsebojni odnosi v združenem delu« v nekaj številkah »Steklarja« obravnavali postavljena vprašanja in posredovali ustrezne odgovore.
Vprašanje:
Katere zadeve se lahko enotno urejajo na ravni delovne organizacije s samoupravnim sporazumom in katere v TOZD?
Odgovor:
Predvsem je potrebno poudariti načelo, da se morajo določena skupna vprašanja reševati v okviru posebnega sporazuma. Tak sporazum bo v obravnavi. To je ustavno načelo, da se sicer vse pravice in obveznosti urejajo in uresničujejo v okviru TOZD, vendar se lahko konkretna vprašanja, za katera so se tako odločili delavci v posameznih TOZD, uredijo tudi na ravni delovne organizacije. V naši delovni organizaciji smo v sporazumu o organizaciji TOZD že določili in se sporazumeli, kaj se bo urejalo na ravni delovne organizacije. Sporazum, ki bo v obravnavi, pa je specifične narave in zajema vprašanja skupnega dela in zaposlovanja, skupne obveznosti na ravni organizacije kot celoto.
Članom samskega doma ter stanovalcem pa predlagamo, da izvolijo na zboru odbor, ki bi ob navedenih izpadih imel ustrezna pooblastila.
Verjetno bo potrebno v samskem domu zadolžiti tudi določenega stanovalca, ki bo v primerih fizičnih obračunavanj imel pooblastila za urejanje odnosov.
Na tako stanje smo opozorili zaradi tega, da ne bo kasneje izgovorov zlasti pa zato, ker so odnosi postali v vsakem pogledu nemogoči, niti najmanj pa humani in človeški.
Iz tega sledi, da bo, če bo sporazum sprejelo in podpisalo večje število delavcev, kot je navedeno v samem sporazumu, bo sporazum veljal na nivoju podjetja. Posamezne TOZD so tudi sprejele še svoje sporazume o urejanju odnosov, ki izrecno zadevajo razmere v sami TOZD.
Vprašanje:
Kako praktično izgleda podpisovanje samoupravnega sporazuma s strani sindikalne organizacije?
Odgovor:
Novost novega sistema je v tem, da je zvezna ustava razširila na podpisovanje sporazuma tudi pristojnosti sindikata. Po tem členu sindikat aktivno sodeluje v vseh fazah sklepanja samoupravnega sporazuma in tudi podpiše sporazum. Mora biti naveden kot podpisnik. Sindikat sicer ni subjekt sporazumevanja, ima pa pravico (začeti spor pred pristojnim sodiščem. Sporazum podpišeta predsednik in tajnik osnovne organizacije sindikata.
Vprašanje:
Kaj je z delavcem, ki se ne strinja s posameznimi členi sporazuma in zaradi tega ne podpiše sporazuma, ne želi pa zapustiti delovne organizacije?
Odgovor:
Ko so delavci z večino glasov sprejeli predlog in ko je 2/3 vseh delavcev podpisalo samoupravni sporazum, je le-ta sklenjen. Delavec, ki ga ni podpisal, ima pravico v roku, ki ga določa samoupravni sporazum, pismeno izjaviti željo, da mu preneha lastnost delavca v združenem delu. Če pa tega ne stori, zadrži lastnost delavca v združenem delu, s tem, da samoupravni sporazum kot splošni samoupravni akt velja tudi zanj.
Vprašanje:
Kaj je s sporazumom, če v okviru TOZD ni prisotna potrebna večina ali ni dosežena kvalificirana večina 2/3 podpisnikov?
Odgovor:
V navedenem primeru je potrebno ,ponoviti ves postopek sklicevanja delovnih ljudi in zlasti ugotoviti razloge neuspelega poskusa in nato predlog uskladiti z zahtevami delavcev.
Vprašanje:
Ali je pri malenkostnih spremembah potrebno predvideti oziroma ponoviti ves predpisani postopek?
(Nadaljevanje na 5. strani)
STANOVALCEM SAMSKEGA DOMA!
Samoupravno urejanje medsebojnih razmerij delavcev v združenem delo
(Nadaljevanje s 4. strani)
Odgovor:
Ne glede na obseg pravic oziroma predvidenih sprememb se lahko urejene pravice in obveznosti spremenijo na enak način kot so bile sprejete.
Vprašanje:
Kdo podpisuje odločbe o konkretnih primerih izdanih na podlagi sklepov pristojnih samoupravnih organov?
Odgovor:
Odločbo izdano na podlagi pismenega sklepa, overjenega s podpisom predsednika pristojnega organa, podpisuje poblašče-ni delavec. Ta pooblastila pa so navedena v sporazumu, statutih TOZD, statutu delovne organizacije in v temeljnem sporazumu o združevanju v TOZD.
Vprašanje:
Kdaj je samoupravni sporazum veljaven in kdaj se lahko uporablja?
Odgovor:
Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu je sklenjen, kadar 2/3 vseh delavcev v TOZD pismeno izjavi, da se strinja s pravicami in obveznostmi, ki so določene v predlogu. Sporazum o združevanju pa je sklenjen, ko v vsaki TOZD 2/3 vseh delavcev sprejme sklep in ko podpišejo sporazum pooblaščeni delavci. Da bi se oba samoupravna akta lahko uporabljala, morata biti objavljena, kot je določeno s statutom TOZD oziroma delovne organizacije.
Vprašanje:
Kakšno je razmerje med odbori za razmerja združenega dela in kadre in strokovno službo?
Odgovor:
O vseh vprašanjih odločajo delavci ali od njih izvoljeni organi v okviru TOZD. Strokovna služba opravlja vso analitsko delo, pripravlja predloge, zbira dokumentacijo, po pooblastilu izdaja odločbe (na podlagi sklepov), administrativno delo, če to ni organizirano v TOZD. Predvsem je poudarek na tem, da mora biti za vsako konkretno odločitev ustrezen sklep.
Vprašanje:
Za delovno mesto sta razpisana dva pogoja — višja šola in 3 leta prakse ali srednja šola ter 6 let prakse. Na razpis se prijavita dva kandidata in sicer eden z višjo in brez prakse, drugi s srednjo in predpisano prakso? Koga se izbere za delovno mesto?
Odgovor:
Prvi kandidat z višjo šolo ne zadovoljuje pogojev razpisa, ker nima predpisane prakse. Izbran je lahko samo kandidat s srednjo šolo, ki izpolnjuje pogoje.
Vprašanje:
Za delovno mesto se zahteva višja izobrazba. Ali ima v tem primeru kandidat z visoko izobrazbo' prednost?
Odgovor:
Če se zahteva v objavi ali razpisu le višja izobrazba, nima prednosti pri izbiri tisti kandidat, ki ima visoko izobrazbo in je celo neprimerno dati na delovno mesto, za katero se zahteva določena izobrazba, nekoga z višjo izobrazbo.
Vprašanje:
Kako izvajati določilo republiškega zakona ’ za delavce, ki nimajo ustrezne formalne izobrazbe, imajo pa mnogo delovnih izkušenj? Takšnim delavcem pa je
seveda onemogočeno kandidiranje za delovna mesta, ki bi ustrezala njihovim sposobnostim. So tudi težave pri kadrovanju, ker mnogokrat posameznih delovnih mest ni mogoče zasesti, z delavci, ki bi izpolnjevali te pogoje.
Odgovor:
Stališče je tako, da je treba določilo zakona v celoti spoštovati, ker se bo le tako zagotovilo, da se bodo delavci z ustrezno izobrazbo zaposlovali na delovnih mestih glede na zahtevano izobrazbo. Na drugi strani pa tako ali drugače temeljna organizacija' sama določi pogoje za delovna mesta v svoji sistemizaciji in lahko določi izjemoma tudi dve stopnji šolske izobrazbe z ustrez-, nimi delovnimi izkušnjami.
Vprašanje:
Za delovno mesto je pogoj višja šolska izobrazba. Na razpis se javi delavec iz podjetja, ki mu je po internih aktih priznana višja strokovna usposobljenost. Kako obravnavati tako ponudbo?
Odgovor:
Delavec, ki ima po internih aktih priznano višjo usposobljenost, le-te ni mogoče istovetiti z dejansko izobrazbo in ima prednost pri razporeditvi kandidat, ki ima ustrezno šolsko izobrazbo.
Vprašanje:
Na razpisano delovno mesto se prijavita dva kandidata. Prvi z višjo izobrazbo, drugi z nižjo in večletno prakso. Kdo ima prednost?
Odgovor:
Prednost pri izbiri ima kandidat, ki ima višjo strokovno izobrazbo, če izpolnjuje pogoje glede delovnih izkušenj. Vsekakor pa sta morali biti v razpisu navedeni obe izobrazbi.
Vprašanje:
Delavec na vodilnem delovnem mestu, za katero se zahteva višja ali visoka šolska izobrazba, ima samo srednjo izobrazbo. Strokovno se je z dolgoletnim delom zelo usposobil in uspešno opravlja delo. Ali ima tak delavec kakšne možnosti pri ponovni izbiri (reelekciji)?
Odgovor:
Tak delavec ne izpolnjuje pogojev razpisa in, če bi kandidiral za vodilno delovno mesto, je lahko na to delovno mesto sprejet za določen čas, vendar najdalj eno leto, ko je treba to delovno mesto ponovno razpisati.
Vprašanje:
Ali je dopustno, da kot pogoj za pridobitev lastnosti delavca, določimo starostno mejo v razpisu?
Odgovor:
Takšna določba je proti ustavnim določilom, ker je vsakemu članu pod enakimi pogoji dostopno vsako delovno mesto in vsaka funkcija. Tudi se ne more omejevati glede razporeditev, da mora biti moški, ali toliko in toliko star, če ni to povezano s pogoji dela.
Vprašanje:
Kaj se šteje za moralnopolitične kvalitete, ki se predpisujejo pri izbiri kandidata?
Odgovor:
Družbeni dogovori o temeljih kadrovske politike določajo politična in moralno etična merila kot odnos do socialistične revolucije, bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, zavzetost za razvijanje samoupravnih odnosov, odnose do dela, ljudi in sodelavcev, zavzetost za spoštovanje zakoni-
tosti, za poštenost, odgovorno gospodarjenje, sposobnost povezovanja pravic z obveznostmi in odgovornostjo. Zgolj članstvo v družbenopolitični organizaciji še ni izraz moralnopolitične kvalitete. Ta merila se lahko ocenjujejo’ na podlagi aktivnosti v organih upravljanja in družbenopolitičnih organizacijah. Da kandidat ne izpolnjuje etičnih, moralnih ter družbenopolitičnih meril, se ugotovlja iz kazenske evidence, iz evidence za kršitve delovnih dolžnosti, iz evidence o povzročeni škodi in podobno.
Vprašanje:
Kdaj je plačnik zdravniških pregledov delovna organizacija in kdaj delavec sam?
Odgovor:
Za zdravstvene preglede delavcev, ki prvič stopijo na delo in preventivne zdravstvene preglede nosijo stroške organizacije združenega dela, prav tako plačujejo delovne organizacije stroške zdravstvenih pregledov po posebnih predpisih. To pomeni, da
organizacije nosijo vedno stroške zdravstvenih pregledov, kadar so ti zdravstveni pregledi predpisani z zakonom ali samoupravnim sporazumom. Stroške zdravstvenih pregledov pa nosijo delavci sami le v primeru, če po daljši prekinitvi (najmanj 6 mesecev) žele ponovno pridobiti lastnost delavca. Pri neposrednem prehodu iz ene organizacije v drugo ni potreben zdravniški pregled, razen če je tak pregled potreben po predpisih ali po posebnem samoupravnem sporazumu ali drugih aktih podjetja in ga plača delovna organizacija.
Vprašanje:
Delavec se po vrnitvi iz JLA ponovno zaposli v 15 dneh. Ali je potreben zdravniški pregled?
Odgovor:
Će se delavec zaposli v isti organizaciji na istem delovnem mestu, ni potreben zdravniški pregled, če ga pa delovna organizacija predpiše, mora plačati stroške.
Izpolnjevanje srednjeročnega programa stanovanjske graditve občine Hrastnik
za razdobje
Zakonodaja s področja stanovanjskega gospodarstva, ki jo je sprejela skupščina SR Slovenije v začetku leta 1972, nalaga vsem dejavnikom na območju družbenopolitične skupnosti odgovorne naloge na tem področju dela. O-snovna zahteva iz te zakonodaje je v tem, da moramo v bodoče graditi več, hitreje in ceneje. Kljub postopnemu uveljavljanju začrtanih načel na področju stanovanjske politike in stanovanjskega gospodarstva, vendarle u-resničujemo temeljna načela, da ob zagotavljanju splošnega standarda, strukture, kvalitete stanovanj in ob vplivu na najnižjo ceno stanovanj gradimo v zadnjem času več in s tem prispevamo k postopnemu zmanjševanju stanovanjskega primanjkljaja.
Na območju občine še vedno obstaja precejšen stanovanjski primanjkljaj. V kolikor ga bomo hoteli v najkrajšem možnem času odpraviti, bomo-morali še bolj kot doslej zastaviti vse sile za odpravo ali vsaj ublažitev tega problema, ki se nam namesto zmanjšuje, stalno povečuje. Vzrok v povečanju stanovanjskega primanjkljaja je predvsem v dotrajanem obstoječem stanovanjskem fondu, kakor tudi intenzivni premiki zemeljskih mas.
Ob zagotovitvi dogovorjene splošne strukture in cene stanovanj ter ob upoštevanju vseh faktorjev, ki vplivajo na cenejšo in hitrejšo gradnjo, bo mogoče povečati obseg graditve in vplivati na postopno odpravljanje primanjkljaja stanovanj za delavce v občini.
Da bi pospešili izvajanje začrtanih nalog in načel z resolucijo o nadaljnjem razvoju stanovanjskega gospodarstva, je občina Hrastnik na podlagi republiške zakonodaje sprejela »srednjeročni program stanovanjske graditve občine za obdobje 1972—1976«,- to je za pet let.
Ta program sloni na programih delovnih organizacij in programu samoupravne stanovanjske skupnosti. Program služi kot osnova
1972 -1976
za sklenitev samoupravnega sporazuma delovnih organizacij in za določitev najnižjega odstotka sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Istočasno služi kot družbeni dogovor o združevanju dela sredstev pri poslovni banki.
S srednjeročnim programom stanovanjske graditve občine Hrastnik smo se obvezali, da bomo v času od 1972 do 1976 zgradili 274 družbenih stanovanj ali skupno 12.959 m2 stanovanjskih površin, kar predstavlja povprečno 47,3 m2 na eno stanovanjsko e-noto.
Ko smo sestavljali srednjeročni program, smo ugotovili, da bomo imeli v petletnem razdobju blizu 80,000.000 din sredstev v te svrhe. Ob upoštevani ceni 3.600 din za kvadratni meter za povprečno 48 m2 veliko stanovanje, bi pridobili planirano število stanovanj. Sedaj smo ravno ob polovici realizacije postavljenega plana in čeprav cene gradbenemu materialu in ostalim storitvam hitreje naraščajo kot smo predvideli, vseeno ni bojazni, da začrtanega programa v omenjenem obdobju ne bi izpolnili. Predvidevamo, da bomo z izpolnitvijo srednjeročnega programa v tem petletnem obdobju le delno odpravili stanovanjski primanjkljaj. Mnogo naporov bo potrebno še vložiti, da bi ob angažiranju vseh faktorjev na območju občine v naslednjem petletnem obdobju, to je 1977—1981, omilili ta primanjkljaj in šele nato enventualno prešli v izboljšave obstoječih stanovanjskih razmer. Ugotovljeno je namreč, da je potrebno in ekonomsko utemeljeno izboljšati stanovanjske razmere v nad 1400 stanovanjih. Po grobih izračunih bomo morali že v tem, še bolj pa v naslednjem petletnem obdobju povečati 'povprečno letno število gradnje novih stanovanj vsaj za 30 %, da bi odpravili pereče stanovanjske probleme. Za realizacijo tega pa bo potrebno vsestran-(Nadaljevanje na 6. strani)
Izpolnjevanje srednjeročnega programa stanovanjske graditve občine Hrastnik za razdobje 1972-19/6
(Nadaljevanje s 5. strani)
sko polno razumevanje vseh zaposlenih na območju občine, da bomo poleg sredstev o obveznem izločanju, združevanju in usmerjanju za stanovanjsko izgradnjo, zbirali še dodatna sredstva nad sredstvi, ki so dogovorjena s samoupravnim sporazumom. V nasprotnem primeru pa stanovanjskega primankljaja, oziroma najbolj perečih stanovanjskih problemov v drugem petletnem obdobju še ne bomo odpravili.
Vzporedno z zbiranjem sredstev za hitrejšo stanovanjsko graditev pa ne smemo zanemariti komunalnega gospodarstva, ki je sestavni del stanovanjske graditve. Tako kot je potrebno, da poslujemo pri odpravi stanovanjskih problemov z ustreznimi programi stanovanjske graditve, moramo u-rejati tudi komunalna vprašanja na podlagi ustreznega programa, ki mora biti sestavni del stanovanjskega programa. Pri tem je mišljena pravočasna preskrba zadostne količine pitne vode, zgraditev primernih kanalizacijskih in eventualnih čistilnih naprav, o-skrba z zadostno električno energijo, pravočasna preskrba s toplotno energijo, ustreznimi stanovanjskimi cestami, PTT linijami, z zelenicami, otroškimi igrišči in podobno.
Izhodišče programa stanovanjske graditve je usmeritev stanovanjske gradnje družbenih stanovanj, predvsem za občane z nižjimi dohodki in mlade družine. Iz pravne varnosti je občinska skupščina Hrastnik že oktobra 1972 sprejela odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada v občini Hrastnik. S tem odlokom se zagotavlja načelo vzajemnosti in solidarnosti ter socialna varnost do urejanja ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu, kot že rečeno občanom z nižjimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam.
Od ustanovitve solidarnostnega sklada tj. od 1. 1. 1973 pa do 1. 9. 1974 je bilo zbranih 6,974.960 din. Sredstva prispevajo TOZD in OZD ter druge samoupravne organizacije in interesne skupnosti z območja občine. Ob podpisu samoupravnega sporazuma ob koncu leta 1972 o izločanju, združevanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko gradnjo v občini Hrastnik smo se odločili, da bomo od bruto osebnih dohodkov prispevali 6 %. Te odstotke smo u-smerili tako, da smo 10 % namenili za namensko oročanje pri pristojnem denarnem zavodu za kreditiranje stanovanjske graditve. preostalih 90 % pa razdelili med solidarnostni sklad in samoupravno stanovanjsko skupnost v razmerju 30 : 70 %. Pri zbiranju sredstev so udeleženi tudi občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti opravljajo dopolnilno delo drugih, kakor tudi skupnost invalidskega in pokojniskega zavarovanja, ki plačuje prispevek od rednih pokojnin, vendar po zmanjšani stopnji in ne kot je določeno s samonnravnim sporazumom občine. Od skupno zbranih sredstev v solidarnostnem skladu je bilo doslej uporabljenih že o-
koli 600.000 din, to je za nakup štirih stanovanj v novozgrajenem stolpiču na Dolu, nekaj sredstev je bilo porabljenih tudi za gradnjo stanovanj za stare ljudi in borce NOV, preostali del sredstev v višini blizu 5,000.000 pa je angažiranih za gradnjo solidarnostnih stanovanj v stanovanjsko poslovnem objektu pod godbenim domom, kakor tudi za stanovanja, ki so že v gradnji v 182 stanovanjskem bloku na Logu.
Omenili smo že, 'da smo si začrtali s srednjeročnim programom stanovanjske graditve za čas od 1972—1976, da bomo zgradili 274 družbenih stanovanj, za kar lahko ugotovimo, da smo do konca prvega polletja 1974 vselili že 38 % novo zgrajenih stanovanj in da bomo imeli do konca leta že 54,7 odstotka realiziranega srednjeročnega programa stanovanjske graditve. V kolikor bomo s takšnim tempom z gradnjo stanovanj nadaljevali, bomo ob koncu leta 1976 imeli za 12 % prekoračen program stanovanjske graditve v družbenem sektorju lastništva.
Leta 1972 je bila zgrajena stanovanjska stolpnica na Logu s 54 stanovanji in sicer 28 enosobnih stanovanj in 26 dvosobnih stanovanj. Skupna površina stanovanj znaša 2.678 m2. Enosobna stanovanja merijo 41 m2, dvosobna stanovanja pa 59 m2.
Leta 1973 je bilo zgrajenih 30 enosobnih stanovanj v Hrastniku, Pot Vitka Pavliča in sicer za borce in upokojence. Skupna površina stanovanj znaša 1.170 m2. Enosobna stanovanja merijo 39 m2.
V	letu 1974 je bilo zgrajenih 22 stanovanj v stolpiču na Dolu, od tega 21 dvosobnih stanovanj s površino 54 m2 in ena garsoniera s površino 27 m2. Skupna površina stanovanj znaša 1.161 m2.
V	letošnjem letu smo pričeli z gradnjo 182-stanovanjskega bloka na Logu in v pripravah je gradnja stanovanjsko poslovnega objekta v zgornjem delu Hrastnika, kjer je predvidenih 20 stanovanj. Pričakujemo, da bo v letu 1974 vseljivih 38 stanovanj. Od tega 20 dvosobnih po 57 m2, 9 enosobnih po 41 m2 in 9 trosobnih po 71 m2 stanovanjske površine.
Individualna stanovanjska gradnja se je nekoliko ustavila in pričakovati je, da po srednjeročnem programu zasebna gradnja ne bo 100 % realizirana. Interesenti namreč ne želijo graditi v usmerjeni stanovanjski graditvi, ampak stihijsko in neorganizirano, skratka tam, kjer je gradnja stanovanj zaenkrat prepovedana.
Tako je bilo v letu 1972 zgrajenih 23 zasebnih stanovanjskih hiš, s skupno stanovanjsko površino 1.740 m2. Od tega je 21 stanovanjskih hiš s 3 in več sobnimi stanovanji in 2 stanovanjski hiši z dvosobnimi stanovanji.
Leta 1973 je bilo zgrajenih 17 stanovanjskih zgradb, od tega 7 stanovanjskih hiš s trosobnimi stanovanji in 10 stanovanjskih hiš z dvosobnimi stanovanji. Skupna stanovanjska površina znaša 1.177 kvadratnih metrov.
V	prvi polovici letošnjega leta je bilo zgrajenih 5 stanovanjskih hiš.
Samoupravna stanovanjska skupnost, ki pri nas že. posluj e od
1.	5. 1973 dalje, bo imela na področju stanovanjske graditve dovolj dela. Ustanovljena je bila kot prva na območju SR Slovenije, oziroma na območju SFRJ. Do 31.
12.	1974 se mora konstituirati tako, kot to zahtevajo ustavna določila in novi zakon o stanovanjskih skupnostih iz letošnjega leta. V izdelavi so priprave za ustanovitev samoupravne stanovanjske skupnosti, katera naj bi od 1.
oktobra 1974 poslovala po novem zakonu.
Se nadalje se bomo morali zavzemati za organizirano in usmerjeno stanovanjsko gradnjo kot prevladujočo obliko v gradnji družbenih stanovanj. S tem bomo omogočili gradnjo cenejših, kakovostnih stanovanj ter smotrno izrabo prostora in zmanjšanje primanjkljaja stanovanj v naslednjih letih.
Oddelek za gospodarstvo in finance
Iz dela Občinske skupščine
Na 3. zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora v skupščini občine Hrastnik, ki je bilo v torek, dne 10. septembra 1974, so bili sprejeti naslednji važnejši sklepi :
1. Sprejmejo se povišane tarife in pristojbine nekaterih komunalnih uslug, z veljavnostjo od 1. 10. 1974 dalje v višini, kot so bile predlagane, in sicer:
d) Vodarina:
	Sedanja cena	Predlog nove cene	Indeks povečanja
— gospodinjstva	1,20	1,62	135
— ustanove	1,20	1,62	135
— industrija za m3	3,00	4,05	135
b) Veliki potrošniki naj bi tudi odslej uživali ustrezno boniteto, če je njihova potrošnja višja kot 180.000 m3 porabljene vode letno.
delovne organizacije z nad 180.000 m3
porabljene vode letno	2,23	3,01	135
V tej vodarini je vsebovano:
0,46 din/m3 od porabljene vode za razširjeno reprodukcijo za vodovod, 0,29 din/m3 od porabljene vode za vzdrževanje kanalizacijskih naprav in 0,27 din/m3 od porabljene vode za razširjeno reprodukcijo kanalizacije.
c) Pavšal za vodarino mesečno :
	Sedanja cena	Predlog nove cene	Indeks povečanja
— javni izlivek	1,90	2,57	135
— voda v hiši	3,00	4,05	135
—	voda v hiši z uporabo WC —	voda v hiši z uporabo	3,80	5,13	135
kopalnice	4,60	6,21	135
— za govedo in konje	1,10	1,48	135
— za drobnico	0,60	0,81	135
d) Pristojbine za priključke:
Vodovod in kanalizacija
Izvršni svet predlaga, da ostanejo v veljavi obstoječe tarife za priključke na vodovodno in kanalizacijsko omrežje za stanovanjske hiše. Iz tega sledi, da ni osvojil predloga podjetja za povišanje tovrstnih uslug. Spremeni naj se le tarifa za priključke na vodovodno in kanalizacijsko omrežje za ustanove, industrijo in obrt, in sicer: od sedanje 0,25 % na 2,5 % od predračunske vrednosti objekta.
Ugotovljeno je bilo, da je bila v letu 1971 storjena napaka, ker se je po dosedanji tarifi 0,25% zbrala minimalna višina sredstev. Vsa sredstva, ki se zbirajo iz tega naslova, so namenjena za razširjeno reprodukcijo.
Na ta način bi znašale pristojbine za priključke za vodovodno in kanalizacijsko omrežje :
Sedanja
cena
Predlog
nove
cene
Indeks
povečanja
za eno stanovanjsko hišo za večstanovanjsko hišo za prvo stanovanje za vsako nadaljnje stanovanje za ustanove, industrijo, obrt in druge, od predračunske vrednosti objekta	0,
e)	Odvoz smeti in odpadkov:
gospodinjstva (od koristne stanovanjske površine) ustanove (površina uporabnih prostorov) industrija (površina uporabnih prostorov) deponija odpadkov/m3
250	250	100
250	250	100
125	125	100
,25%'	- 2,5%	
0,14	0,20	136
0,24	0,33	136
0,30	0,41	136
5,70	10,00	—
(Nadaljevanje na 7. strani)
IZ DELA OBČINSKE SKUPŠČINE
(Nadaljevanje s .6. strani)
2.	KOP naj čimprej uredi poslovanje tako, da bo imel v obeh TOZD ločena žiro računa ter da zagotovi, da bo uporabljalo sredstva za razširjeno reprodukcijo, za vodovod in kanalizacijo namensko in ne tako kot doslej.
3.	Skupščina občine Hrastnik priporoča KOP Hrastnik, da opravi vse potrebne priprave za ustanovitev komunalne skupnosti v občini.
Prav tako priporoča skupščina KOP, da izboljša režim odvoza smeti ter da na primeren način zagotovi čistejšo pitno vodo pri potrošnikih.
4.	Sprejet je bil odlok, o določitvi stanovanjskega standarda v občini Hrastnik. Namen tega odloka je, da določi kriterije in merila za stanovanjski standard, upoštevajoč, da pripada vsakemu stanovalcu približno 15 m2 stanovanjske površine ter da cena te stanovanjske površine ne more biti višja, kot jo ugotovi, za vsako leto sproti, občinska skupščina za svoje območje. Tako določeni standard in vrednost, ki lahko odpade na stanovalca, naj bi prispeval k racionalnejši uporabi sredstev, namenjenih za stanovanjsko graditev in s tem hitrejšemu razreševanju stanovanjske problematike. Določitev standarda je zlasti pomembna zato, ker ga bodo v praksi uporabljale samoupravne stanovanjske skupnosti, solidarnostni skladi, banke in drugi pri kreditiranju stanovanjske graditve v usmerjeni in organizirani gradnji stanovanj.
Odlok določa osnovne elemente stanovanjskega standarda. Elementi so okvirni in na njihovi podlagi je potrebno podrobneje določiti kriterije in merila za vsak posamezni element. Kriteriji so obdelani v »OSNOVNIH ELEMENTIH STANDARDNEGA STANOVANJA«, ki so sestavni del predloga tega odloka.
Da bi bila zagotovljena racionalna poraba sredstev za stanovanjsko graditev, je v odloku predpisan postopek, da investitor stanovanj kot najbolj zainteresirani partner priskrbi dokazilo o usklajenosti načrtovane gradnje z »odlokom o določitvi stanovanjskega standarda« v občini in ga predloži samoupravni stanovanjski Skupnosti, ki imenuje za verifikacijo teh dokazil posebno strokovno komisijo.
Pri določanju površinskih normativov standardnega stanovanja je bilo potrebno pustiti možnosti, da projektanti sami določijo površino za posamezne prostore v okviru skupne površine, ki je odrejena za posamezno stanovanje, vendar te površine ne smejo biti pod higiensko tehničnim minimumom.
5.	Sprejet je bil odlok o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, upravljanje in obratovanje stanovanjskih hiš.
Najpomembnejši del tega odloka je novost, ki se nanaša na obratovalne stroške stanovanjskih hiš. Obratovalni stroški, ki so navedeni v 14. členu predlaganega odloka, so stroški, ki nastanejo z uporabo (obratovanjem) stanovanja in stanovanjske hiše, zato ne smejo bremeniti stroškov za vzdrževanje (investicijsko in tekoče) ter stroškov revitalizacije in upravljanja. Imetniki stanovanjske pravice plačujejo obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev organizaciji za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini v višini dejanskih stroškov. Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami
V	družbeni lastnini določi akontacijo za plačilo teh stroškov. Stroški se porazdelijo enakomerno na nosilce stanovanjske pravice. Osnova za obračun obratovalnih stroškov in stroškov komunalnih storitev je m2 koristne stanovanjske površine.
Po izračunu organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami bi znašali predvidoma obratovalni stroški za Hrastnik v letu 1974 približno 220.000 din. Tako odpade plačilo za obratovalne stroške
V	letu 1974 glede na celotno stanovanjsko površino, ki meri 75.258 m2, na 1 m2 stanovanjske površine 0,25 din. Nosilci stanovanjske pravice bodo plačali npr. za 41 m2 stanovanjske površine 10,25 din mesečno za obratovalne stroške.
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami je doslej financirala stroške, ki so našteti v 14. členu predlaganega odloka iz fekočega in investicijskega vzdrževanja in znašajo v letu 1974 okoli
880.000	din. Predvideno je bilo, da bo organizacija porabila od 1. 1. do 31. 5. 1974 za investicijsko vzdrževanje 210.000 din, za tekoče vzdrževanje pa 80.000 din. Dejansko pa je porabila v tem času za investicijsko vzdrževanje 380.000 din, za tekoče vzdrževanje 115.000 din to za najnujnejša popravila. Ce bi organizacija od 1. 1. 1974 imela uvedene obratovalne stroške, bi si po izračunu organizacije v petih mesecih prihranila 100.000 din izdatkov, ker bi jih krili nosilci stanovanjske pravice.
Organizacija za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami bo ob koncu vsakega leta izračunala obratovalne stroške in stroške komunalnih storitev in jih predvidela kot osnovo za izračun akontacije za naslednje leto.
6.	Ustanovi se iniciativni odbor za ustanovitev skupnosti socialnega skrbstva občine Hrastnik in se imenujejo: za predsednika OROŽEN Marka, Dol pri Hrastniku 24; za člane pa: 1. Senegačnik Alojz, Log 21; 2. Janežič Alojz, Podkraj 77; 3. Kmet Vlado, Pot Josipa Brinarja 3; 4. Krajšek Marica, Podkraj 76; 5. Sivec Vera, Log 1; 6. Zalar-Skobe Jelka, Taborniška pot 4.
7.	Kot soudeležbo skupščine občine Hrastnik pri izgradnji poslovno stanovanjskega objekta na Trgu Franca Kozarja, in sicer za komunalno ureditev zemljišča, se iz prostih sredstev ukinjenega občinskega stanovanjskega sklada dodeli namenski znesek v višini 1,000.000,00 din. Sredstva se prenesejo brez obveznosti vračila, le v primeru, če obstoječi predpisi tega ne bi dovoljevali, kot kredit s 4 % obrestno mero, z dobo vračila 4 let in s pričetkom odplačevanja 1 leto po aktiviranju objekta.
Za razdelitev sredstev v višini 1,650.000,00 din v ukinjenem občinskem stanovanjskem skladu, se pooblasti izvršni svet skupščine občine Hrastnik, da na podlagi predložene dokumentacije in dejanskih potreb razdeli ta sredstva za komunalno urejanje okolice in zemljišča
za gradnjo kopališča, za kredit Elektro Ljubljana — enota Trbovlje, za izvedbo priključka in za razširitev trafo postaje na 182-stanovanj-ski blok na Logu, ter kot kredit Zasavskim premogovnikom — Rudniku Hrastnik, za komunalno urejanje in izvedbo razširitve toplovodnega omrežja ter določi rok in pogoje odplačila.
Za podpis eventualnih aktov s tem v zvezi se pooblašča predsednika skupščine občine Hrastnik.
8.	Poročilo koordinacijskega odbora pri izvršnem svetu skupščine občine Hrastnik za odpravo posledic potresa na Kozjanskem in o poteku akcije za zbiranje je bilo vzeto na znanje, kakor tudi predlog za zbiranje sredstev za zagotovitev sredstev za gradnjo podružnične šole na Vinskem vrhu, ki naj bi jo zgradile vse tri zasavske občine. Skupščina občine Hrastnik priporoča vsem delovnim organizacijam, da se odpovedo sredstvom, ki bi se jim morala v letu 1975 vrniti iz sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, preostala sredstva pa zagotavlja skupščina občine Hrastnik iz ukinjenega občinskega investicijskega sklada.
Iz poročila je razvidno, da je koordinacijski odbor predvidel, da bo v občini zbranih približno 720.000,00 din pomoči, po stanju na dan 5. 9. 1974 pa je bilo na račun pri skupščini občine Hrastnik vplačano:
din
—	plačniki, ki ustvarjajo dohodek po načelih
gospodarskega poslovanja	575.773,30
—	negospodarstvo	19.546,25
—	obrtniki in upokojenci	9.415,00
—	prispevek solidarnostnega sklada
stanovanjskega sklada (5	% od priliva za leto 1974)	167.670,00
Skupaj	772.404,55
Na posebne račune izven občine Hrastnik
pa je bilo vplačano	21.027,05
(Jutranjka, SAP, KZ Trbovlje, ZD enota Hrastnik)
VSEGA SKUPAJ	793.431,60
9.	Sprejeta je bila informacija izvršnega sveta skupščine občine Hrastnik o financiranju programov interesnih in krajevnih skupnosti v občini Hrastnik za leto 1974, ki se nanaša na spremembo stopenj prispevkov iz OD.
10.	Ukine se sklad za financiranje kulture in telesne kulture v občini. Preostanek sredstev, ki bodo na ukinjenem skladu na dan zaključne bilance, dne 30. 9. 1974, se prenese na račun skupščine občine Hrastnik za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta na Trgu Franca Kozarja.
Pri tem je predsednik skupščine na različna mnenja o razdelitvi in uporabi teh sredstev delegatom odgovoril tudi na vprašanja, ki so se nanašala na gradnjo kopališča in na zbiranje ter porabb sredstev iz samoprispevka občanov.
Delegati so bili informirani, da je zastavljena akcija za zgraditev dodatnih šolskih prostorov in pokritega kopališča nekoliko v zamudi. Razlog za to je v tem, da je bil ob koncu leta 1971, po uvedenem samoprispevku, sprejet zvezni predpis, ki je prepovedal najemanje kreditov družbenopolitičnim skupnostim. V zadnjem trenutku je skupščina občine uspela najeti 7,500.000,00 din kot premostitveni kredit za zgraditev novega dela šole, zaradi stabilizacijskih ukrepov pa do danes ni bilo mogoče najeti ustreznega premostitvenega kredita za gradnjo kopališča. Ob uvedbi samoprispevka je bilo planirano, da bomo zbrali iz tega naslova približno 5,000.000 din in približno prav toliko iz prispevka delovnih organizacij po stopnji 0,8% od dohodka. Gradnja šole je veljala približno 11,650.000,00 din, kar pomeni, da je samo ta objekt zahteval več sredstev kot smo jih v celoti po planu imeli namen zbrati.
Do konca letošnjega leta bomo skoraj v celoti odplačali prčostali del premostitvenega kredita za šolo in bo ta objekt v celoti plačan. Glede na občutno povišanje mase osebnih dohodkov in dohodka OZD in TOZD je pričakovati, da bomo v naslednjih dveh letih, kolikor še ostane do konca dobe, za katero smo se dogovorili plačevati samoprispevek, uspeli zbrati iz obeh virov približno 12,000.000 din, kar naj bi po sedanjih cenah zadoščalo za zgraditev kopališča. Problem je torej v tem, da gradnje nismo mogli pričeti, ker ne smemo najeti kredita, nikakor pa ne v tem, da bi bil porabljen ves denar. Prepričani smo, da bomo na primeren način zadevo vendarle uredili in po vsej verjetnosti pričeli z gradnjo v letošnjem letu. Ob vsem povedanem pa se moramo zavedati, da je bistvo stabilizacijskih ukrepov v tem, da ne moremo in ne smemo zahtevati nekaj, česar še nismo plačah.
11.	Do nadaljnjega posluje podružnična šola v Turju tako kot doslej, ker niso bili izpolnjeni pogoji za ukinitev, ki jih je določila skupščina občine Hrastnik v letu 1973.
Občinska konferenca SZDL Hrastnik, TIS Hrastnik in Osnovna šola NH Rajka Hrastnik ter krajevne organizacije iz Turja naj nadaljujejo z iskanjem možnosti, da se podružnična šola v Turju ukine v šolskem letu 1975-76 ter naj se v ta namen pravočasno sprejmejo ustrezni zaključki in predlogi za občinsko skupščino, predvsem pa omogoči reden in nemoten prevoz in poskrbi za podaljšano bivanje otrok iz Turja na šoli Dol. Če je mogoče, naj se ta sklep izvrši že ob poletju letošnjega šolskega leta.
Pred skupnim zasedanjem delegatov v vseh treh zborih skupščine občine Hrastnik je bilo dne 9. 9. 1974 sklicano ločeno zasedanje družbenopolitičnega zbora, kjer so delegati tega zbora razpravljali in sprejeli stališča, là so bila posredovana na skupno zasedanje delegatov o vprašanjih, ki imajo širši pomen za delovne ljudi in občane v naši občini. Na dnevnem redu tega zasedanja je bilo:
1.	Razprava in sklepanje o spremembi cen nekaterim komunalnim storitvam in uslugam.
(Nadaljevanje na 8. strani)
POGOVAKJALI SMO SE...
i
VOLF AND VIKI — brigadir RDBO opal, razsvetljava
Z Vikijem sva se srečala ob izhodu iz tovarne. Ko sem mu omenil pogovor za naše glasilo, je bil takoj pripravljen. Čeprav utrujen, je bil vedro razpoložen, prav takšen kot je vedno. Kljub temu pa nisem prezrl v njegovih očeh nekakšen zamorjen pogled, pogled, ki oddaja nekakšno notranjo zaskrbljenost. Zato nisem bil takoj prepričan, da bo najin pogovor za vas drage sodelavke in sodelavci globok in iskren. Vedel sem, da mi bo ta krepak 37-letni možakar marsikaj povedal. Dobil sem občutek, kot da ga bo najin napovedan pogovor razbremenil nekakšne notranje napetosti. Ko sva bila še isto popoldne sama v njegovi sobici pri njemu doma, sem se lahko prepričal, da me občutek ni varal. No, pa prisluhnite. Takole je tekel najin pogovor.
Čeprav se dobro poznava, pa bi te vseeno zaprosil za nekaj podatkov. Saj veš, takšna je pač navada.
Že prav! Rodil sem se 18. 6. 1937 v Ljubljani. Kot sin steklarja nisem imel kakšne posebne izbire. Pot je bila samo ena, ta pa je vodila v steklarno. Tako sem že s štirinajstimi leti ob-
čutil vse tegobe in težave steklarskega poklica. K sreči nisem bil sam. Mislim, da nas je bilo blizu petdeset, ki smo skupaj zakora kali v »glažuto«. Sicer pa je bilo to kar v redu. Po dveletnem delu sem se vpisal v steklarsko šolo in jo tudi dokončal.
Kakšna pa je bila ta šola in kje?
Šola je bila enkratna, približno nekaj takega kot ta, ki je bila ravnokar pri nas. Delovala je pod okriljem trboveljskega okraja, bila pa je tu pri nas v Hrastniku.
Praviš, da je bila pod okriljem trboveljskega okraja? Kdo pa je bil iniciator?
Ne bi ti mogel reči, kdo je bil iniciator, toda že samo spoznanje, da nas je bilo blizu petdeset, ki nismo imeli možnosti nikakršne druge izobrazbe, je narekovala takšen korak.
Iz tvojih podatkov vidim, da si se zaposlil v času, ko se je samoupravljanje komaj postavljalo na noge. Se še spominjaš tistih dni? So morda kakšne občutne razlike, gledane s stališča samoupravljanja od takrat do danes?
Torej razlika vsekakor je. Takrat sem bil sicer še mlad in pojmovanja samoupravljanja niti nisem dojemal. Zdaj je sicer drugače. Iz prakse pa lahko rečem, da se glas, glas samoupravi jalca danes sicer registrira, vendar v praksi žal vse premalo upošteva.
Kaj pa z druge strani? Mislim, sistem dela, proizvodni proces in vse ostalo, se je to kaj spremenilo?
Seveda se je spremenilo. Poglej na kakšen način. V zadnjih 10 letih so se norme dvignile za približno 130 odstotkov, dočim se pogoji dela in tehnologija niso prav nič izboljšali. Še vedno delamo v slabem zraku, pri visokih temperaturah, zadnje čase v vse večjem hrušču in to kljub številnim sestankom, ki smo jih imeli brigadirji, ter kopico sklepov, ka tere smo zavzeli. Tudi iz tehničnega vidika se ni prav nič izboljšalo. Zdi se mi celo, da smo v majhnem toda konstantnem upa-danju| predvsem kar se tiče organizacije dela.
Tvoja ugotovitev je verjetno zelo blizu resnice. Toda kaj je
treba storiti, oziroma kje so vzroki takšnemu stanju?
Torej vzroki? Vzrokov je več, toda po mojem so edini krivci ljudje na vodilnih položajih v proizvodnji. Ko takole zasledujem naš nerazvoj, se nikakor ne morem znebiti občutka, da vsi tisti, ki so zadolženi za našo proizvodnjo, zanjo bore malo store. Če gledam okoli nas, ostale steklarne, pa naj si bodi v Sloveniji ali pa kje drugje, vidim stalni porast kvalitete proizvodov, dvig ^standarda in zadovoljstvo ljudirmedtem ko je pri nas ravno nasprotno. Zato vse te naše predpostavljene, ves tehnični kader sprašujem, ali se zavedajo, kam nas takšno stanje vodi? So mar pozabili, kaj je še ne tako dolgo tega naša tovarna pomenila za našo občino in za naš širši prostor. Zdi se mi, da z znojem preliti ugled naše tovarne vse prepoceni prodajajo. Ob vsem tem, se mi zdi, da mi steklarji v njihovih očeh nismo več tisto, kar smo bili. Ne iščem glav in odstopov, ker se zavedam, da smo Steklarna Hrastnik mi vsi, ki smo v njej zaposleni.
Ne morem pa razumeti, da kljub številčno zelo močnemu tehničnemu kadru ni nobenih tehničnih izboljšav.
Zato se bomo morali pravzaprav enkrat tudi vprašati, kaj ti ljudje počno, svoj osebni dohodek je treba upravičiti. Mislim, da ni nikakršen uspeh, če smo v zadnjih nekaj letih obseg proizvodnje povečali, nismo pa ničesar storili za boljše počutje našega delavca in za njegov perspektivnejši jutri. Zato polagam vsem skupaj na srce, naj nekoliko premislijo o situaciji, kakršna trenutno je. Kajti fluktuacija delovne sile je najboljši pokazatelj stanja.
Res, fluktuacija presega že vse meje. Kje so vzroki? Zakaj vse več steklarjev zapušča svoje delovno mesto? Številke so različne?
Če začnem pri odhodu ljudi, ne morem reči, koliko steklarjev je v zadnjem, morda dveh letih zapustilo delovno mesto. Nekateri so odšli, drugi so se prekvalificirali. Vem, da je še pred časom delalo tudi do sto brigad, medtem ko nas je danes komaj kakšnih šestdeset brigad. Pri vsem tem pa je treba povedati, da se število zaposlenih ni zmanjšalo. Drugo, zakaj ljudje odhajajo? Po mojem sta predvsem dva vzroka. Prvič pogoji dela in pa nizki osebni dohodki. S prehodom na TOZD smo zagotavljali, da bomo uredili sistemizacijo delovnih mest in napravili delokrog delovnih mest. Pri vsem tem pa smo še zagotavljali, da bomo zmanjšali število režijskih delovnih mest. Praksa je pokazala, da delamo ravno nasprotno. Pisarne se iz dneva v dan bolj polnijo, medtem ko nam primanjkuje osnovne delovne sile, to pa so odnašalci. Vse premalo skrbimo za načrtovano proizvodnjo.
Kako sicer razumeti vse večje število nadur, ki bremenijo nas vse in gredo še posebno na konto zmanjšanja osebnega dohodka, posameznih grupacij delovnih ljudi.
Še in še bi lahko našteval in dokazoval vzroke, vendar se mi zdi, da bodo določeni ljudje
moja mišljenja vzeli kot napad, čeprav želim skozi kritiko samo opozoriti na nepravilnosti, katere se dogajajo. Želim samo, da bi vse te besede padle na plodna tla in bi vsi skupaj čez čas govorili o boljših, če že ne o dobrih rezultatih.
Viki, oprosti da te prekinem. Zdi se mi, da odstopaš od načel delavskega samoupravljanja, ki zahtevajo jasno in glasno kritiko ter pravočasne posege?
Ne, nikakor ne! Ne odstopam od načel in svojega mišljenja. Bojim se nekaj drugega. Lahko rečem, da poznam zelo dobro mentaliteto naših ljudi. Zato vem, da je med njimi izredno veliko število tistih, ki ne prenesejo kritike in ki mislijo, da je pravilno samo tisto, kar oni počno. Zato se mi zdi, da je tudi to eden od vzrokov, zakaj smo trenutno v tako kočljivem položaju.
Vse to, kar si povedal, je vredno premisliti. Vendar se mi zdi, da je tudi nekaj objektivnih vzrokov?
Res je, da je tudi nekaj objektivnih vzrokov našega slabega poslovanja. Toda ti vzroki so splošnega jugoslovanskega značaja. Vem, da nam ogromno težav povzroča nenehen porast cen surovin ter ostalega repromate-riala kot tudi porast cen energetike. Toda zdi se mi, da je politika usklajevanja cen nepravilna. Kako sicer razumeti porast osnovnih živil in nekaterih drugih prehrambenih artiklov, ki so osnova osebnega standarda. Vse to pa je še toliko bolj boleče, ker taka politika najbolj prizadene tiste z nižjimi osebnimi dohodki, katerih pa je žal pri nas iz dneva v dan vse več.
Vidim, da bi najin pogovor lahko trajal v nedogled in bi zavzela prostor celotnega glasila. Zato mi dovoli, da počasi končava. Vprašal bi te samo še za mnenje o rubriki »Pogovarjali smo se«, kajti po nekaterih izjavah, nekaterim ni ravno pri srcu.
O samem pomenu rubrike se moram zelo pohvalno. izraziti. Mislim, da je to tisto, kar nam je že zdavnaj primanjkovalo. Kajti ljudje smo različni. Nekateri lahko skozi živo diskusijo na sestankih povedo svoje mnenje, medtem ko večina tega ni sposobna. Zato se mi zdi, da ravno skozi to obliko vsak tvoj sogovornik lahko da, oziroma iznese svoje mišljenje, pa naj si bo takšno ali drugačno. Po drugi strani pa ti lahko zatrdim, da je ravno rubrika »Pogovarjali smo se« pri nas steklarjih zelo čitana in ugodno sprejeta. Škoda, da ni bila že prej odprta, zato ti kot avtorju lahko samo čestitam.
Saj ni treba, pa kljub temu hvala za vzpodbudne besede. Hvala tudi za pogovor. Prepričan sem, da bodo tvoja mišljenja v premislek vsem. Pa nasvidenje.
Ko sem počasi odhajal od tega človeka, čigar žulj ave roke zgovorno govore o težini dela, katerega kljub vsemu z ljubeznijo opravlja iz dneva v dan, sem bil prepričan, da kljub vsemu še ni vsega povedal. Spoznal pa sem še nekaj. Ljubezen do kolektiva, do dela, katerega opravlja, je pri Vikiju ogromna. Dobil sem občutek, da o tovarni govori kot o svojem domu. Toda, ali nam vsem morda ni?	J. Premec
Iz dela Občinske skupščine
(Nadaljevanje s 7. strani)
2.	Razprava in sklepanje o predlogu odloka o določitvi stanovanjskega standarda.
3.	Razprava in sklepanje o predlogu odloka o tem, kaj se šteje za investicijsko vzdrževanje, revitalizacijo, tekoče vzdrževanje, uprav-lanje in obratovanje stanovanjskih hiš.
4.	Razprava in sklepanje o predlogu sklepa o koriščenju dela sredstev ukinjenega občinskega stanovanjskega sklada za komunalno ureditev zemljišča, last SLP, v uporabi občine Hrastnik, na Trgu Franca Kozarja.
Smatramo, da je takšen pristop k obravnavanju pomembnejših zadev izredno pozitiven, ker smo s tem pričeli uvajati v prakso ustavno določilo o delu družbenopolitičnih zborov občinskih skupščin.
Pri tem velja omeniti, da postopek, ki je bil opravljen za sklic prvega takšnega zasedanja, ni bil popolnoma pravilen in so delegati sami ugotovili,, da bo nujno potrebno v kratkem organizirati seminar, na katerem bi se delegati dodobra seznanili s svojimi pravicami in dolžnostmi.
Nedvomno je, da je ena izmed prvih nalog občinske konference SZDL Hrastnik, da organizira ustrezne seminarje za vse člane delegacij vseh zborov skupščine, ker bo to prispevalo k še večji aktivnosti delegatov na zasedanjih skupščine.
Sekretariat skupščine občine Hrastnik
Odbor za športno rekreacijo pri 10 konference sindikata Steklarne
Zadeva: Razpis športno rekreativnega tekmovanja za posameznike za leto 1974.
Na svoji redni seji dne 5. 9. je pod točko 2. dnevnega reda odbor razpravljal tudi o možnosti razširitve rekreativne dejavnosti v našem kolektivu. Čeprav redne sindikalne igre med obrati že dosegajo svoj namen, pa nikakor nismo in ne moremo biti zadovoljni z množičnostjo. Živimo namreč v času, ko je rekreacija še kako potrebna delovnemu človeku pri njegovem vsakdanjem napornem delu. Po mnogih statističnih podatkih ustreznih zdravstvenih služb in ostalih institucij, ki se ukvarjajo s psihofizičnimi sposobnostmi današnjega človeka, člana naše socialistične družbene ureditve, so ugotovljeni podatki vse prej kot vzpodbudni. Ugotovitve ne bi ■ponavljali, ker so več ali manj
V letošnji 12-članski republiški ligi so rokometašice »Steklarja« dokaj skromno startale. Po 6. ■kolu so osvojile 3 točke in tako zasedajo 10. mesto. Glede na prikazano igro proti Izoli, kljub porazu, pa je pričakovati, da bodo v naslednjih kolih povečale zalogo točk.
Čeprav so v izredno borbeni tekmi rokometašice »Steklarja« na domačem igrišču premagale ekipo »ETE« iz Cerknega z rezultatom 11:7, pa je bilo moč iz časopisov razbrati, da je tekma zaradi neurejene dokumentacije domače igralke Sodčeve registrirana z 10:0 za »ETO«. Vodstvo »Steklarja« se je na takš-
' no odločitev tekmovalne komi--sije pritožilo, vendar v času poročanja še ni znano, kako bo rešen ta spor.
Evidentno je, da so tudi v vodstvu ŽRK »Steklar« pričeli z načrtnim pomlajevanjem ekipe in si tako zagotavljati čim več igralk. Na nekaterih tekmah sta že nastopili nadarjeni sestri Draksler in še nekatere. Upati je, da bodo s takšno politiko nadaljevali in si tako zagotovili nadaljnje uspešno tekmovanje v republiški ligi.
Razmah kegljaškega športa in potrebe niso bile zadovoljiv faktor, da bi pričeli za Savo graditi novo štiri stezno avtomatsko kegljišče. Načrt o tej gradnji je vsaj za določen čas odpadel. Želje so eno, potrebe in možnosti pa drugo!
Adaptacija starega kegljišča oziroma dosedanjega dvosteznega! Vodstvo kegljačev »Bratstva« se je namreč odločilo, da bo z že prej zbranimi sredstvi renoviralo obstoječe dvostezno kegljišče, tako da bo vsaj v neki meri služilo v rekreativne namene in deloma tudi za treninge rednih tekmovalcev. Popravila bodo precej stala, saj bo treba marsikaj popraviti, da bo kegljišče lahko služilo svojemu namenu.
Jasno je, da je za uspešno nastopanje potrebno redno trenirati. Zato se je vodstvo kegljačev »Bratstva« dogovorilo z vodstvom kegljačev »Hrastnika«;- da bodo lahko enkrat tedensko trenirali na štiri steznem kegljišču na Logu. Kegljišče za treninge bodo seveda morali plačati, zato pa bodo njihovi stroški še večji. Drugega izhoda pač ni?!
vsem že dobro znane. Zato je naloga vseh tistih, ki se ukvarjajo s tem problemom, da ta problem, ki ni problem posameznikov, ampak prehaja že v domeno naše družbe, poskušajo najti pot, ki bi iz našega delovnega človeka naredila ne samo sposobnega in vestnega delavca in samoupravljalca, člana naše napredne socialistične domovine, ampak tudi zdravega psihično in fizično sposobnega člo-vega, ki bo sposoben premagovati današnje naloge in reševati eventualne težave. Odbor kot tak poskuša V okviru svojih možnosti prispevati svoj majhen delež k načrtnemu saniranju vseh težav in problemov, katere smo že omenili.
Ob vseh teh spoznanjih je odbor zavzel sklep, da poskuša z organizacijo rekreativnega športnega tekmovanja posameznikov in posameznic. Vemo, da s tem ne
Da so nogometaši »Hrastnika« odigrali v času priprav uspešno precej trening tekem je razvidno iz rezultatov. Na teh tekmah je bilo opaziti napredek nogometa v Hrastniku in je vlivalo upanje, da bodo v višjem tekmovanju dosegali dobre rezultate. Po 6. kolu pa zasedajo mesto na repu lestvice in tako izgleda, da so vsi upi na uvrstitev v vrh splavali po vodi. Kaj je temu vzrok?
Ankete, pa tudi dejstva kažejo, da je potrebno za delovnega človeka organizirati čim več rekreativnih akcij. Zato se je Temeljna telesnokulturna skupnost občine Hrastnik odločila, da v letošnjih jesenskih mesecih organizira množičen pohod na Kal in Gore, poleg tega pa še kolesarsko trim akcijo. Upati je, da se bo teh akcij udeležilo čimveč delovnih ljudi našega kraja.
Na nogometni tekmi DOB: HRASTNIK je za goste nastopil tudi trener in bil eden od najboljših na igrišču? Po vodstvu domačih 2:0 so gostje po zaslugi trenerja (igralca) izenačili na 2:2. Trener je tako lahko za zgled svojim učencem!
Enkraten je bil pogled na razbesnele valoge Save na letošnjem odprtem republiškem prvenstvu v slalomu kajakašev in kanuistov na divjih vodah na progi »Prusnik« pri Zagorju. Prireditev je pripravilo domače BD »Hrastnik«. Splošna ugotovitev po končanem tekmovanju je bila, da je to ena izmed najtežjih prog v Jugoslaviji, na kateri bi lahko organizirali celo svetovno prvenstvo, seveda pa bi bilo potrebno urediti spremljajoče objekte. ^
Samo kanuista Halzer-Vovk sta bila uspešna, med številno posadko hrastniških brodarjev na letošnjem tradicionalnem maratonu od Brežic do Zagreba. V mladinski konkurenci sta na preko 40 km dolgi progi zasedla 2. mesto. Drugi Hrastničani v izredno močni mednarodni konkurenci niso dosegli vidnejših uspehov.
bomo rešili problema, zadovoljni pa bomo z vsakršnim pozitivnim rezultatom.
Letošnje tekmovanje naj tako kot ena izmed rekreativnih dejavnosti prispeva svoj delež k popularizaciji rekreativne dejavnosti. Zaradi same izvedbe tekmovanj, kot tudi smisla, je odbor na svoji seji sprejel že tudi nekaj splošnih
PRAVIL!
1.	Tekmovanja se udeležijo lahko vsi člani in članice TOZD Steklarne Hrastnik.
2.	Panoge tekmovanja so izbrane v Okviru možnosti za organizacijo in obstoječih objektov,
3.	Vsak udeleženec mora nastopiti v vseh panogah, v kolikor želi priti v končni seštevek pri končnih rezultatih. V kolikor ne želi nastopiti v eni ali več panogah, se mu odvzame 10 točk za posamezno panogo, kar pomeni, da
Jesenski del sezone za člansko ekipo košarkarjev »Hrastnika« je samo potrdil, da so najboljši v tej konkurenci. Pod vodstvom trenerja Adija Zaletela so namreč v ljubljanski ligi osvojili prvo mesto brez poraza in si tako priborili pravico za nastop v kvalifikacijah za nastopanje v II. republiški ligi — center.
Upali so le po tihem, pa jim je vendar uspelo. Kegljači »Bratstva« so namreč na memorial-nem turnirju »Daneta Rukavine« v Štorah v borbenih partijah med 15 ekipami osvojili prvo mesto in tako prevzeli prehodni pokal od »Aera« Celje. Kegljali so odlično in prepričljivo zmagali.
TKS občine Hrastnik ima svoje prostore v Taborniškem domu Za vse nasvete in pojasnila vam je vsak dan na voljo profesionalni sekretar Mlinar Andrej. Tako smo v Hrastniku dobili prvega profesionalnega strokovnjaka na področju telesne kulture in rekreacije.
Razen drugih tekmovanj, je vodstvo Strelske družine »Steklar« organiziralo tudi tekmovanje z vojaško puško med delavci TOZD Steklarne Hrastnik. Med ekipami je zmagal TOZD V., med posamezniki pa je bil od 100 možnih z 82 doseženimi krogi najboljši Grohar Janez.
In ne nazadnje je potrebno zapisati, da kljub urejenemu financiranju in še nekaterih drugih izboljšavah, lahko na osnovi doseženih rezultatov opažamo, da ligaški šport v Hrastniku ponovno nazaduje. Tu mislim predvsem na kvaliteto. Vzrokov za takšno stanje je verjetno več. Nekaterim primanjkuje predanih vodstvenih kadrov, nekateri nimajo svojih prostorov in svoje rekvizite prenašajo kot »mačka mlada« itd. So problemi, ki terjajo hitro rešitev!
ima le malo možnosti za visoko uvrstitev.
4.	Za udeležbo dobi udeleženec 2 pozitivni točki za vsako panogo.
5.	Tekmovanje se .odvija v naslednjih panogah:
ženske: streljanje z zračno puško, kegljanje 50 lučajev in pikado,
moški: streljanje z vojaško puško, kegljanje 100 lučajev, namizni tenis, šah in pikado.
6.	Prvo mesto v vsaki panogi prinese zmagovalcu 10 točk, kar pomeni skupaj z dvema točkama 12 točk. Drugo mesto prinese 9 plus 2 točki, tretje 8 plus 2 in tako vse do desetega mesta.
7.	Tekmovalec, ki doseže v vseh petih (ženske treh) panogah največ točk, osvoji prvo mesto in naslov športno rekreacijskega prvaka Steklarne za leto 1974.
8.	Prvi, drugi in tretje uvrščeni v končnem plasmaju prejmejo medalje in diplomo ter praktično darilo.
In kakšna so pravila tekmovanja:
1.	V streljanju in kegljanju se tekmuje po splošnih pravilih strelske oziroma kegljaške zveze Slovenije.
2.	V namiznem tenisu bo organiziran turnir, tudi po propozici-jah namiznoteniške zveze (na izpadanje).
3.	Tekmovanjè v pikadu. Vsakdo bo imel na razpolago 20 metov; kdor bo zbral več krogov, bo pač uspešnejši.
4.	Šahisti bodo razdeljeni v več skupin, odvisno od števila nastopajočih. Najboljši se bodo uvrstili v sklepni turnir, kateri bo prinesel tudi točke za končni plasma.
Tekmovanje bo vodila posebna komisija v sestavi: Cakič Ljubo, kegljanje, Verač Anton, streljanje, Bočko Branko, namizni tenis, Vujisič Milan, šah, Stiher Robert, pikado ter Premec Jože, predsednik komisije.
Vsi nastopajoči bodo o času in kraju tekmovanj pravočasno obveščeni od vodij posameznih panog.
Odbor
POMOČ
KOZJANSKEMU
Prvi krog akcije zbiranja pomoči za pomoč prizadetim od potresa na Kozjanskem v občini Hrastnik je uspešno zaključen.
Delovni ljudje in občani Hrastnika smo zbrali približno 780.000 din, kar je okrog 8% več kot smo predvideli. Sredstva so zbrali na dva načina, in sicer z delavnikom 13. 7. 1974 in iz solidarnostnega stanovanjskega sklada 5 %. Zaposleni v steklarni smo z opravljenim delavnikom v bruto znesku zbrali 245.043,60 din. Vsa tako zbrana sredstva v Sloveniji pa ne zadostujejo za popravilo objektov III. in IV. kategorije, zato smo se v Sloveniji odločili, da pristopimo v drugi krog zbiranja sredstev, vsak zaposleni še en delavnik, vsak upokojenec 10 din. Ponovimo uspeh iz prvega kroga zbiranja pomoči!
Solidarnost smo pokazali večkrat in upam, da tudi tokrat ne bo izostala.
ŠPORT
Slovenska rokometna liga - ženske
Odigrano je že pet kol v republiški ženski rokometni ligi. Po dokaj slabem začetku so rokometašice »Steklarja« dosegle dve zaporedni zmagi, nato pa v petem kolu nepričakovano odvzele še točko v gosteh favoriziranim igralkam Borca.
Ekipa nastopa v precej spremenjeni postavi. V UO kluba posvečajo največ pozornosti pridobitvi novih mladih igralk. Prvi uspehi so že tu. Igralski kader je precej povečan, čeprav tudi s tem številom v klubu niso zadovoljni.
Cilj'jim'je, kot pravijo v mladi ekipi, katera bi čez leta lahko uspešno nadaljevala z nastopanjem v republiški ligi. V klubu se trudijo, da se ne bi ponovila situacija, ko so bili skoraj pred razpadom. Po prenehanju nekaterih igralk praktično ni bilo zaledja. Žalostno je bilo predvsem spoznanje, da nekatere igralke niso hotele razumeti položaja, v kakršnem se je klub znašel. Čeprav so člani Upravnega odbora kluba intervenirali, pa so nekatere igralke vse njihove prošnje enostavno preslišale. Do kluba so se obnašale izredno nekorektno, pa čeprav se imajo za marsikaj zahvaliti ravno temu, da so igrale rokomet. Spoznanje, 'ki je že mnogokrat izraženo v praksi, se je žal ponovilo tudi v vrstah ŽRK »Steklar«.
Ž letošnja tekmovalno sezono se je precej spremenila situacija v klubu. Delo je razdeljeno. Vse zadolžitve posameznikov so sinhronizirane v uspešno timsko delo. Takšno delo že kaže tudi prve uspehe. V preteklem mesecu je registriranih pet novih igralk. V klub se je vrnila tudi Naroglavova, ki se je v tem času poročila in dobila hčerkico. Z njeno vrnitvijo je ekipa precej pridobila. Sodčeva, tako se Naroglavova sedaj piše, je s svojo igro precej razbremenila Mlinaričevo in Jelčičevo, katere so nosile (to še nosijo skupno z njo) glavno breme. Trenutno ima trener Mravljak Brane naslednje igralke na spisku za sestavo prve ekipe:
Krajnc Lidija, Landero Marija, Bajda Vi-kica, Kolšek Darja, Pintar Marjana, Jelčič Lilijana, Mlinarič Marjana, Bratuša Slavi, Draksler Metka, Draksler Janja, Jus Diana, Urbajs Marija, Pilih Ema ter Jekoš Marija. Tu pa je treba upoštevati še Mikoličevo, ki je trenutno bolna.
Pa si oglejmo rezultate:
I.	kolo
Steklar :Bra.nik 10:22
Brez Kranjčeve v vratih je domača ekipa doživela pravo katastrofo v srečanju z bivšimi članicami druge zvezne lige.
II.	kolo
Usnjar:Steklar 13:8
V Zasavskem derbiju so igralke Usnjarja slavile prvo zmago, igralke Steklarja pa so zapravile kar pet sedemetrovk.
III.	kolo
Steklar :Eta 11:7
Domačinke so dosegle prvo zmago, vendar so pri tem ponovno zgrešile celo vrsto kazenskih strelov. Gostje so se zoper to srečanje pritožili, ker domača igralka Sodčeva ni imela potrjene licence. TK pri ligaškem odboru je srečanje razveljavila ter registrirala z 10:0 v korist gostij. Vodstvo steklarja se je na to odločitev pritožilo. V pisarni Rokometne zveze Slovenije (sekretar tovariš Vidic) so priznali administrativno napako. Kajti UO kluba je pravočasno zaprosil za licenco igralke Sodčeve.
IV.	kolo
Steklar :Brežice 6:4
V izredno razburljivem srečanju, kjer sta se izkazali zlasti obe vratarki, so domačinke zasluženo zmagale.
V.	kolo
Borec :Steklar 14:14
Presenečenje kola. Hrastničanke so odvzele točko enemu glavnih kandidatov za prvo mesto; lanskim prvakinjam. Škoda, igralke Steklarja so še pet minut pred koncem vodile z 14:11.
Poglejmo si še lestvico. V lestvici ni upoštevan rezultat Steklar :Eta 11:7, temveč 0:10.
Ob pravilno doseženem rezultatu na igrišču bi Hrastničanke s petimi točkami zavzele
8.	mesto.
Branik	5	5	0	0	90:46	10
Borec	5	3	1	1	90:70	7
Izola	5	3	0	2	63:37	6
Lisca	5	3	0	2	71:73	6
Usnjar	5	3	0	2	50:53	6
Slovan	5	2	1	2	85:79	5
Dobravlje	5	2	1	2	57:58	5
Eta	5	2	0	3	48:45	4
Sava	5	2	0	3	57:68	4
Steklar	5	1	1	3	38:63	3
Brežice	5	1	0	4	33:54	2
Beltinka	5	1	0	4	52:89	2
Ko bo izšlo naše glasilo, bodo igralke Steklarja imele na razporedu še naslednja srečanja:
8.	kolo 12. 10. 1074 Ob 19. uri.
Steklar :Lisca
9.	kolo 20. 10. 1974 Beltinka Steklar
10.	kolo 26. 10. ob 19. uri Steklar Slovan
11.	kolo 3. 11. 1974 Sava Steklar
Iz dela odbora za športno rekreacijo
Po krajšem premoru zaradi poletnih mesecev je 'Odbor za športno rekreacijo pričel oziroma nadaljeval s svojim programskim delom. Posebno v drugem delu je program odbo-ra zelo napet in bo potrebno mnogo dela, v kolikor želijo člani odbora svoj 'program realizirati. Kajti v drugem delu, to je jesen-
skem, je treba izvesti medobratna tekmovanja v malem nogometu, streljanju, odbojki, kegljanju, šahu in namiznem tenisu. Nekatera so v teku (mali nogomet), druga so končana, medtem ko se nekatera še niso pričela.
V tem delu so na sporedu tudi občinske DŠI, katerih se bodo tudi udeležile naše ekipe.
Poleg tega bomo v tem delu poskušali tudi s tekmovanjem za posameznike. Če upoštevamo pri vsem tem še program komisije za šport in rekreacijo pri 'IO ZZKS, potem je dela zares veliko. Ob vsem tem pa ni treba prezreti dejstva, da to delo ni zaman, v kolikor je načrtno ter temeljito izvedeno. Naš delovni človek potrebuje rekreacijo, če bomo s svojim delom uspeli, potem prav verjetno itrud ne bo zaman.
Poglejmo si trenutne rezultate medobrat-nih tekmovanj. Prvi so nastopili strelci. V četrtek dne 12. 9. 1974 se je na strelišču Steklarja na Diarmajerjevem hribu zbralo sedem ekip iz posameznih TOZD, katere so se pomerile med seboj v streljanju z vojaško puško. Vsako ekipo so sestavljali 4. tekmovalci, kateri so imeli na razpolago po tri poskusne strele ter deset strelov za oceno. Streljali so na razdalja 100 metrov. Zmagala je ekipa TOZD V. v postavi Grohar Janez 82, Selič Franc 62, Sebasu Branko 73, Brglez Vinko 58 krogov.
Rezultati :
1.	mesto TOZD V. Delavnice od 400 možnih krogov 275;
2.	mesto TOZD I. Notranji obrati 219;
3.	mesto TOZD IV. Orodjarna 204.
Sledijo: Skupne službe 200 krogov, TOZD
zmesaima 153 krogov, TOZD II. avtomati 133 krogov, TOZD I. brusilnica 124 krogov.
Tudi nogometaši so pričeli z drugim delom prvenstva. V prvih dveh kolih je bilo doseženih nekaj presenetljivih rezultatov. Ekipa škupnih služb, katera je vodila po prvem delu prvenstva, je doživela dva poraza ter zdrsnila na tretje mesto.
Ravno nasprotno njim pa so pričeli resno nogometaši ekipe notranjega obrata ter, kot kaže, bodo resno posegli v boj za prvo mesto.
Siceitpa .si poglejmo rezultate:
VIII.	kolo
Notranji obrat 1 : Samski dom	2:4
Notranji obrat HI : Orodjarna	2:1
Skupne službe : avtomati	1:4
Notranji obrat II. : delavnice	2:5
IX.	'kolo
Samski dom : Delavnice	1:4
Avtomati : Notranji obrat II.	3:0
Orodjarna : Skupne službe	4:3
Notranji obrat I. : Notranji Obrat II. 1:3
Lestvica po IX. kolu
Delavnice	9	7	1	1	28:16	15
Orodjarna	9	6	2	1	41:19	14
Skupne službe	9	6	0	3	35:21	12
Notranji obrat II.	9	4	3	2	23:12	11
Samski dom	9	3	2	4	19:25	8
Avtomati	9	3	1	5	21:31	7
Notranji obrat I	9	1	1	7	14:32	3
Notranji obrat II	9	0	2	7	14:39	2
J. P.
Odprto prvenstvo Slovenije za kajakaše in kanuiste na divjih vodah
7.	in 8. septembra je bilo na Savi v Hrastniku odprto prvenstvo Slovenije za kajakaše in kanuiste na divjih vodah. Prvi dan je bil na programu spust na 8 km dolgi progi od Prusnika do Hrastnika, drugi dan pa slalom v Prusniku. Slalom proga je bila dolga 800 metrov in je imela 23 vrat. Proga »Prusnik- je ena najtežjih v Jugoslaviji in je na njej bilo tokrat organizirano prvo . uradno tekmovanje. Progo so z velikim požrtvovanjem odlično pripravili funkcionarji Brodarskega društva Hrastnik. Tik pred prvenstvom so morali del proge celo popravljat' ker je nekatera vratca odnesla narasla Sava. Proga je bila take te-
žavnostne stopinje, da vodstva nekaterih klubov niso dovolila, da bi nastopili njihovi mladinci. Na tekmovanju so sodelovali skoraj vsi najboljši slovenski kajakaši in kanuisti, poleg tega pa še tekmovalci iz dveh zagrebških klubov. Manjkali so nekateri boljši tekmovalci iz LBD Ljubljana, ki so bili v tem času v tujini, na tekmovanje pa bi verjetno prišli še tekmovalci iz drugih republik, če ne bi ravno v tem času bila na pi-ogramu tekmovanja v zvezni kajakaški ligi. To prvenstvo bi namreč moralo po koledarju biti že prej, vendar ga Hrastničani niso mogli organizirati, ker so bili zaposleni s prestavljanjem bara-
ke oziroma svojih klubskih prostorov, o čemer smo pisali že v prejšnji številki.
Na tekmovanju je v obeh dneh skupaj startalo 66 čolnov iz naslednjih klubov: LBD Ljubljana, Rašica Ljubljana, Soške elektrarne iz Nove Gorice, Mura Radenci, Slavija in Končar iz Zagreba ter domači Hrastnik.
REZULTATI SPUSTA:
K-l člani: 1. Barič Franc (Hrastnik), 2. Čižman Tone (Rašica), 3. Gnjidič Rado (Hrastnik;.
4.	Skok Dušan (Rašica), 5. Volaj Boris (Hrastnik) itd.
K-l mladinci: 1. Stradar Danilo (Hrastnik), 2. Kauzer Peter
(Hrastnik), 3. Skok Miran (Rašica), 4. Oblakovič Oli (Rašica), 5. Seničar Franc (Hrastnik).
V	kanuju enosedu je zmagal v članski konkurenci Masle (LBD), v kanuju dvosedu Vovk-Halzer (Hrastnik) in v kanuju enosedu med mladinci Modič (Rašica).
V	spustu, ki je bil v dokaj slabem vremenu, so torej bili najboljši Hrastničani. Startalo je skupaj 29 čolnov. V spustu je startalo še več Hrastničanov, ki pa niso dosegli vidnejših rezultatov.
SLALOM:
Proga »Prusnik«, dolžina 800 m,
23 vrat..
(Nadaljevanje na 11. strani)
Zbiranje tekmovalcev pred startom v Prusniku
(Nadaljevanje z 10. strani)
Rezultati :
K-l člani: 1. Matkovič Dubravko (Končar), 2. Abramovič Darko (SE), 3. Kodelja Ivan (SE), 4. Barič Franc (Hrastnik), 5. Gnjidič Rado (Hrastnik).
K-l mladinci: 1. Vidic Vili, 2. Poberaj Silvan, 3. Abramovič Jože (vsi SE), 4. Kauzer Peter (Hrastnik), 5. Čibej Marjan (SE).
C-l člani: 1. Masle Srečo (LBD), 2. Šuštarič Dušan (LBD), 3. Ve-seljko Dražen (Končar), 4. Dolinšek Janez (LBD).
gi in se je tako uvrstil šele na 4. mesto. Pa tudi dvojlica Halzer-Vovk v kanuju dvosedu sta bila diskvalificirana.
V članski konkurenci je tako zasluženo zmagal Zagrebčan Ma-takovič, ki je bil v drugi vožnji daleč najboljši. Abramič in Kodelja iz Nove Gorice sta zavzela 2. oziroma 3. mesto in sta bila solidna.
Med mladinci so bili najboljši tekmovalci iz Nove Gorice, ki so med kajakaši zavzeli prva 3 mesta. Bili so zares najboljši in tu-
ČESTITAMO
Tovariš Krsnik Franjo, rojen 12. 1. 1939 v vasi Prigorje — Krapina, stanujoč v Logu 2, vodja službe plana in analize, je diplomiral na Višji šoli za organizacijo dela Kranj na organizacijsko proizvodni smeri in si s tem pridobil višjo strokovno izobrazbo.
Povemo naj to, da je Krsnik Franjo prišel v Steklarno Hrastnik 3. 9. 1957 in sicer iz steklar-
ske šole Rogaška Slatina in se zaposlil najprej kot pomočnik. Nato se je ponovno izučeval in si pridobil srednjo strokovno usposobljenost steklarskega iz-menovodje. Po končani šoli se je zaposlil v TOZD I kot izmeno-vodja, kasneje ,pa je glede na svoje organizacijske, družbenopolitične in strokovne sposobnosti bil prerazporejen v gospodarsko planski sektor. Po odhodu vodje pa je prevzel že navedeno službo. Ko je opravljal to delo, se je začel tudi strokovno izpopolnjevati in sicer s tem, da se je vpisal na Višjo šolo za organi-
zacijo dela Kranj in predmetno šolo v rednem, primernem roku tudi končal, kljub temu, da je ravno v tem času iz dneva v dan prevzemal družbenopolitične, športne in samoupravne funkcije, tako v okviru delovne organizacije kot občine.
Vsi člani ga poznamo kot odličnega predsednika delavskega sveta v preteklih obdobjih, kot vestnega delavca, še posebej pa kot zelo aktivnega v družbenopolitičnih organizacijah.
S svojo prisotnostjo na delavskih svetih, zborih delovnih ljudi in drugih kolektivno izvršilnih organih, je vedno pravilno in v duhu samoupravnih socialističnih odnosov vodil svojo diskusijo. Če bi hoteli našteti njegovo aktivno udeležbo po področjih, organizacijah, društvih, samoupravnih organih, bi verjetno maloikje naleteli, da ni bil aktiven in prisoten.
To svojo dejavnost tudi nadaljuje sedaj, saj je predsednik občinskega sindikalnega sveta in mnogih komisij, aktivno udeležen v različnih organih ZK v steklarni, občini in revirju, tako da mu lahko dejansko čestitamo, da je kljub opravljanju vseh teh funkcij tudi uspešno diplomiral.
S profilom, ki si ga je pridobil, pa je Steklarni Hrastnik in tudi drugim, ki mnogokrat potrebujejo njegovo prisotnost, zagotovljeno, da bo s svojim aktivnim delom tudi naprej pripomogel nadaljnjemu razvoju samoupravljanja in krepitve odnosov v okviru ustave in sklepov naših družbenopolitičnih organizacij.
Zanimalo vas bo
Prusnik — najtežja proga v Jugoslaviji
V	konkurenci kanujev dvosedov sta nastopili samo dve posadki, vendar sta bili obe diskvalificirani.
3 X K-l : 1. Hrastnik (Barič— Volaj—Gnjidič), 2. kombinirana ekipa	(Matakovič—Stojanovič—
Kodelja), 3. Soške elektrarne (Vidic—Abramič—Poberaj), 4. Hrastnik (Stradar—Kauzer—Seničar).
V	slalomu tako domačini niso imeli večjih uspehov. Razočaral je tudi Barič Franc, ki je preveč samozavestno vozil na težki pro-
d d d
d d d
di najhrabrejši v naraslih valovih Save.
V	ostalih konkurencah niso bili doseženi pomembnejši rezultati. Hrastničani so tako razočarali v slalomu, ali pa smo preveč pričakovali od njih.
V	celoti gledano je tekmovanje dobro uspelo, za kar pa gre naj-večja zahvala izredno požrtvovalnim funkcionarjem Brodarskega društva »Hrastnik«r""’’
Strgaršek Janez
Prišli v podjetje
Razboršek Alojz, delavec težak; Mehdi Rama, odnašalec; Kvas Ana, kontrolor stekla v TOZD II; Trupi Ivan, odnašalec; Fetibego-vič Husein, odnašalec; Stojančič Radovan, odnašalec; Milič Petar, odvažalec zmesi; Kepa Stanislava, odnašalka; Ržek Igor, cizeler; Alt Jože, ključavničar; Osmanovič Arif, dostavljalec stekla; Pavel-šek Marica, odnašalka; Pavčnik Bojan, varilec z izpitom; Sejkano-vič Mehrned, odnašalec; Kladnik Romana, kontrolor v TOZD II; Bašič Smail, odnašalec; Golič Ir-fam, odnašalec; Badič Besim, odnašalec.
Odšli iz podjetja:
Na lastno željo
Savič Dušan, voznik viličarja; Mrežar Antonija, skladiščna delavka; Stoklasa Marjan, krogličar; Oblak Mira, «odnašalka; Žlindra Boris, šofer; Železnik Vojka, planer-analitik; Bratuša Oto, pomočnik v avtomatski proizvodnji; Drstvenšek Vera, kontrolor v TOZD II; Šmit Ana, odnašalka.
Samovoljno zapustili delo
Kreže Anton III, dostavljalec stekla; Gašparut Boris, odnašalec; Zrim Dragica, kontrolor v TOZD II; Pertinač Mihael, nabiralec stekla; Nikič Boris, menjalec modelov; Jovan Jože, nabiralec stekla; Delič Muharem, pobiralec črepinj; Veteršek Ana, odnašalka; Šunta Matevž, pomočnik v TOZD II; Topič Fatima, odnašalka; Ra-
mič Sabit, odnašalec; Kumar Marija, odnašalka; Golič Amir, odnašalec; Hribar Vida, odnašalka; Sladič Marjan, odnašalec; Lipec Venčeslav, ročni pihalec; Drnovšek Silvo, krogličar; Motoh Nada, odnašalka; Kureševič Gavro, dostavljalec zmesi.
Odšli v JLA
Arlič Viljem, kovinostrugar; Pikelj Jože, krogličar; Šmit Sandi, električar; Laznik Stanislav
II.,	pravnik pripravnik; Projič Andrej II., pomožni delavec.
Izključeni iz podjetja
Šišič Suvad, odnašalec; Šupko-vič Fehret, odnašalec; Halilovič Šefik, odnašalec; Lončina Velimir, odnašalec; Kočila Alojzija, kontrolor v TOZD II.
Poročili so se
Novak Ana, izpihalka in Mekše Mirko, nabiralec stekla; Volavšek Stanislava, odnašalka in Trošt Franc.
Prirastek v družini
Knez Jože II., hčerko; Oblak Slavica, sina; Musar Silvo, hčer-, ko.
ZAHVALA
Prav prisrčno se zahvaljujem vsem svojim sodelavkam in sodelavcem v skladišču gotovih izdelkov za prisrčno slove in »zlati dar« ob mojem izstopu iz službe. Ivanka Jakopič
Takole so mi napisale v slovo moje sodelavke:
Draga Ivica!
Z nami v službo si hodila; veselje, zadovoljstvo si delila!
A prišel je čas, ko poslavljaš se od nas.
Prosimo Te, da deneš vse na stran, če je bilo kaj žalega med nami, tu poklanjamo Ti zlati dar, da pozabljena ne boš nikdar!
Tvoje sodelavke
NAGRADNA KRIŽANKA
M	REPATA ZVEZDA	MESTO NA JAPONSKEM	TUJE MO* Sko ime	DEVETI PLANET SONČNEGA SISTEMA	DEL VOZA	ŽILA D0: VODNICA	M	SREDIŠČE VRTENJA	DEL OBRAZA	PLESALKA PAVLOVA	PEVKA KODRIČ	ZAVITI OKLEPAJ	M	BELGIJSKO ZDRAVIL. POD ardeni	LEGENDÄR« NI RIMSKI KRALJ	PESNICA MUSER	ZAGOZDA	travnik OB VOD»	OVALNA SKLEDA
MLADI SOVJETSKI Šahovski VELE-* Mojster							NAOČ» NIKI						osn. papir* VOD NAŠEGA PODJETJA						
AMBIENT							KMEČKO POSLOPJE KITAJSKA JADRNICA						NAJUSPEŠ* NEJSIJUGO-SLOV. BOKSAR VSEH ČASOV C MATE)						
ŠTEVILO OD KATE» «EGA OD: STEVAMO								HRVAŠKI FOLKLORNI ANSAMBEL					ZDRAVILNA RASTLINA						
								NAREČJE					ČEKANI						
LETNI GOZDNI POSEK					NAPLAČIL0 STARO ME; STO V AR* GOLIDI					SLINA				UMETNA VODNA POT OCVIRK ANTON					
OSTANEK KART PO RAZDELITVI						OKONČINA. ČLAN ' VETRIČ			MESTO V NOTRANJI DALMACIJI	KOMPONIST GOTOVAC						REŠJJJTE KRIŽANKE	NAČIN, VRSTA CVUMET; NOSTl)	UGANDSKI POLITIČNI VODITELJ C IDI)	VOZ s PLOHOM
M	VREDNOST NI PAPIR, OBVEZNICA	ŽURNAL								TUJE MO; SKO IME MESTO V KOS METU						NEFRIT			
		DVIGALO, TEKOČI TRAK														BIVŠA POR* TUG,KOLONU JAV INDIJI			
BERILIJ			TEKSTILNI IZDELEK	MEJNA REKA V INDOKINI							ANTON, INGOLIČ			PRESIHAJOČE JEZERO V AFRIKI OKRASNO DREVO					
PR ITO K DONAVE V ROMUNIJI				TKANINA ZA ZAVESE POLAGALEC TLAKA							SESTAVILI KARLI DREMEL	najsvet» LEJsM • PLANET V SONČNEM SISTEMU	UTIRALEC NOVIH POTI ANTONIO JANIQRO						
PIJAČA 0: LIMPIJSKIH BOGOV							ODLOŽITEV	NORBERT JOKL			OBRAT ŽELEZARNE								
								TROPSKA OVIJALKA			DUŠICA ERZIN								
M	POJAV NA RAZBURKA1 NEM MORJU				KRAJ NA VIPAVSKEM BIOLOŠKA SKUPINA LJUDI				ZAMISEL, DUHOVNA PREDSTAVA						GORA, NA KOROŠKEM	NOBELU	VELIKO JEZERO V SOVJ. ZVEZI	LJUBLJAN* SKO POKO: PALIŠĆE	OČKA
	GOJITEV								OGRADA										
RANO- CELNIK						TKANINA IZ UMETNIH VLAKEN							NOSILNOST • LADJE a KRALJ* HVALI						
NAUK 0 NRAVNOSTI						REKA NA ČEŠKEM IN Y NEMČIJI					, DELO. (PISMENI) IZDELEK								
UMRLI AVSTRIJSKI DRŽAVNIK						PRITOK SIBIRSKE REKE ŠIL* KE IZMON: GOLIJE					ITALIJANSKI BAROČNI SLIKAR (GUIDO)					SVETLO ANGLEŠKO PIVO			
PISANA TROPSKA PAPIGA						ROČNI VOZ NA DVEH KOLESIH					OBER					ZDRAVILO			
Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bomo z žrebom razdelili 7 nagrad:
1.	nagrada	50	din
2.	nagrada	30	din
3.	—7. nagrada	po	20	din
Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, STEKLARNA HRASTNIK. Pri žrebanju bomo upoštevali vse	pravilne	rešitve,
ki bodo prispele v uredništvo do petka, 25. oktobra.
Kegljači »Bratstva« iz Hrastnika so se ponovno udeležili tradicionalnega memorialnega turnir-
NAGRAJENI REŠEVALCI
Za nagradno križanko, objavljeno v deveti številki STEKLARJA, smo prejeli 63 rešitev. Žreb je razdelil nagrade takole:
1. nagrada (50din) Zorec Mirko
III.	2. nagrada (30 din) Rak Jožica, 3.-7. nagrado (po 20 din) prejmejo: Miklič Zvone, Cvetko Milica, Alt Ervin, Oberavner Rezi, Venko Joža.
ja »Daneta Rukavine« v Štorah. 15 ekip je tekmovalo v borbenih partijah. Hrastničani niso računa-
li na največji uspeh, saj so na turnirju nastopile prekaljene ekipe, favorit pa je bila vsekakor ekipa »Aera«, ki je lansko leto tudi zmagala. Hrastničani pa so prekosili sami sebe in prepričljivo zmagali ter tako od ekipe »Aera« prevzeli prehodni pokal.
Vrstni red:
1.	»Bratstvo« Hrastnik	862
2.	»Elektro« Celje	771
3.	»Aero« Celje	753
4.	»Partizan« Štore	746
5.	Šoštanj	746
6.	»Emo« Celje	709
7.	PTT Celje	709
8.	»Cinkarna«	685
9.	»Nivo« Celje	670
10.	»Avto« Celje	669
11.	»LIK Savinja« Celje	629
12.	»Juteks« Žalec	621
13.	»Etol« Celje	615
14.	»Ferralit« Žalec	603
15.	»Žična« Celje	584
Za ekipo »Bratstva« so nastopili: Đoko Pokrajac, Anton Kolšek, Ivan Kovač, Savo Tosič, Anton Peršič, Jože Prah, Anton Mlakar, Franjo Krsnik, Bojan Koritnik in Ljubo Čakič.
Najboljši je bil Anton Peršič, posebno pa se je izkazal mladi Jožek Prah, ki je tudi tokrat dokazal, da ima vse pogoje, da se razvije v odličnega kegljača, seveda če bo prizadevno vadil.
Že iz postave je razvidno, da niso nastopili nekateri najboljši
kegljači »Bratstva«, zato je uspeh te ekipe še toliko bolj pomemben, povedali pa so, da bodo v bodoče pripravljali posebno ekipo, ki bo nastopala v borbenih partijah. Čestitke!
Janez Strgaršek
Steklar pihalec Puhler Ernest — izdelava razsvetljavnih teles
ZAHVALA
Ob boleči izgubi moža, očeta in starega očeta FRANCA MEŽNARJA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in vsem, ki so nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, ga pospremili na zadnji poti. Lepa hvala govornikoma tovarišu Antonu Mlakarju in tovarišu Viktorju Rackiju «ter vsem pevcem in godbi »Svobode U«. Iskrena hvala skladiščnim delavkam za darovano denarno pomoč in delavkam avtomatske proizvodnje.
Žalujoči:
žena Antonija in hčerke z družinami
Pokal Hrastničanom
OKTOBER 1974	ŠT. 8
Vpliv industrije na življenjsko okolje
IX. kongresa slovenske mladine v Moravcih pri Murski Soboti se je udeležil tudi predsednik konference mladih ZALETEL VILI, ki je v razpravi med drugim dejal:
Spoštovani delegati in gosti!
S svojo razpravo o vplivih industrije na okolje, v katerem živimo in seveda o posledicah, ki izhajajo iz tega, želim predvsem poudariti neverjeten obseg in pomen tega problema, ki ga bo morala celotna družba v najkrajšem času pričeti reševati sistematično.
Vsi vemo, da je onesnaževanje zraka problem in tegoba nas vseh, to se pravi, da se vsi ljudje širom po svetu srečujejo oziroma živijo v nezdravem okolju. Vendar pa bi se jaz omejil predvsem na našo zasavsko regijo, kjer je prisotnost onesnaževanja precejšnja.
Če pogledamo nekaj let nazaj, vidimo, da so poškodbe rastlinske odeje, gozdov prisotne na območju Zagorja, Trbovelj in Hrastnika že več desetletij. V minimalnem obsegu so se začele pojavljati že ob osnovanju nekaterih vej industrije v letih okrog 1880, neverjetno pa je obseg zastrupljevanja zraka in površin porasel z intenzivno industrializacijo tega območja po o-svoboditvi, zlasti v začetku obratovanja TET II, leta 1968. To je povzročila prekomerna koncentracija SO, ter na ta način pričela uničevati vegetacijo in povzročati nevarna obolenja ljudi in živali v Hrastniku in delu Savske doline. To pa je lahko tudi povsem logičen zaključek, da je z vsemi onesnaževalci zraka v Zasavju povprečna emisija SO, preko 270 ton na dan. Če temu dodamo še kritične vremenske razmere, reliefno podobo Savske doline, v veliki meri neustrezna izvedba dimnika, lahko že vsak laik ugotovi, kakšni pogoji so dani za življenje ljudem, živečim na tem področju.
Za boljše razumevanje oziroma ponazarjanje realne slike nekaterih predelov v revirskih občinah bi navedel še nekaj ključnih podatkov, ki bazirajo predvsem na osnovi dolgotrajnega študija in raznoraznih meritev o vplivih SO, na zdravje ljudi, vegetacije in gozdove. Nekatere rastline v našem območju reagirajo že pri 0,4 mg SO, na m3, to se pravi, da pri tej stopnji dolgotrajne koncentracije SO, škodljivo vpliva nanje. Po meritvah pa nam podatki nazorno kažejo, da kritične razmere izredno visokih koncentracij, to je preko 20 mg SO, na m3, trajajo preko 30 %
časa v letu. Na osnovi tega je obseg poškodb kmetijskih rastlin na najbolj ogroženih mestih v Zasavju tolikšen, da razen kake odpornejše okopanine ni mogoče gojiti ničesar več. Tudi sestav trav se je toliko poslabšal, da je glede na direktno škodljivost krme reja živine skoraj že onemogočena. Posledica tega je tudi ogromen areal poškodovanih gozdov. Popolnoma je uničenih že preko 500 ha gozdov, površine nad 2000 ha pa naglo propadajo. Posebno pereč bo v najkrajšem času problem površin, kjer je gozd že popolnoma oz. v celoti propadel. Izginja že tudi grmovni in zeliščni sloj rastlinstva, pretijo nepopravljive posledice erozijskih pojavov. Neposredne gospodarske škode bodo narasle desetin večkrat. Vprašljiva bo kvaliteta pitne vode in še niz vsem živim bitjem nujnih faktorjev. Zaradi uničevanja vegetacije so erozijski procesi na nekaj mestih že sprožili površinsko polzenje zemljišč. Preizkusi so pokazali, da pri sedanjih koncentracijah tudi najbolj odporne rastlinske vrste propadajo in da ni možna odprava drsenja zemljišč z zasaditvijo novih, odpornejših rastlinskih vrst.
Enaka oz. še bolj kritična je situacija glede ogroženosti zdravja ljudi in živali, ki žive v zaselkih na pobočju doline Save, pri katerih so že opazne večje motnje v telesnem razvoju in povečanju obolenj dihal. Po podatkih boluje v Zasavju preko 18 % ljudi za posledicami katastrofalne koncentracije SO,.
Poleg S02 ne smemo pozabiti tudi na ogromne količine usedlin oz. saj, katere pogojujejo isti vzroki. Dejstvo, da je usedlina iz Cementarne v nekaterih bližnjih predelih Zasavja tudi do 779,3 g na m3, dočim je v istem terminu na območju Ljubljana-Bežigrad 16,4 g na m3, jasno kaže, da je potrebno v najkrajšem času in nujno pristopiti k reševanju teh problemov.
In če pogledamo še, kaj je storila naša družba oz. tako imenovani zastrupljevalci zdravih življenjskih pogojev. V preteklih letih je bilo na pobudo DPO in oškodovancev samih izplačana že precejšnja količina denarja, predvsem kmetom za nastalo gospodarsko škodo. Samo v lanskem letu je bilo na območju revirskih občin in Laškega izplačanih čez
1,200.000	din, kar pa razumljivo še zdaleč ni dovolj za povrnitev škode. Po dolgotrajnih študijah, raziskavah, meritvah pa je bil izdelan in sprejet v TET sanacijski program, ki je sestavljen iz dveh faz.
izgradnjo 360 m visokega dimnika, preko katerega se bodo odvajali dimni plini v višini nad in-vezno plastjo, koder jim bo omogočena prosta in neovirana dispe-zija, ki je bila sedaj izreden pogoj za izredno visoko koncentracijo S02, je že v teku. Druga faza, ki pa je dolgoročnega pomena, zajema rušenje TET I in izgradnjo TET III ter postavitev čistilnih naprav za dimne pline za obe enoti. TET III naj bi predvidoma bila kombi-plinska elektrarna, ki praktično ne bi onesnaževala ozračja s SO,. To je vsekakor dolgoročnejši sanacijski program, ki ga bo pa potrebno čimprej izvršiti, saj v to sili že samo kritično stanje ozračja in Save ter težka elektroenergetska situacija.
Tovarišice in tovariši!
Predstavljajte si kmeta, kmetijskega proizvajalca, ki živi od svojih lastnih pridelkov. Še pred leti se je lahko veselil nad količino in kakovostjo pridelkov, ki so bili plod njegovih krvavih žuljev, njegovega potu. Vprašajmo se kaj pa danes!? V svojo zemljo prelije še več potu, na dlaneh je še več krvavih žuljev, toda pridelkov je malo, komaj da pridela nekaj zase in svojo družino. Ves njegov trud je uničen, sežgan, pokrit z debelo plastjo sivega prahu, saj, ki jih prinese veter v ogromnih količinah. Zamislite sii rudarja, ki dan za dnem, noč za nočjo trdo dela v globokih rovih, zamislite si steklarja, ki dan za dnem, noč za nočjo težko dela ob pečeh, ki izžarevajo neznosno vročino, in vsak od teh neposrednih samoupravi j alce v, članov naše samoupravne socialistične družbe, _ si želi čistega, zdravega okolja, kjer bi se lahko odpočil in naužil svežega zraka, katerega pa mora iskati daleč od svojega rojstnega
-kraja, kraja, v katerem daje celotni družbi tako ali drugače plačan davek.
Zamislite si otroke, majhna nebogljena živa bitja, ki še ne poznajo nobenih tegob in skrbi življenja. Poznajo samo veselje, radost in igro. Komaj čakajo, da zapade sneg, katerega iz pripovedovanja slaršev poznajo kot simbol beline. In ko sneg zapade, le malo časa traja veselje in radost otrok, kajti zjutraj, ko se zbudijo, je sneg prekrila nova, črna odeja, v katero se potem zaslepljujoče vtisnejo nove sledi smuči in sani.
Industrijski delavec, kmet, je pripravljen in razume pogoje in težave industrijske proizvodnje. Vendar hoče biti enakopraven do vseh drugih industrijskih delavcev, do vseh drugih kmetijskih proizvajalcev, kajti vse to ima v ustavi jasno in glasno zagotovljeno.
Tovarišice in tovariši!
Vsa navedena akutno emisijska problematika terja hitro in dosledno ukrepanje. V nasprotnem primeru bodo sledile katastrofe, ki ne bodo v ponos naši družbi, ki si je zadala nalogo, delovnemu človeku ustvariti boljše življenje. Zavedati se moramo, da napredek, ki ga celotni družbi dajejo dobrine in proizvedena energija lokalno zelo močno prizadenejo del družbe in da naše ugodje ob TV, gretju ob električni peči, olajšanem delu z električnimi aparati in stroji neprecenljivo drago plačuje zasavski kmet, delavec, ko mora delati in živeti v strupenem ozračju, onesnaženem okolju in trpi slabo povrnjeno gospodarsko škodo, ker ne nazadnje le še ni vse gledano skozi prizmo denarja, temveč je vse bolj prisotno zdravstveno stanje, zdravje ljudi, delavcev, kmetov.
IZVLEČKI IZ RESOLUCIJE ZSMS
Poleg statutov je bila dana v javno razpravo tudi resolucija.
Odbor za pripravo IX. kongresa ZSMS in RK ZMS sta na svoji 4. seji sprejela osnutek resolucije o nadaljnji vlogi ZSMS v izgradnji samoupravne socialistične družbe ter osnutek statuta, ki ga dajeta v javno razpravo. Javna razprava bo trajala do IX. kongresa v mesecu oktobru. Javna razprava o predloženih dokumentih mora utrditi idejnopolitično in akcijsko enotnost ter razredno naravnanost celotne organizacije mladih in prodreti do slehernega mladinca in organizacije v skladu s sprejetim potekom razprav na 12. seji predsedstva RK ZMS.
Članstvo mora vseskozi demokratično javno razpravo in soočenjem mnenj povedati, kakšne cilje in naloge si bomo v naši organizaciji zastavili za naslednje obdobje. V začrtanih ciljih resolucije se mora jasno izražati globalna programska orientacija, sprejeta na VII. in X. kongresu ZKS in ZKJ ter borba za realizacijo nove ustave, ki so osnova za nadaljnjo usmeritev in akcijo ZSMS v uresničevanju neposrednih dolgoročnih interesov delavskega razreda in socialističnega samoupravljanja.
Resolucija govori o tem, da je potrebno ustvariti družbene pogoje, v katerih se bo mladina neposredno angažirala na vseh področjih družbenega življenja in s tem prevzela svoj del odgovornosti za rezultate družbenega razvoja. Brez tesne življenjske povezanosti z delavskim razredom in subjektivnimi silami ne moremo v naši družbi izpeljati vseh revolucionarnih sprememb. Danes lahko ugotovimo, da delovanje našega članstva v SZDL, sindikatih in ZK postaja stvarnost in da smo na tem področju v naši organizaciji v slovenskem prostoru naredili velike korake. Naši interesi, problemi, stališča in sklepi se morajo preverjati in u-veljavljati skupno z interesi vseh ostalih delavcev in občanov v okviru SZDL, sindikatov, ZK. Tako postajajo ti problemi skupni, to je pa tudi pogoj za uspešno in učinkovito razreševanje in uveljavljanje le-teh.
Zelo pomembno je delovanje komunistov in aktivov mladih komunistov v vseh oblikah organiziranja in delovanja ZSMS, predvsem da zagotovimo odločilni vpliv ZK kot avantgarde delavskega razreda in da ne bi prišlo do idejno-političnega oddaljevanja od politike ZK. Pri vključevanju in usmerjanju akcije v druge DPO pa se moramo odločno boriti proti poskusom vzpostavljanja partnerskih odnosov ter prevzemanju oblastne vloge nad drugo DPO, saj se v ZK in DPO zavzemamo za takšen sistem neposredne socialistične demokracije, ki zagotavlja sleherni DPO samostojno in odgovorno politično in akcijsko samostojnost v skladu s programom ZK in pod idejnim vodstvom ZK.
Zelo pomembno pri nadaljnji izgradnji naše nove enotne organizacije mladih so principi delovanja, ki jih posebej v resoluciji ponovno opredeljujemo, prav tako pa obveznosti in odgovornosti, ki iz njih izhajajo. Povečanje marksističnega znanja mladine in družbenopolitično usposabljanje mladih je ena od izred-
no pomembnih nalog v naslednjem obdobju, to je bilo še posebej poudarjeno na X. kongresu ZKJ in v govoru tov. Tita na
X.	kongresu.
Zgraditi moramo enoten sistem družbenopolitičnega usposabljanja ter zagotoviti zato finančna sredstva. Izobraževanje mora biti permanentno. Da bi se mladi organizirani v ZSMS lahko afirmirali na vseh področjih družbenega življenja kot enakopravni subjekti je zraven družbenopolitičnega usposabljanja in oblikovanja socialistične zavesti mladega človeka izredno' pomembna kadrovska politika. Ko govorimo o kadrovski politiki, ne mislimo samo o kadrovanju v naši organizaciji, temveč nasploh v družbi, na strokovnem področju, v samoupravnih strukturah, za vodilna delovna mesta itd. Zagotoviti moramo, da najširši krog delovnih ljudi in mladine vpliva na kadrovsko politiko na podlagi jasno izdelanih idejno-političnih izhodišč o oblikovanju kadrovske politike.
Zelo pomemben je postopek e-videntiranja in kandidiranja za bodoče organe ZSMS in ZSMJ na vseh nivojih zaradi enotnega mandatnega obdobja, zato moramo s tem pričeti takoj.
Zavzemati se moramo za takšen razvoj proizvajalnih sil in proizvodnih odsnosov, s katerimi bomo v celoti uveljavili interese delavcev in delovnih ljudi v združenem delu ter povečali družbeno produktivnost dela.
Boj za uresničevanje nove u-stave mora postati središče idejno-političnega delovanja vseh organizacij mladine. Stabilizacija gospodarstva, odpravljanje vzrokov in posledic nestabilnosti, borba proti monopolom, odpravljanje neskladij v strukturi gospodarstva, zavzemanje za graditev in razširitev industrijskih objektov na manj razvitih področjih, iskanje notranjih rezerv, modernizacija proizvodnje so konkretne naloge, kjer se mora mladina stalno angažirati, da bi zagotovili ustrezen gospodarski in družbeni razvoj. Na področju delitve dohodka in osebnega dohodka postajajo v naši družbi velike spremembe po sprejetju nove ustave. Vse manj bomo proračunsko odvajali sredstva, temveč z družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi na podlagi svobodne menjave dela za zadovoljevanje potreb delavcev. Solidarnost je eden od zelo pomembnih elementov v delitvi.
Na področju samoupravljanja je potrebno dosledno uveljaviti delegatske odnose ter uveljaviti kot mesto odločanja zbor delovnih ljudi in novo institucijo samoupravljanja, delavsko kontrolo ter samoupravno interesne skupnosti.
Izredno pereča za mlado generacijo je politika zaposlovanja in stanovanjska problematika, saj je največ mladih nezaposlenih in brez stanovanj. Da imajo ti problemi velike dimenzije je dokaz tudi to, da sta na X. kongresu po teh vprašanjih bili sprejeti dve resoluciji. Ž našo politično akcijo na tem področju moramo predvsem zagotoviti možnost zaposlitve vsej mladini, dopolnilno izobraževanje za odprta delovna mesta ter ustrezno izdelavo planov potreb po' kadrih ter prepre-
čevati ekstenzivno zaposlovanje ter zagotavljati možnost za postopno vračanje naših delavcev iz tujine. Na področju stanovanjske politike se bomo zavzemali predvsem za nadaljnjo krepitev materialne baze, spremembo politike razdeljevanja stanovanj za izgradnjo samskih domov in stanovanj za mlade delavce in družine ter za večjo lastno udeležbo v skladu z materialnimi možnostmi za pridobitev stanovanja.
Kmetijstvo je izredno pomembna panoga našega gospodarstva, ki je bila v preteklosti zapostavljena v odnosu na industrijo. Danes je v naši družbi izredno veliko zemlje neobdelane, na kmetijah živijo samo ostareli ljudje, mladi nočejo ostati na zemlji, zato v naši družbi temeljito spreminjamo kmetijsko politiko. S politično akcijo moramo zagotoviti hitrejšo povezovanje in podružbljanje kmetijske proizvodnje in individualnih kmečkih proizvajalcev ter u-strezno povezavo s trgovino in predelavo.
Na področju socialne politike smo v resoluciji predvsem opredelili naloge na področju načrtovanja družine ter naloge v borbi proti družbeno negativnim pojavom alkoholizma in narkomaniji. Vzgoja je eden od najpomembnejših dejavnikov pri nastajanju trdne osebnosti človeka, ki preprečuje posamezniku zablode v družbeno negativne oziroma v socialno neprilagojena dejanja.
Krajevna skupnost postaja osnovna celica našega družbenega življenja in je eden od temeljev političnega sistema. Preseči moramo situacijo, ko so samo starejši občani upravljali v KS. V KS morajo zaživeti krajevne konference ZSM, kjer se mora izražati celoviten interese vseh delov mladine, ki v KS živi in dela, tudi tistih v šolah in delovnih organizacijah. Akcije ZM morajo biti usmerjene in povezane v o-kviru SZDL zaradi enotnega u-resničevanja interesov občanov v KS in širše družbe ter 'krepitve enotne fronte socialističnih sil. V okviru KS, posebno na mestnih področjih, moramo krepiti klubsko dejavnost mladih. V o-kviru KS in SZDL se naj tudi zagotovijo finančna sredstva ter ustrezni prostori za dejavnost mladinskih aktivov in klubov.
Zelo važno mesto v bitki za socialistično angažirano šolo ima kadrovska politika, posebej na področju kadrovskega šolstva. V okviru izenačevanja materialnih možnosti in pogojev za učenje pripada pomembno mesto štipendijski politiki, ki mora zagotoviti ustrezno štipendijo slehernemu mlademu, ki se želi na osnovi družbenih potreb vključiti v usmerjeno izobraževanje.
Študijsko raziskovalno delo do-sedaj v naši organizaciji ni bilo razvito, vendar danes vse hitrejši razvoj, vedno večje potrebe po informacijah, metode dela z mladino, posebna odprtost in občutljivost mlade generacije zahtevajo, da v naši organizaciji razvijamo študijsko raziskovalno de-
lo.	Nujno je, da se mladina načrtneje poveže z znanstveno mislijo ter da družba stori vse za intenzivnejši prenos znanstvenih spoznanj na mlade in uporabo tega znanja v naši samoupravni praksi.
Socializirane organizacije postajajo po novem osnutku predloga statuta in organizacijsko političnih izhodišč kolektivni člani naše organizacije, zato se mora ZSMS angažirati za krepitev idejne usmerjenosti in akcijske učinkovitosti mladinskih specialnih organizacij in društev.
Mladinski turizem zahteva v bodoče več pozornosti mladinskih organizacij, predvsem da zagotovimo ustrezno pomoč družbe za urejen položaj mladinskih turističnih organizacij ter za materialno osnovo objektov mladinskega turizma. Da bi lahko te naloge uresničevali, vidimo rešitev v samoupravni interesni skupnosti za področje mladinskega turizma.
Mladinske delovne akcije so pomemben del dejavnosti mladinskih organizacij in pni oblikovanju socialistične zavesti mladega človeka, ter moralnih vrednot, zavzemali se bomo za razširjanje delovnih akcij tako republiških kot zveznih. Tovarištvo, bratstvo in enotnost, kolektivni duh, usposabljanje na družbenopolitičnem področj u, športno udejstvovanje ter kulturno snovanje mladih so prav tako pomemben del dejavnosti na delovnih akcijah kot samo fizično delo. Delovne akcije bomo predvsem organizirali na samoupravni osnovi, ter istočasno morajo postati svojevrstna kadrovska šola ZSMS.
Hitrejši razvoj naše samoupravne družbe je odvisen od družbenoekonomskega razvoja in kulturnega napredka naše družbe. Tako kot želimo, da bi delavci resnično odločali o rezultatih dela, želimo tudi kulturo približati delovnemu človeku, da ne bo dostopna samò elitam in da ne bomo samo potrošniki, temveč ustvarjalci kulture. Razvijati moramo amaterske oblike kulturnega delovanja v povezavi z ustreznimi profesionalnimi kulturnimi ustanovami.
Ljudska obramba, revolucio'-narna tradicija, v zadnjem času pa tudi družbena samozaščita, postajajo in prežemajo aktivnost vseh organizacij mladine. V slovenski organizaciji mladine beležimo na tem področju lepe uspehe, ne moremo pa s tem delovanjem biti zadovoljni v delovnih organizacijah, šoli in KS. Idejnopolitično usposabljanje ter podružbljanje vseljudske obrambe, morajo postati sestavni deli programov in aktivnosti v teh sredinah. Zagotoviti moramo u-sposabljanje vseh struktur od osnovne šole naprej, najširše oblike usposabljanja na tem področju pa naj postanejo specializirane organizacije. Kadrovska politika oboroženih sil je sestavni del prizadevanj ZSMS.
Informiranje je osnovni pogoj za uspešno politično delo, zato ZSMS je in bo v bodoče posvè-čala informiranju veliko pozornost. Informacije morajo biti predvsem pravočasne, resnične, popolne ter stalne. Zagotoviti moramo znotraj organizacije takšen sistem informiranja, ki zagotavlja pretok informacij v več smeri od zgoraj navzdol in obratno. Le tako bomo zagotovili učinkovitost naše organizacije.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Spremembe v statutih ZSNJ in ZSMS
(Nadaljevanje z 2. strani)
Veliko vlogo pri nadaljnjem razvijanju socialističnih odnosov in informiranju ima mladinski tisk. Danes je neurejen materialni položaj mladinskega tiska, zaradi česar je pod pritiskom komercializacije in ni dovlj družbeno angažiran. Poleg ureditve materialnega položaja, moramo tudi širiti krog bralcev, posebej med delavsko mladino, da bomo omogočili večjo naklado naše revije »M« in predvsem drugačno vsebino.
Mednarodna dejavnost ZSMS postaja vedno bolj pomembna komponenta naše dejavnosti, od našega vključevanja v mednarodno dejavnost danes in tudi vseh naprednih komunističnih in demokratičnih organizacij mladine v svetu, je v precejšnji meri odvisno ali bo socializem že, v bližnji prihodnosti postal svetovna praksa. ZSMS še zavzema za mir
Dragi urednik!
V prvih vrsticah vas lepo pozdravljam. Ker sem odšel v pre-komando, vam tokrat pošiljam novi naslov ter prosim, če bi mi lahiro še naprej pošiljali glasilo »Steklar«. 2e v naprej se vam zato lepo zahvaljujem ter vas po-pozdravljam
vojak Šimec Stojan V. P. 6018 KUMBOR 81340 HERCEG — NOVI
Zdravo Stojan!
Hvala za lepo razglednico in tvoje pozdrave. Tvoj novi naslov sem si zapisal in naslednjo številko Steklarja boš prejel že na novi naslov. Oglasi se še kaj.
Te pozdravlja urednik
Zdravo, urednik!
in koeksistenco v svetu. ZSMS je in bo aktivno sodelovala z zamejskimi mladinskimi organizacijami Slovencev zaradi uresničevanja razvojnih teženj in interesov slovenskih narodnostnih skupnosti v zamejstvu ter enotnega slovenskega kulturnega prostora.
Vse to je kratek prelet skozi vsebino resolucije. Od javne razprave resnično želimo, da naj bo čim manj načelna ter tem bolj konkretna v obliki dodatnih predlogov, amandmajev, predlogov za drugačno formulacijo vsebine ter pove katera področja bi bilo v resoluciji potrebno še dodatno obdelati ter kaj je potrebno narediti, da bi bila resolucija še bolj akcijska, mobilizirana in razumljiva vsemu članstvu. Preprečiti moramo, da bi bila javna razprava samo formalna, zato moramo predvsem kot posamezniki resolucijo študijsko predelati.
Zdravo, Abid!
Zahvaljujem se ti za pozdrave in za želje Steklarjem, da to pasjo vročino potrpijo, saj bo res kmalu mimo. Te pozdravlja
urednik
Dopisu ..Glas ml	jte V aditi"
rr	
Na 4. seji republiške konference ZMS in Zveze skupnosti študentov Slovenije, ter na seji konference ZMJ, sta bila dana v javno razpravo statuta ZSMJ in ZSMS. Javna razprava o teh dveh dokumentih mora potekati istočasno, da bi lahko prek javne razprave uskladili oba statuta.
Osnutka obeh statutov sta dograjevanje prejšnjih statutov ZMJ in ZMS. Vnašata pa tiste novitete, ki so plod organizacijskih sprememb po III. konferenci ZKJ in novih družbenih razmer, ki so nastale z sprejetjem nove ustave. Družbeni trenutek zahteva, da se celotna mlada organizacija poveže z enotno idejnopolitično organizacijo mladine v jugoslovanskih razmerah, da znotraj organizacije zagotovimo odločen vpliv delavske mladine in dosežemo ter presežemo, da se ne bo intelektualna — študentska mladina odvajala od delavske mladine. Nujno je, da zveza študentov postane konstituivni element organiziranosti mladine v programskem, akcijskem in organizacijskem smislu.
Brez tesne življenjske povezanosti celotne nove organizacije mladih z delavskim razredom in subjektivnimi silami (SZDL, sindikati, ZK), si danes ne moremo predstavljati učinkovitega uveljavljanja interesov mlade generacije in njene družbene vloge.
Precejšnja ovira, da še do sedaj nismo v celoti izpeljali novo organiziranost, je predvsem v različnih konceptih organiziranosti na nivoju Jugoslavije.
Vsebinske spremembe se nanašajo predvsem na to, da je ZSM konstituivni element SZDL, kot sestavni del organiziranih socialističnih sil, izpostavlja v programskih načelih solidarnost in vzajemnost, borbo za preobrazbo sistema izobraževanja v samoupravnih osnovah ter njegovo povezavo z družbenim delom in razredno naravnanost večjo udeležbo in vpliv delavske mladine v družbenem in političnem življenju, borbo proti negativnim pojavom, kot so nacionalizem, teh-nokratizem itd.
V poglavju o članstvu je opredeljeno, kdo je lahko član in do
kdaj, kdo so kolektivni člani, o moralnih vrednotah ter o izključitvi in pritožbah na izključitev. Novost je v tem, da so bolj precizno opredeljeni fi pojmi, predvsem pa pravice in dolžnosti ter kriterij za sprejem.
V	poglavju o načelih organiziranosti je opredeljena organizacija mladine po teritorialnem in delovnem principu, delegatski odnosi, dolžnosti delegatov, volitve, mandatno dobo, sestav konferenc na vseh nivojih v skladu s strukturo članstva, o informiranju in javnosti dela. Novost na tem področju je uvedba delegatskih odnosov v našo organizacijo. Zaradi pogoste menjave kadrov, s katerimi se v naši organizaciji srečujemo, bo verjetno bolje, da gremo v enotno mandatno dobo dveh let, čeprav je v o-beh ostatutih podano, da je mandat v osnovni organizaciji eno leto, na višjih nivojih pa dve leti.
Veliko novosti v statutu v odnosu na prejšnje je v občinski organizaciji. Slovenski statut mnogo bolj točno opredeljuje organizacijske oblike in naloge posameznih konferenc po področjih. Občinska organizacija je enotna v akcijskem idejno-poli-tičnem smislu, zato združuje vse članstvo ih osnovne organizacije.
V	našem statutu bo potrebno dodati in nakazati organizacijske povezave konferenc po področjih v okviru občinskih sindikalnih konferenc in v okviru SZDL.
V	zveznem statutu je kratko o-predeljena republiška organizacija, zato je mnogo bolj podrobno obdelana v republiškem statutu. Prav tako so na novo opredeljene konference po področjih, podobno kot v OK ZSM bo potrebno opredeliti organizacijsko povezavo s sindikati.
S kratkim preletom zveznega in republiškega statuta vas želimo opozoriti na bistvene novosti ter odprta vprašanja, katera moramo prek javne razprave raz čistiti in dati nanje odgovor. Statuti pa zdaleč niso popolni, predstavljajo pa solidno osnovo za javno razpravo.
Najprej se ti zahvaljujem za Steklarja, ki ga redno dobivam ter tudi skrbno prebiram. Hvala zanj. Vsem steklarjem pa priporočam, naj še malo potrpijo, pa bo vročina mimo. Lep pozdrav celotnemu kolektivu
želi vojak Abid Kurtič V. P. 1159/97 -c-VE — 7 52002 PULA
Za nagradni kviz znanja iz prejšnje številke smo do določenega roka prejeli 40 rešitev.
Pravilni odgovori se glase:
1. a) 10. oktobra 1919 .- «2. a) indikator
3.	b) bibavica
4.	a) Himalaja
5.	a) kemija
Za pravilne odgovore prejmejo nagrade :
1.	nagrada (30 din): Barič Alojzija
2.	nagrada (20 din) Klenovšek Anica,
3.	nagrada (10 din) Groznik ing. Uroš.
Vsem nagrajencem čestitamo!
NAGRADNI KVIZ ZNANJA
GLAS
MLADIH
1.	Angleški pisatelj, avtor »Sage o For-sytih«, ima svojevrstno literarno usodo. Že za življenja je bil v svoji domovini zelo priljubljen i.n veliko bran. Užival je velik ugled v družbi, njegovi pisateljski prijatelji pa ga niso veliko cenili. Kako se je imenoval?
a)	Edvard Benjanin Britten
b)	Stanyslav Reymond
c)	John Galsworthy
2.	V hribovitih, krajih so hišice neredko pokrite ali obložene z lesenimi deskami. Kako pravimo taki deski?
a)	skril
b)	strešnik
c)	skodla
3.	Znanstveni izraz za rezbarjenje v lesu
a)	ksilografija
b)	ortografija
c)	nagiografija
je
4.	Češki skladatelj, rojen leta 1824 v Li-tamyšlu kot sin grofovskega pivovarja, je imel prvi javni nastop že s 7 leti, z 28 leti pa je začel komponirati in se od tedaj popolnoma posvetil glasbi. Poznamo ga po njegovih simfonijah, klavirskem triu in operi Prodana nevesta. Kako se imenuje?
a)	Peter Iljič Čajkovski
b)	Bedfich Smetana
c)	Franc Schubert
5.	Ameriško kegljanje se razlikuje od igre na asfaltnih stezah razen v izdelavi steze tudi po številu in obliki kegljev ter v velikosti krogel. Kako se imenuje ta šport?
a)	Schlagball
b)	Balinanje
c)	Bouling
Pravilne odgovore pošljite v uredništvo najkasneje do petka 25. 10. 1974. Prva nagrada znaša 30 din, druga 20 din in tretja 10 din.
♦♦♦♦♦♦♦♦<
jftnAui/tuok
cu mm mmi velike
TMCUE V SODELOVANJU
uu

šivom mu: j
MNOŽIČNA TRIM POHODA VSIO&CANI HODIJO V PIANINE
NA GORE <om 0B8h IZPRED SPOMENIKA NA DOLU NA KAL 13.XTT 0B8h IZPRED UPRAVE RUDNIKA HRASTNIK
JESENSKO OKINSKO PRVENSTVO V KROSU
mrmrmi posesnost krosa je trim-kategorija
VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO
VELIKO KOLESARSKATRIM-AKCIJA im OD 8h DALJE IZPRED
Os HEROJA RAJKA
NA VSEH ALOJAH KDO MANE PRAKTIČNE NAGRADE!
UDLLEzITE SE JEN AKCIJI TRIM JE DRUzINSKI ŠPORT.