Polfnfna platana v gotovini Hov. 275 V Ljubljani, ponedeljek 4. decembra 1939 mm mn v- Leto IV Junaštvo Fincev uspeino kljubuje sovjetski premoči Ves svet občuduje mali finski narod, ki neustrašeno odbija roparskega sovražnika - Pogum in odlična organizacija vojske sta glasno finsko orožje Stockholm, 3. decembra. Reuter: Po poročilih. ki so prispela sem, se danes borbe na Karelijski ožini nadaljujejo z nezmanjšano srditostjo. Poročajo, da se v vsaki finski jami ob meji nahaja že po en sovjetski tank. Veliko število sovjetskih tankov je bilo uničenih. Ne ve se točno število, toda danes je bilo uničenih več sovjetskih tankov kakor včeraj. Po nekem poročilu so bili uničeni vsi sovjetski tanki, ki so jih sovjetske čete uporabljale v boju s Finci. Amsterdam, 3. decembra. Po vesteh, ki prihajajo iz Helsinkija, ne kažejo Finci navzlic ogromnemu pritisku Sovjetske Rusije nobenega strahu. »Hetfolka« poroča, da še noben tinski vojak ni prestopil norveške meje v pokrajini Petsama, ki se nahaja ob norveški meji. Dopisnik dodaja, da so finski vojaki dobili v minuli noči naročilo, da v primeru, da bi morali zapustiti mesto Salmijajervi, popolnoma uničijo rudnik niklja, ki se nahaja v bližini mesta in da uničijo tudi samo mesto. London, 3. decembra. Poročilo finskega ministrstva narodne obrambe, ki je bilo objavljeno snoči po radiu v Helsinki ju, pravi, da so bile včeraj največje borbe v okraju Sudijarvi na Karelijski ožini, kjer je sovražnik napadal na več krajih. Na drugih krajih je bil izvršen umik iz taktičnih razlogov, toda frontalna črta je ostala nedotaknjena. Arktična luka Petsamo se nahaja stalno v rokah finskih branilcev. V toku včerajšnjega dneva ni bilo zračnih napadov. Tudi sovražna mornarica ni napadla včeraj finske obale verjetno zaradi težkih izgub, ki jih je pretrpela prejšnji dan ob priliki napada na Hangd. Helsinki, 3. decembra. Včeraj so se vodile v obmejnih krajih srdite borbe. Sovjetske čete so imele velike izgube. Severno od jezera Ladoga so se finske čete umaknile točno po obrambnem načrtu finskega vrhovnega poveljstva. Opaža se, da so premiki sovjetskih čet zelo počasni. Številni sovjetski tanki so bili uničeni ali zažgani. Dokaz sovjetske brezobzirnosti Washington, 3. decembra. Ministrstvo za zunanje Jtadeve je objavilo sporočilo, da je bil ameriški poslanik v Helsinkiju y četrtek priča nedovoljenega bombardiranja mesta od strani sovjetskih letal. Poslanik pravi v svojem poročilu, da je 15 letal nezakonito bombardiralo mesi o, kar so videli 03 in vsi ostali uslužbenci ameriškega poslaništva, Neko poslopje, ki se nahaja v tretja ulici od poslaništva, je bilo zažgano od bombe. Rim, 3. decembra, b. Fašistično dijaštvo je priredilo danes navdušene manifestacije za Finsko. Pri manifestacijah so padali ostri vzkliki na naslov sovjetske Rusije. London, 3. decembra, o. Vsi italijanski časopisi pišejo o sovjetsko-finskem sporu in hudo obsojajo Sovjetsko Rusijo zaradi njenega nenadnega vdora. Rimski »Timesov« dopisnik poroča, da bo Italija vse dotlej mirna proti Sovjetski Rusiji, dokler Rusija ne bo ogrožala italijanske interesne sfere. V kratkem pa je treba pričakovati pomembne korake Italije, da zaščiti Balkan od morebitnega sovjetskega vpada. Združene države ne bodo prekinile stikov s Sovjeti Newyork, 3. decembra. Ameriška vlada je sklenila, da diplomatskih stikov z Moskvo ne bo pretrgala, da ne bi s tein vnaprej onemogočila svojega morebitnega ponovnega posredovanja, da bi se sovražnosti ustavile. Pač pa je Roosevelt na lep način priporočil tovarnarjem orožja, naj ne pošiljajo v Rusijo nobenega orožja, da s tem pokažejo svoje zgražanje nad sovjetsko nasilnostjo. Kljub temu pa se oglašajo številni ugledni ameriški politiki, ki zahtevajo, da Združene države na vsak način prekinejo odnose s Sovjetsko Rusijo, češ da se bo le na ta način dalo povedati Sovjetom, da se ves kulturni svet nad njimi zgraža. Finsko levičarsko delavstvo se z orožjem brani pred »delavskim očetom" Stalinom Helsinki, 3. decembra AA. Havas: Finska socialnodemokratska stranka in zveza delavskih sindikatov sta objavili sledeči proglas: V teh časih preizkušeni za finski narod, želijo predstavniki delavskega razreda prepričati javno mnenje, da finska vlada, ki je bila te dni sestavljena in odobrena od parlamenta, edina predstavlja finski narod. Te pravice nima nobena druga vlada. Delavski razred v tej državi živi mirno ob svojem ognjišču. Finska je sedaj žrtev krivice. Naloga delavskega razreda je, boriti 6e proti takim napadom. Ta naravna obramba niti najmanj ne zmanjšuje želje finskega naroda in njegovega delavskega razreda živeti v miroljubnih odnosa- | jih s Sovjetsko Unijo, ki odgovarjajo interesom obeh držav. Delavski razred Finske ima eloboko željo, da se obnovi mir. Podpisane organizacije izjavljajo, da finski delavci popolnoma upoštevajo sedanje dogodke in da so prepričani, da se bodo težave prebrodile in da bo demokratska in miroljubna reforma zavarovala gospodarski in kulturni napredek širokih plasti. Toda ako zavojevalci odklanjajo našo željo za mirno rešitev, delavskim razredom Finske ne preostaja drugega, kakor da se z orožjem v roki bore proti sili za pravico naroda, da vodi sam v demokr.v-'-"^ t]u. hu in v miril svojo usodo. Rusko orožje se drobi... Pariz, .3. decembra, o. Ogorčene borbe na finskem ozemlju še vedno trajajo. Finci z velikim uspehom odbijajo sovjetske napade in jim je celo uspelo ponovno zavzeti nekatere zavzete postojanke. Te uspehe pa ^ morajo pripisovati novim strojnicam, ki pridejo na vsakih 11 mož ena. Amsterdamski listi poročajo, da so Finci do-sedaj . sestrelili nad 25 sovjetskih letal. V Kareliji pa so uničili cel letalski polk.- Na „Ljudstvo na Hrvaškem in v Srbiji je sporazum v celoti odobrilo" je izjavil predsednik vlade Dragiša Cvetkovič ob priliki slovesne blagoslovitve novega železniškega mostu pri Zagrebu Zagreb, 3. dec. AA. Danes je bil slavnostno odprt in izročen prometu novi železniški most čez Savo pri Zagrebu. Lepi svečanosti so prisostvovali predsednik vlade Dragiša Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. Vladko Maček, ban banovine Hrvat-ske dr. Ivo šubašič, več ministrov ter številno občinstvo mesta Zagreba. K otvoritvi mosta so gostje odpotovali b posebnim vlakom ob 11. dop. ■ zagrebške železniške postaje. 2e mnogo pred odhodom vlaka je bila na peronu zagrebške postaje zbrana velika množica meščanstva. Tu je bila tudi železničarska godba. Vlak, s katerim so se gostje odpeljali k mostu, je bil svečano okra- *pn- Lokomotiva vlaka, ki je pozneje vozil kot prvi čez most, je bila okrašena s cvetjem in zastavami. Nekoliko pred 11. uro je prispel na postajo predsednik vlade Dragiša Cvetkovič ter ministri Mihaldžič, Torbar, Markovič, Cubrilovič in drugi. Predsednika vlade in ministre je sprejel kot domačin prometni minister Beslič. Kmalu nato so prispeli podpredsednik vlade dr. Maček, ban banovine Hrvatske dr. Subašič, finančni minister Šutej in drugi. Prispel je tudi nadškof in hrvaški metropolit dr. Stepinac v spremstvu vseučiliškega profesorja msgr. Bakšiča, pomočnik prometnega ministra in£. Šneler, podban dr. Krbek, poverjenik mesta Zagreba Starčevič, poveljnik topništva savske divizije general Pogačar kot zastopnik poveljnika mesta, poveljnik orožniške brigade general Tartaglia in drugi. Točno ob 11. je prispel na postajo odposlanec Nj. Vel. kralja general Ne-deljkovič. Točno ob 11. je posebni voz z visokimi gosti odpeljal proti Savi. Ob začetku mosta ]e bil postavljen^lavolok, okrašen z državnimi in hrvaškimi zastavami. Na slavoloku je bilo z ogromnimi črkami napisano: »Pozdravljata vas domači um in delo.« Vlak se je pred mostom ustavil. Na desni strani mosta je bil postavljen majhen oltar, na katerem se je vršil cerkveni obred, ki ga je opravil metropolit dr. Stepinac ob asistenci msgr. dr. Bakšiča. Po cerkvenem obredu se je dr. Stepinac obrnil k 0(}P°®*,ancu Nj. Vel. kralja, predsedniku vlade Dragiši Cvetkoviču in ostalim povabljencem 7. naslednjimi besedami: Ko sem blagoslavljal ta most, sem imel željo, da nam Vsemogočni pomore, da mi medtem, ko drugi narodi rušijo, obvarujemo z njegovo milostjo pred strahotami vojne našo domovino in da lahko v miru dalje delamo in gradimo. Nato je govoril ravnatelj zagrebškega žel. ravnateljstva inž. Terček, ki se je obrnil k prometnemu ministru Besliču t besedami: Gospod minister! Sporočan' vam, da je most dogotovljen, da je strokovno preizkušen in da je sposoben za promet. Govor prometnega ministra Prometni minister Beslič je imel nato tale govor: Gospod odposlanec Nj. Vel. kralja, predsednik kr. vlade, podpredsednik kr. vlade, pre-vzvišeni gospod nadškof, gospodje in dragi prijatelji! Preden predam ta most prometu, naj vam sporočim, da je ta most delo naših domačih sinov in da je izdelan iz našega domačega materiala. Vsi deli tega mosta so bili izdelani v tovarnah v Slavonskem Brodu, v Mariboru in na Jesenicah. Most je zgrajen iz močnega in odličnega jekla. Njegova težina znaša 2700 ton ter je bilo izdanih za njegovo izdelavo 59.5 milijonov din. To je prvič, da je tako veliko delo bilo izdelano od naših ljudi, od naših inženirjev, naših delavcev in z našim domačim materialom. Vse, kar tu vidite, je delo naših narodnih sinov, Srbov, Hrvatov in Slovencev, katerih sodelovanje je prišlo tu tako srečno do izraza. Ko predajam ta most prometu, želimo vsi, da bi služil onim namenom in ciljem, ki si jih mi vsi želimo, naj služi lepši bodočnosti srbskega, hrvatskega in slovenskega naroda, naj služi srečni bodočnosti naše velike domovine kraljevine Jugoslavije in naj bo večen pomnik modre vladavine Nj. Vel. kralja Petra II. in dinastije Karadjordjevičev. Nato se je prometni minister inž. Beslič obrnil odposlancu Nj. Vel. kralja ter ga prosil, naj prereze trak, ter s tem izroči most rednemu prometu Odposlanec Nj. Vel. kralja general Nedelj-Kovie je nato prerezal trak in objavil, da je most predan prometu. Takoj po teh svečanostih so E m .v*ac*e. Cvetkovič, podpredsednik vlade dr. Maček in vsi ostali gostje stopili v vlak, ki i je nato kot prvi vozil čez novi most. Vlak je 1 peljal nekaj časa v smeri proti Sv. Klari, nakar se je s povabljenimi gosti vrnil na zagrebško železniško postajo. Pomembne izjave Za časa vožnje je skupina časnikarjev imela priliko govoriti s predsednikom kr. vlade in ministri. V vagonu, v katerem se je nahajal predsednik vlade,_ so bili tudi podpredsednik vlade dr. Maček, minister Cubrilovič, Torbar in Mihaldžič ter druge osebnosti. Z novinarji se je prvi začel pogovarjati minister dr. Cubrilovič, ki je dejal: »Lahko sporočite, da sta se predsednik vlade Dragiša Cvetkovič in dr. Maček na mostn poljubila, kar vam je najboljši dokaz, kako sta drug do drugega razpoložena.« V tem trenutku ie opazil novinarje tudi pred- sevem Finske pa so ujeli nad 800 sovjetskih vojakov. Ze tretja sovietska bojna ladja uničena Helsinki, 3. decembra. Reuter: Kakor se izve, je bil predvčerajšnjim o priliki bombardiranja Hangoja zadet tudi drugi sovjetski rušilec. Riga, 3. decembra. AA. Reuter: Iz Ilelsin-kija poročajo, da so Finci popolnoma uničili rudnik niklja ▼ Salmi jariju, da ga ne bi mogli Rusi v primeru, da zavzumejo ta kraj, izkoriščati. Hude ruske izgube London, 3. decembra, o. Londonski radio poroča, da so finske čete v bližini Terioka na južnem delu Finske pri umiku na več krajih postavljale mine. Ko so prekoračile sovjetske čete minirana polja, so Finci spustili v zrak te mine in tako prizadejali sovjetskim četam ogromne izgube. Tudi na severu se vrše hudi boji in so finske čete ponovno zavzele nekatere po sovjetih zavzete postojanke. Streljanje je bilo celo slišati na švedsko ozemlje. Zadnjih 48 ur ni priletelo nobeno sovjetsko letalo nad Helsinki, iz česar sklepajo, da je to v zvezi s sovjetsko-nemškim dogovorom, «»a sovjetska letala tako dolgo ne bodo napadala, dokler ne bodo Nemci odpeljali svojih beguncev. Iz vseh krajev pa poročajo o uporih sovjetskih vojakov. Tako se je zvedelo, da se je pri Ladoškem jezeru uprla cela sovjetska četa, katero so Sovjeti sami zdecimirali. Spet 3 nemške podmornice uničene London, 3. decembra, b. S patrolnim čolnom iz Gree:isbyja se je posrečilo uničiti dve nem.ški podmornici, tretjo pa je potopila neka angleška vojna ladja. Pariz, 3. dccembra. o. Francoski pomorski krogi ®o prepričani, da je Nemčija do sedaj izgubila nad polovico podmornic od pričetka vojne. Nekaiteri kro-fii so mnenja, da so Nemci izgubili 35 podmornic, medtem ko uradni krogi zatrjujejo, da so jih izgubili le nekaj nad 30. sednik vlade Cvetkovič ter se začel z njimi pogovarjati. Na vprašanje, kako je zadovoljen s sprejemom v Zagrebu, je predsednik vlade odgovoril: »Kakor vedno, odlično in sijajno.« Na vprašanje, kako se je počutil snoči na prireditvi, je dejal predsednik vlade: »Odlično. Dovolj je, ako vam povem, da so dr. Mačka in mene ljudje z navdušenjem nosili na rokah.« Predsednik vlade Cvetkovič je nato nadaljeval: »V Zagrebu je bilo isto navdušenje kakor v Nišu, kar nedvomno dokazuje, da je ljudstvo tako v Srbiji kakor na Hrvaškem sporazum popolnoma sprejelo. Za nas je glavno, da je ljudstvo sporazum sprejelo, da ga narod odobrava ter sledi naši politiki. To nam daje nove moči in voljo, da v tej smeri vztrajamo do kraja in da popolnoma izvedemo sporazum Srbov in Hrvatov tudi v oni drugi najvažnejši etapi, ki naj prinese narodu boljše življenjske pogoje.« Predsednik vlade Cvetkovič je ostal z novinarji dalj časa v razgovoru. Točno ob 12 je prispel posebni voz na zagrebško železniško postajo. Vesti 4. decembra Zaradi preteče nevarnosti pred Sovjetsko Rusijo je švedska vlada sklenila poklicati pod orožje nove letnike rezerviste. 40 novih nemških min je naplavilo morje na holandsko obalo. Holandske oblasti so mine dale pobrati in jih takoj po strokovnjakih uničiti. Olimpijade, za katero so se Finci tako vneto pripravljali in zanjo dosti žrtvovali, letos ne bo, ce bo vojna med Finsko in Sovjetsko Rusijo se dalj časa trajala. Tako je izjavil predsednik mednarodnega olimpijskega odbora grof Latour, ki je tudi povedal, da je olimpijski odbor odklonil ameriško ponudbo za organizacijo olimpijade z razlogom, da bi evropski atleti ne mogli potovati v Ameriko. Angleška podmornica »Tryet«, ki je pred štirimi dnevi poiskala zavetje v norveškem pristanišču Stavanger, je bila hitro popravljena in je že odplula iz pristanišča. Podmornico pa niso poškodovale morebiti nemške vojne ladje, pač pa so jo visoki valovi ob hudem viharju tako premetavali, da se je poškodovala. Do hudih protisovjetskih manifestacij je prišlo danes v Kepenhagenu na Danskem. Mani-lestanti so vpili proti Sovjetski Rusiji in navdušeno vzklikali junaški Finski. Preden je mogla policija demonstrante razgnati, so ti s kamenjem razbili okna na sovjetskem poslaništvu. Na zahodnem bojišču kot ponavadi ni bilo nobenih pomembnih dogodkov. V bližini Saar-briickna je streljalo topništvo, drugod pa je vladal mir. Tudi do zračnih borb ni prišlo, le nekaj ogledniških poletov sta izvršili obe letalstvi. Nekaj nemških letal pa je letelo nad vzhodno Francijo. Več ladij, ki vozijo po Donavi, je v zadnjem casu kupila neka angleška ladjarska družba. Za njimi so prišli še Francozi. V romunskem pristanišču Konstanci je že 14 takih ladij, ki vozijo pod angleško in francosko zastavo. Berlinska tehnična fakulteta je izvolila bolgarskega kralja Borisa za svojega častnega doktorja. Zato je v Sofijo prišel poseben odposlanec berlinske univerze in je diplo-mo izročil kralju Borisu. Vec nezanesljivih elementov so aretirali v Bolgariji in jih internirali v podeželju. Med njimi je nekaj pristašev Damjana Venčevn. zemljeradnikov, največ pa komunistov. Bolgarska policija je prepričana, *da so bili Komunisti plačani iz tujine, ker so pri njih našli velike vsote tujega denarja. Wov2. ‘»-Kovinsko pogodbo z Nemčijo pripravlja lurcija. Ilirski trgovinski minister je imel včeraj dolg razgovor s tajnikom nemškeKa poslanistva v Ankari in nemškim trgovin-skim atašejem. Turčija bo namreč zalit© vala. da Nemčija plačuje večino blaffa n gotovino. ° Posejjna madžarska trgovinska delegacija bo te dni odpotovala v Moskvo in se bo pogajala za novo trgovinsko pogodbo. Skupna meja, ki jo ima od srede septembra Madžarska s hovjetsko Rusijo, narekuje potrebo, da se trgovinska izmenjava med obema državuma na novo uredi. Živo srebro sta podražili Italija In Španija, fcj sta najvecji proizvajalki te dragocene rudnine ki je nujno potrebna za izdelovanje eksplozivov. Ker je povpraševanje po ži- °frl°mn0' sta Španija m Italija izkoristili priliko in cene povišali. Anglija je začela kupovati v nevtralnih državah trgovske ladje. S tem hoče nadomestiti vse svoje izgube v vojni in omogočiti nemoten prevoz surovin in živeža iz vseh krajev sveta v domovino. Obenem pa angleške ladjedelnice z vso naglico grade nove trgovske ladje. Nemčija ne bo mogla po angleškem mnenju sproti nadomestili izgubljenih podmornie, katerih število se veča od dne do dne. Angleži pravijo da morejo Nemci zgraditi tedensko le po dve podmornici, izgube jih pa na teden tri do štiri, kakor je bil napovedal že pred dvema mesecema Winston Churchill. Veliko število šaljivih listov izdajajo francoski rojak, na front, Ti listi M vojakom v nabavo m vojaške oblasti jih ne ovirajo t nobeno ostro cenzuro. Dogaja se celo. da se vo|aki duhovito šalijo iz vrhovnega poveljstva In Iz svojih predstojnikov. Belgija porabi dnevno tO milijonov frankov xa svojo mobilizacijo. Ce Ik> to trajalo kar naprej se bo belgijski preračun končal z izgubo 10 milijard frankov. Tudi Švico bremene podobni izdatki, saj izda dnevno pet milijonov švicarskih frankov. Zato bo Švica razj>isala nove davke in verjetno tudi vojno posojilo^ Papež bo posredoval za božično premirje , ^ dece*»kra. b. Kakor pravijo na dobro obveščenih mestih, namerava sv, oče Pij XII. za božične praznike predlagati premirje med vsemi evropskimi vojskujočimi se državami. -V vatikanskih krogih Se ni bilo mogoče dobiti potrditve za to vest. Obrabljen trik sovjetske propagande Helsinki, 3 dec. Finska vlada je izdala uradno poročilo, s katerim odločno zanika obdolžitve mo skovskega radia, ceš da je finska vojska že prvi dan sovražnosti uporabljala proti ruskim vojakom strupene pline. Finska vlada ne bo nikdar dala dovoljenje za uporabo strupenih plinov, ker zna držati besedo, ki jo je dala. Pač pa se boje, da ne bi ta že na zahodu porabljeni trik po zgledu svojih vrstnikov Sovjeti uporabili za to. da bi lahko začeli operirati s strupenimi plini, ko drugače ne morejo streti odpora junaškega finskega naroda. Nič nenavadnega ne bi bilo, če bi Rusija v sv*>ji onemogli jezi uporabila to strašno sredstvo, da »i izvojuje zmaeft Vogelni kamen »Bežigrajskega doma« blagoslovljen Ljubljana, dne 8. decembra. Vrli bežigrajski prosvetarji, ki so se zadnja lota morali v svojem prosvetnem delu zadovoljiti s skromnimi sobami, med katerimi je bila ena celo predelana iz hleva, so se letos lotili težke naloge, zgraditi bežigrajski prosveti res dostojno streho. Ni bilo malo ?rtev in truda, še več pa korajže, zato ni čudno, da stoji zidovje novega doma že do prvega nadstropja. Zato je bil danes tudi slovesno blagoslovljen vogelni kamen »Bežigrajskega doma«. Ob pol 11 dopoldne je bila sv. maša za številne dobrotnike »Bežigrajskega doma« v cerkvi sv. Cirila in Metoda. Sv. mašo je daroval domači župnik g. p. Kazimir Zakrajšek. Udeležila se je je vsa številna bežigrajska prosvetna družina. Ob 11 so se po maši zbrali bežigrajski prosvetarji na stavbišču za cerkvijo, medtem ko je vrla poštarska godba pod vodstvom občinskega svetnika g. Penka igrala krepke koračnice. Ko sta prišla boter, ljubljanski župan dr. Jurc Adlešič in botrca ga. Frančiška Bregarjeva, sta jima fantič in deklica izročila lepe slovenske šopke. KnezoSkola dr. Gregorija Ražmana, zastop. bana inšpektorja Kranjca 8., botra in botrco ter topniškega generala gosp. Janeža in druge goste je nato pozdravil predsednik Stavbne zadruge ravnatelj St. Sušnik. Najprej se je zahvalil prevzv. knezoškofu, ki je podaril svet za prosvetni dom, zatem pa botru in botrci ter vsem dobrotnikom, ki so pomagali pri pogumnem delu Bežigrajcev. Pojasnil je tudi, zakaj prav sedaj Bežigrajci gradijo prosvetni dom, in orisal razmere, ki so privedle do tega, da so se odložili az ta pogumni korak, ne da bi hoteli iz, gnbljati čas 9 kakšnimi zasilnimi rešitvami. Zatem je gdč. Lucija Pahor v imenu mladine po- zdravila botrco in botra, bežigrajski pevski zbor pa je pod vodstvom L. Puša zapel kantato »Ce Gospod ne zida hiše«. Predsednik ljubljanske Prosvetne zveze, univ. profesor dr. Franc Lukman je v globoko zajetem govoru podčrtal najprej, da raste novi bežigrajski prosvetni dom na božji njivi, kamor so več kakor 12 51et legali k večnemu počitku Ljubljančani. Prosvetni dom raste v soseščini Baragovega zavetišča in v soseščini cerkve, posvečene sv. Krištofu, Cirilu in Metodu. Za cerkvijo je tiho Navje, kjer so grobovi naših narodnih preporoditeljev. Ta soseščina dovolj jasno dokazuje, kakšen duh naj se vseli v novi prosvetni dom, ki niu danes blagoslavljamo vogelni kamen. Strahote, ki jih doživlja Evropa, najbolj jasno izpričujejo potrebo, da mora sleherno prosvetno delo imeti svoj temelj v krščanski veri. Dom ob cerkvi treh Kristono-scev, Krištofa, Cirila in Metoda, naj v bodočnosti jasno priča: mi nočemo teme brezboštva, mi hočemo k luči božji 1 Prevzv. knezoškof dr. Gregorij Rožman je nato ob asistenci duhovščine opravil blagoslovitve-ne molitve in zatem vzidal v vogelni kamen puščico a spominsko listino, ki naj še poznim rodovom priča, v kakšnih časih so se Bežigrajci lotili graditve prvega celotnega prosvetnega doma v Ljubljani. Po blagoslovitvi je akademik Bajt s klenimi besedami izrekel zahvalo vsem, ki so pripomogli, da je prireditev tako lepo potekla. Na stavbišču je bilo zbranih namreč okrog 800 bežigrajskih prosvetarjev, ki so z žarečimi očmi za- sledovali lepo slovesnost in potem tudi z velikim navdušenjem šli za botrco in botrom potrkat ob vogelni kamen in dodat svoj delež zbirki za prosvetni dom. Ne samo s prireditvijo, tudi s to zbirko so se vsi zelo lepo postavili. Razstava umetniškega kluba »Lada« odprta Razstavljenih je 119 del dvajsetih slikarjev in kiparjev različnih struj od najmlajših do najstarejših Ljubljana, 8. decembra. VSeraj dopoldne ob 11. so se v Jakopičevem paviljonu zopet zbrali ljubitelji slikarske umetnosti in prisostvovali otvoritvi razstave našega najmlajšega umetniškega kluba »Lade«, ki pa po svojem obstoju sega skoraj v početke naše moderne likovne umetnosti. Razstavo je odprl predsednik Kluba likovnih umetnikov g. Vavpotič s primernim nagovorom na navzoče ljubitelje slikarske umetnosti, ki jih je prišlo lepo število. V svojem nagovoru je med drugim omenil, da je »Lada« imela in še ima v svojem programu sodelovanje naših umetnikov v vseh štirih južnoslovanskih središčih. Spomnil se je prerano umrlega Koširja, s katerim smo Slovenci izgubili velik talent. Kot zastopnik bana dr. M. Natlaiena je otvoritvi prisostvoval prosvetni šef dr. Su&nik Lovro, dalje zastopnik ljubljanskega župana dr. Adleiifa polkovnik Andrejka, predsednik Narodne galerije dr. Windmher Franc, Janez Zorman za upravo Narodne galerije, dr. Švigelj za Advokatsko zbornico, Boris Kalin za Društvo slovenskih umetnikov, profesor Stane Kregar za Klub neodvisnih, dr. Prctner kot zastopnik mestnega muzeja in dr. Razstavljenih je 119 del dvajsetih slikarjev in kiparjev. Po številu razstavljenih del vidimo, da je razstava velika, saj so dela razstavljena v vseh štirih sobah paviljona. Na razstavi so zastopani slikarji in kiparji različnih struj od naj mlajših do najstarejših, tako Ferdo Vesel, ki je bil že pred vojno pobornik Ladine ideje, in najstarejši kipar Ivan Zajec. Veliko zanimanje vzbujata sliki umrlega Franceta Koširja Ob domačem mlinu in Sorško polje, obe olje, v kateri je zlil umetnik vso silo mladega ugašajočega življenja. Tudi on je bil eden najbolj gorečih pristašev ožitvorjenja slovenske »Lade«. Od del prevladujejo olje, pa tudi akvareli in radiranke so dobro zastopani. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 12. in je prav zaradi tega, ker so na njej zastopane vse struje in združuje vse tehnike, posebno zanimiva. Lepa proslava 90 letnice Prešernove smrti Belgrad, 3. decembra, m. Snoči so v dvorani Ruskega doma člani tukajšnjega Prosvetnega društva proslavili 90 letnico smrti pesnika dr. Franceta Prešerna. Belgrajski Slovenci so v častnem številu obiskali prireditev, ki jo je prenašala tudi kratkovalovna radijska postaja YUA. Udeležila sta se je tudi belgrajski nadškof dr. Ujčič in senator Franc Smodej. . Po pozdravnih besedah g. Knafeljca je sledilo lepo predavanje o dr. Prešernu. Predaval je časnikar dr. Tine Debeljak. Zatem so člani bel-grajskega Prosvetnega društva izvedli še ostali zanimiv spored. Volni minister akademikom, ki so se udeležili osvobodilnih bojev Belgrad. 3. decembra, m. V dvorani Častniškega doma je bila danes svečana akademija skopljanskega dijaškega bataljona iz leta 1914. Akademije se je udeležil tudi kraljev zastopnik letalski polkovnik Miodrag Tomič, dalje vojni minister general Nedič, zunanji minister dr. Cincar-Markovič in številni drugi odličniki. Po pozdravnih besedah predsednika m člana dijaškega bataljona Smiljaniča je govoril vojni minister general Nedič. V svojem govoru je poleg ^iomovina mora biti pred vsem drugim. Za korist domovine se mora boriti vsak. Naj se ne pozabi, da v današnjih dneh more ostati svoboden in more biti gospodar svoje usode samo tisti narod, ki stavlja interes domovine na vse.« Za njim je govoril rektor belgrajske univerze dr. Peter Mitič, ki je v svojih izvajanjih izkazal priznanje akademski mladini, katera se je udeležila osvobodilnih bojev. ^rovanje kovinarskih mojstrov ¥ Ljubljani Ljubljana, 3. decembra. Sedanja evropska vojna je imela za posledico tudi to, da so se neverjetno podražile razne kovin* v naši državi. Posebno Slovenija, ki je za dovoz skoraj slehernih kovin izključno navezana na ostalo državo in tujino, bridko občuti posledice te draginje. Ljubljanski odbor proti draginji je že pred desetimi dnevi dobil spomenico ljubljanskih kovinarskih obrtnikov, v kateri protestirajo proti podražitvi — največkrat neupravičeni — nujno potrebnih kovin, to je železa, bakra, cinka pa tudi raznih zlitin, kakor medenine, brona itd. Zlatarji in urarji protestirajo proti podražitvi srebrnih zlitin, podražile so se razne živosrebrne spojine, ki so zlasti- v zdravilstvu zelo važne. Zelo važne kovine kositra pa sploh ni več v prometu, čerirav ga potrebuje tako mala kovinarska _ obrt, kakor tudi razne industrije. Kositer je v ceni tako hitro zrastel, da smo v Ljubljani v položaju, kakor bi bil kositer bolj dragocena kovina kot srebra Dandanes imamo namreč na svetu ..dvoje ^lavnih producentov kositra, namreč Bolivijo, ki fe zaprta, in pa angleški Malajski arhipeL Malaka ie zaprta, ker je Anglija prepovedala vsak izvoz kositra, iz Bolivije pa uvoz tudi ni mogoč. Neverjetno draga sta postala v Ljubljani tudi nikel in krom. , Zaradi podražitve glavnih kovin: zeleza, bakra in cinka so imeli danes v Ljubljani zborovanje kovinarski obrtniki oziroma njihovi zastopniki iz vse Slovenije. Zborovanje je bilo v dvorani gostilne pri »Sokolu«. Razni govorniki so se predvsem pritoževali na Kranjsko industrijsko družbo, ki te zadnje dni večkrat zaporedoma jrodražila želeno za ‘20 vttr vri kilogramu, in to kar trikrat. Pritoževali so se, da se cena bakru in bakrenim zlitinam neupravičeno zvišuje, čeprav je Jugoslavija v Evropi ena prvih proizvajalcev bakra. Kovinarski obrtniki so sprejeli spomenico, v kateri zahtevajo od odločujočih oblasti najstrožje uredbe in ukrepe proti neupravičeni draginji kovin, zlasti tistih, ki jih sami proizvajamo. Mariborski drobiž Avtomobilisti v škripcih. Včeraj je stopila v veljavo nuredba o omejitvi avtomobilskega prometa, njen učinek pa se danes na mariborskih ulicah prav občutno pozna. Vse so prazne in mirne, nič trobentanja, nič drvenja, tako da se človek lahko mirno sprehaja na najprometnejših cestah. Samo avtobusi in avtotaksiji vozijo in nekaj osebnih avtomobilov, ki imajo zadaj znak. da je njihov lastnih zdravnik. Ostali avtomobilisti gledajo prav z zavistjo te srečneže, ki lahko v prepovedanem času vozijo. Včeraj^ popoldne pa mnogo avtomobilistov naredbe še ni prav resno vzelo, pa so bili prav neprijetno presene: čeni, ko so jih na ulicah ustavljali stražniki ter 'zapisovali. Policiji je prijavljenih okrog 20 takih prestopkov. Ker so kazni zelo občutne, znašajo namreč 5000 din globe ali mesec dni zapora, bodo avtomobilisti naredbo gotovo spoštovali. Miklavževa nedelja je prinesla danes živahnost v mariborske trgovine, ki so bile dopoldne odprte. Toliko kupčevanja je bilo menda še pred malokaterim Miklavžem, kakor letos. Ljudje pa kupujejo samo take zadeve, ki imajo večjo vrednost, obleke, perilo, j&evlie, ker se pač boje, da bo to na spomlad težje dobiti. . , • , T7- Dve drzni žepni tatvini. Včeraj se je mo ral udejstvovati v Mariboru drzen in zelo spreten žepar, ker sta bili prijavljeni dve taki tatvini. Ko je stopala Marija Žajdela iz Drakovcev v ljutomerski avtobus na Glavnem trgu, ji je žepar odrezal ročno torbico, v kateri je imela 600 din. Žeparja je neki sopotnik videl in ga natančno popisal stražniku. Druga žepna tatvina je bila izvršena dopoldne na Vodnikovem trgu, kjer je bila ukradena Milič Idi denarnica s 500 din vsebine. Poboj pri kuhanju žganja. V Slovenskih goricah se dogajajo sedaj skoraj dnevno po-oji zaradi pijanosti. Največkrat nastanejo ti pretepi pri žganjekuhi. Skoraj pri vsaki drugi kmečki hiši sedaj, kuhajo žganje, ker so imeli letos izredno letino sliv, pridelek so pa skoraj ves vložili v sode ter ga namenili za žganje. Tak poboj se je pripetil na Grabanoškem vrhu pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Tam so kuhali pri posestniku Karlu Magdiču žga?je, pa se je zbralo pri tem opravilu zvečer kakih 20 fantov in deklet, ki so pili vročo nevarno pijačo ter prepevali. Naenkrat pa je prišlo do prepira med rFancent Kokolom ter brati Aloj-zem, Antonom in Vincencem Kocmut. Kokol, ki je imel posebno piko na Kocmute, se je oborožil v veži s sekiro ter se postavil za vežna vrata v zasedo, da udari, čim se bo eden od bratov Kocmut pojavil na pragu. Res je kmalu stopila na prag postava in Kokol je zamahnil s vso silo ter jo udaril po glavi. Predenj se je pa zvalil njegov najboljši prijatel j 18 letni Franc Nedog, katerega je Pokol zadel v sredo čela z ušesi sekire ter mu prebil lobanjo. Nedog je obležal nezavesten ter so ga morali takoj prepeljati v mariborsko bolnišnico. Ko»-kola so orožniki naslednjega dne prijeli ter zaprli. Priznava, da je nameravpl udariti enega od bratov Kocmut, ker pa je bila slaba mesečina, jah •« zamenial s svojim prijateljem Nedofiont. 25 letnica rudniške ofenzive Gornji Milanovat, 3. decembra. V okviru velike proslave 25 letnice rudniške ofenzive je včeraj bila tu svečana akademija. V veliki dvorani gimnazije se je ob 7. zvečer zbralo številno meščanstvo ter kmetje iz okolice, bojevniki — nosi-telji Karagjorgjeve zvezde in albanske spomenice. Ob 7.15 so prispeli Številni generali in poveljniki polkov, zastopniki občin in zastopniki številnih društev. General Petrovič je govoril o zgodovinskem pomenu rudniške ofenzive. V svojem govoru je podrobno obrazložil to ofenzivo ter orisal stanje na našem in sovražnem bojišču. V začetku svojega govora je govoril o položaju posameznih armad ter o pripravljenosti naše in sovražne vojske. Sovražna vojska je bila mnogo močnejša ter bolj pripravljena. Velika razlika je bila tudi v številu topništva. Vendar stanje sovražnika ni bilo ugodno. Zveze so bile v zelo slabem stanju, tako da je preskrba sovražnih armad pri Suvoboru bila obupna. Vojaki so stradali ter so po okoliških vaseh iskali hrane. Zaradi tega je bil sovražnik nepripravljen ter je v takem stanju moral sprejeti naš napad. Trenutek za naš napad je bil mojstrsko izbran. Naša ofenziva je bila v polnem teku 3. decembra, 4. decembra pa so se sovražnikove sile že začele majati. Glavni del bitke je bil dne 5. decembra, ki mu je kmalu sledil sovražnikov polom. Sovražnik se je umikal proti Belgradu ter končno izpraznil tudi Belgrad, v katerega bo vkorakale naše čete na .čelu s pokojnim kraljem Aleksandrom. Naše Čete so preganjale sovražnika tudi v smeri proti šabcu in Drini. Dne 15. decembra ni bilo nobenega sovražnega vojaka na našem ozemlju. Učenci gimnazije so nato nastopili v več točkah, za kar so želi priznanje vseh prisotnih. Danes dopoldne se je slavnost nadaljevala s službo božjo, nato pa je bila odkrita spominska plošča na poslopju okrajnega sodišča. Ljubljana od sobote čez nedeljo Tole nenadno toplo vreme nam res ni prineslo nič dobrega. Živimo pač v dobi Miklavževih darov in tudi to kislo vreme moramo sprejeti ter se »troštati«, česar smo navajeni že od mladih dni. Kaj prida pa itak ne moremo več pričakovati od vremenarja, kajti smo že v času, ko se nam čudno zdi, če je lepo. Dežnikov smo se že res nekam odvadili, pa je kar treba prijeti zanje. Avtomobiliste so prikrajšali Včeraj je stopila v veljavo uredba, po kateri ni dovoljeno, da bi osebni avtomobili vozili po mili volji kakor do sedaj. Na cestah se je posledica te uredbe takoj pokazala, ker je nastopilo nekako avtomobilsko zatišje. Za tistega, ki bi to uredbo kršil, so določene hude kazni in bo moral poseči precej globoko v žep, gotovo pa se bo premislil, preden bo zopet nastopil nedovoljeno x»tovanje. Avtomobilistom to seveda ni bog ve ca j po volji. Toda ubogemu črvu pešcu in kolesarju pa kar prav hodi, ker se jim ni treba več ogibati in požirati jeze, ker se morajo izogibati »samofrču«. To sta dva elementa, ki nimata za naš avtomobilizem nobenega smisla, zlasti poleti, ko morata prah na debelo požirati. Ta uredba velja samo za osebne avtomobile, dočim tovorni avtomobili in avtobusi niso nič prikrajšani in so avtobusne zveze še kot so bile. Živ žav se je začel Miklavžev semenj je v Ljubljani edina stvar, ki se začne nenapovedana in kjer ni nobenih slavnih smrtnikov, ko se začne. To je že v ustnem izročilu. Kadar se ta semenj začne, je Miklavž že v Ljubljani, čeprav še ni uradno nastopil. Miklav-ževo razpoloženje dahne med velike in male. Največ veselja na semnju je seveda deležna naša nada, ki se vneto preriva in vpije. Matere in očetje nimajo nobenega časa za kaj drugega. Ta drobiž, v kolikor še ni samostojen, neprestano rine v to vrvenje, kjer je za oči in želodec vsega na pretek. Spričo tolikih dobrot vsak obljubi, da bo vedno, dokler bo tlačil to zemljo, priden, da se bo učil, da se ne bo nikdar več zlagal, da ne bo svojemu mlajšemu bratcu nikdar več zagnal žlice v glavo. Sveti Miklavž res poboljšuje svet. Toda škoda, da veliki pozabijo na to, kar so majhni obljubljali. Dobrot je res toliko, da otroške oci ne vedo, kaj bi gledale. Zelja imajo pa toliko, da se skrbni materi ali očetu kar v glavi vrti in omahujoče roke težko najdejo denarnico. Taki, ki jih je Bog »ija kratko« pogledal, pa prodajajo. »Kupite šibo, gospod! Samo pol dinarja.« Janezek očeta postrani pogleda, češ: saj sem priden. Oče se pa drži, kakor da bi bil na paradi. »Predrago!« reče. »No, pa vzemite dve Šibi, dam ju za dinar. To pa vendar ni drago.« Janezek bo že dobil šibo, toda bolj tako kakor se gremo v visoki politiki: kriv bo sv. Miklavž, ta bogati Miklavž, ki ima za vse, ki prinaša velikim in majhnim veselje v srca. Miklavževa nedelja Marsikdo je v soboto odložil na nedeljo, saj [e to Miklavževa nedelja, ko tudi trgovine ne počivajo in lahko kupiš, kar ti srce poželi. Ljudje so pridno posečali trgovine in nakupovali za Miklavža. Ta rabi zase, oni mora kupiti nekaj svojemu dobremu znancu. Kakšnemu »zapoznelemu ptiču« taka nedelja tudi kar prav pride. Tudi trgovci se pohvalijo, ker nedelja se je dobro obnesla in zdi se, da že dolgo ni bilo takega prometa. Zlasti dopoldne so bile trgovine dobro obiskane in okrog desete ure je bil ponekod že kar drenj. Popoldne je bilo malo manj ljudi, ker vsak si je že doix>ldne nakupil, popoldne pa je vsak porabil za razvedrilo. Kdor se še ni oskrbel, ta ima še dovolj prilike, saj sta še dva dneva, ko bo prišel med nas ta prijazni in priljubljeni nebeščan. Ko pa bo zopet odšel v nebesa in čakal drugega leta, ko bodo ljudje morda bolj pametni, pa se bomo že začeli pripravljati na božične praznike. V bolnišnico so morali Obisk v bolnišnici je bil včeraj bolj majhen in je iskalo pomoči samo kakih dvajset bolnikov. Poškodbe so bile samo dve ali tri, drugače pa so iskali ljudje pomoči bolj za notranje boleznL Snoči so bili klicani IjuDljanski reševalci na Drenov grič, kjer so objestni fantje Jeraja Jožeta, sina posestnika iz Sinje gorice tako obdelali, da je zaradi poškodb takoj po prevozu v bolnišnico umrl. Med pretepom je dobil po glavi nekaj hudih udarcev in zopet je ugasnilo mlado življenje zaradi nepremišljenosti in fantovske objestnosti. V soboto zvečer jih je menda prešinilo Miklavževo razpoloženje, ki so ga praznovali na Drenovem griču. Razpoloženi so bili tja do zjutraj, dokler si niso po stari navadi skočili v lase. Na žalost pa ni ostalo samo ruvanje las, ampak se je znašel Jeraj na tleh močno ranjen. Takim, ki jim je življenje človeka toliko vredno, kolikor življenje muhe, je treba pošteno urezati hlače. Danes zjutraj so bili klicani gasilci na Poljanski nasip, kjer je ležal v vodi neznan utopljenec. Izvlekli so ga ven in so ugotovili, da je to neki Kalin. Okoliščine, ki so povzročile njegovo smrt, so nekam čudne in vso stvar je vzela v roke policija. S prostorom bolnišnice je vedno bolj križ in nujno bi bilo potrebno, da b! uprava bolnišnice kirurgični paviljon že končno dogradila. •1? iSO vendar tiste nepremagljive ovire, ki nikakor ^ne dajo, da bi se to započeto delo končno že enkrat končalo? Saj je menda v interesu uprave same, da že konča in se tako izogne neprestanim kritikam in godrnjanju paeijentov samih. Dosedaj je bilo sprejetih v '"f’,.3,'-200 bolnikov, kar je za okrog kak°- Iansko ,eto T iem *«'»■ .ta številka sama jasno pove, kako je s prostorom, ker prostori so v glavnem isti, kakor v letih. ko obisk bolnikov ni dosegel niti številke 30.000 letno. Smrt pod kupom iamanfa Cerknica, 1. decembra. Ni še pozabljen« nesreča, ki se je zgodila pred nekaj tedni, ko je v Cerkniškem jezeru utonil I mladi Dolenjevaščan France Petrovčič, že se je v isti vasi zgodila zopet nesreča, ki je zahtevala življenje komaj dveletne Mlinarjeve hčerke. V četrtek popoldne so Mlinarjeviv pripeljali voz zamenja na svoje dvorišče ter vse skupaj prevrnili, da jim tako ni bilo treba žamenja razkladati Ker male deklice dolgo časa ni bilo domov, 60 šli pogledat k sosedovim, toda ker male tam. ni bilo, so zaslutili nesrečo in to tem bolj, ker teče blizu hiše potok.. Šli so ter pregledali strugo tam okrog, a male le niso mogli najti. Tedaj pa je nekdo pomislil, kaj, če ni male pokrilo iamenje. S pomočjo sosedov so razme* tali kup žamenja, in nudil se jim ije 6trašen prr zor. Pod žamenjem je ležala mala hčerka, seveda mrtva. Kako se Je zgodila nesreča, nihče ne ve, bržkone pa je prav v trenutku, ko »o voz prevrnili, otrok pritekel z druge strani, in ga je žamenje pokrilo, ne da bi pri tem deklica dala kakšen gla*. Zdi se nam pa vseeno, da nri v*nj mali nažnji do tako žalostne nesreče ne bi prišlo. Kje in kod hodi tolovaj Hace Videli so ga na Dolenjskem, videli na Notranjskem dem Mnogo piše dnevni tisk o Antonu Hacetu, mla- i in drznem tolovaju. Koliko ima na vesti ra- | znih vlomnih tatvin, ropov in umorov, bo pač končno dognala sodna preiskava. Je to nekak notranjski Caruga, star šele 23 let. Omenili smo že, da je začel že v mladih letih pohajkovati in krasti. Kaj lahko stori iz človeka nepremišljen očetov korak? Kakor nam pripovedujejo domačini i* Podcerkve in Loške doline, ga je oče hotel nekoč, ko je bil Tone še deček, pretepsti. Pobegnil je zdoma in začel pohajkovati, beračiti in krasti. Ni bil deležen prave šolske vzgoje. »Policijski dnevnike je imel zadnje čase skoraj vsak dan poročila o tolovaju Hacetu. Sedaj so ta poročila izostala. Tokrat je tolovaj Hace neznano kam odšel. Videli so ga, ko so bile njegove slike objavljene v dnevnem tisku, na Štajerskem, videli so ga na Gorenjskem in Dolenjskem. Nazadnje je prišlo tudi neko poročilo, da je pobegnil v Nemčijo, kar pa je zelo neverjetno, kajti prekoračenje naše severne meje je zelo težavno. Kakor nam poročajo, se tolovaj Hace bavi tudi s tihotapstvom saharina in kokaina, kar je zelo riskanten, toda dobičkanosen posel. Ima vedno dosti denarja in plačuje svoje prijatelje, znance in druge ljudi, ki mu dajejo potuho, prav po kavalirsko. Njemu ni nič za jurja, saj je prepričan, da dobi potem vsako nagrado stotero {»vrnjeno. Tolovaj Tone Hace ima tudi navado, da vedno menja obleko in pokrivalo, včasih se po-^ javlja neobrit, drugič pa lepo po vsej brivski umetnosti [»česan in obrit. _ , Prihajala so iz dolenjske strani poročita, aa se je Hace pojavil tam in tam in da ima nekje tudi svoje dekle, ki mu tajno nosi vsa poročila in se zlasti zanima, kaj vse pišejo o njem dnevni kronisti in časopisi. To dekle pokuplja vedno vse časopise, ki kaj o njem pišejo. Dostikrat je prav hvaležen za časopisna poročila in se zna potem po njih ravnati. Toda past mu je že nastavljena in fant se bo enkrat vjel, kajti treba je opozoriti, da bodo tudi strogo kaznovani vsi oni, ki mu dajejo potuho. Ima drugače dobro organizirano tolpo tatov in razbojnikov in rokomavh Dimež ga skoraj ne doseže v njegovih trikih, kako se je treba skrivati pred oblastmi in kako je treba nastopati proti ljudem, stanujočim na samoti. Te dni emo prejeli iz Notranjske, prav od starega trga pri Lozu kratko poročilo, da se je Hace pojavil v Loški dolini in da ga je več ljudi videlo. Moramo reči in izjaviti, da so drugače Hacetovi bratje in oče prav mirni, pošteni in delovni ljudje. Oče Matevž je že star in je svoje posestvo izročil prvemu sinu. Vsi pridno delajo in garajo za vsakdanji kruh, le Tone se jo i^naličil. Naj Tone, tako pravijo tam v Loški dolini, sam napravi konec svojim tolovajstvoin in se lepo prijavi sodišču, da vsaj opere čaet poštene rodbine. Nekateri fantje^ z vso odločnostjo zatrjujejo, da 30 te dni videli doma v Podcerkvi, to ponoči, ko je odhajal preko Ulake zopet v druge kraje. Kratko je _ vsakogar pozdravil: »Lahko noč!« in tolovaj je izginil. Loški orožniki stalno oprezujejo za njim, toda ne morejo ga dobiti. Zanimivo je to, da je pred meseci izvršil tudi v teh krajih nekaj tatvin. Sam se rad postavlja, da je pravi »boljševik«, ki bo vse pokončal. Njegova rodbina je zelo poštena. Po domače pravijo pri njih »pri Mežnarjevihc, kajti hiša stoji pri cerkvi in pokopališču, kamor pokopavajo Sta-rotržani, Podcerkovci, Danci in drugi svoje mrliče. Cerkvica je bila svojčas obdana z lepim lipovim gajem in si je rss vsakdo želel miren jx>čit®k na pokopališču, obdanim z visokimi stoletnimi lipami. Nazadnje pravijo, da bodo v kratkem tolovaj* prijeli in izročili sodišču, da izreče svojo sodbo. Od tu in tam Temelje za novo palačo gradbenega ministrstva so blagoslovili v Belgradu v prisotnosti gradbenega ministra dr. Miha Kreka. Uradi gradbenega ministrstva so se do sedaj nahajali v treh zasebnih zgradbah, za katere je morala država plačevati letno skoraj pol milijona dinarjev najemnine. Že zaradi tega se je pokazalo za potrebno, da se zgradi samostojno poslopje, v katerem bodo zbrani vsi uradi ministrstva. Letos junija so se začela prva dela na prostoru 2200 kvadr. metrov. Palača bo imela prizemlje z zavetiščem proti zračnim napadom za 400 oseb, potem mezzanin in pet nadstropij. Po pogodbi bo palača zgrajena do avgusta prihodnjega leta. Družba »Jugoslovansko jeklo d. d.* si je te dni izvolila novo upravo, v katero so prišli zastopniki trgovinskega, vojnega in prometnega ministrstva, zastopnik Hipotekarne banke in Prve hrvat-ske štedionice ter župan občine Donji Vakuf v Bosni. Obenem je bilo sklenjeno, da se delniška glavnica poveča od sedanjih 200 milijonov na 800 milijonov. »Jugoslovansko jeklo d. d.« združuje več velikih državnih železarn in premogovnikov v osrčjn Bosne. Iz žalosti za svojo ženo je izvršil harakiri kmet Mičo Kapuran iz vasi Krajišice pri Zenici. Pred letom mu je umrla žena. Mož je postal potem zelo molčeč in samotarski. Ko se mu je poročila hči in se preselila v sosednjo vas, je šel Mičo kmalu k njej in jo prosil, naj se preseli nazaj v njegovo hišo. Toda tudi v tej družbi se ni ogrel. Zmerom je taval in jadikoval, češ da ne more živeti brez svoje žene. Ob eni izmed takih prilik je starec potegnil velik nož in si vpričo hčerke in zeta razparal trebuh. Nesrečnika so prepeljali v bolnišnico, vendar pa najbrž ne bo prenesel težkih poškodb. Štiri jugoslovanske tovorne ladje so v sad-tednu ustavili Angleži in jih odvlekli na Malto. Zadnja je bila ladja Zetske plovidbe »Lov-cenc, katera je vozila iz Grčije v Split tovor lešnikov, fig in mandarin iz romunskega pristanišča Konstance. V bližini grške obale pa jo je dohitela angleška torpedovka in jo odvlekla na Malto zaradi pregleda tovora. Enako se je prej zgodilo še s tremi drugimi jugoslovanskimi ladjami, ki so se morale podvreči natančni kontroli v angleškem pristanišču. Kakor pa javljajo, so angleške oblasti že dale dovoljenje, da ladje odplujejo v jugoslovanska pristanišča, ker niso imele nobenega takega tovora, ki bi ga Angleži zaznamovali kot vojno tihotapsko blago. Šest dni je trajala svatba in svatbena gostija pri bogatem gostilničarju Miju Iliču iz Sokobanje v Srbiji. Gostilničar je namreč oženil svojega edinega sina z bogato nevesto. K svatbeni gostiji sc je zbralo 600 ljudi, ki so se šest dni nepretrgoma gostili. Zato pa so tudi pospravili »pod streho« čez sto kokoši in gosi, 30 ovac, 35 prašičev, dva vola in 1 teleta. Svatje so se selili od ženinovega na nevestin dom in spet nazaj. Koliko so pa spili, pa poročilo ne navaja. Tako bogate svatbe tamkajšnji ljudje že dolgo ne pomnijo. Še bolj razkošno svatbo pa je priredil oni dan muslimanski veljak Sinan Bajram ta Dre-nlce v Metohiji, kjer so bili doma znani kačaki. Bajram je silno bogat mož in je zato za svojega najstarejšega sina iskal tudi primerno nevesto. Našel jo je pri daljnjem sorodniku bivšega albanskega kralja Ahmeda ZO£fa pri Nedžmedinu Sai-toviču. Za odkup neveste je moral plačati 6to jurjev. Po starem muslimanskem običaju so šli klicarji na delo in sklicali skupaj ogromo število svatov, ki so se potem zvrstili v 7 km dolg sprevod in spremljali ženina, ko je šel iskat nevesto. Spotoma so streljali in ko so prišli pred nevestin dom, so vsi skupaj ustrelili. Sam ženin je jahal na čelu sprevoda na najbolj poskočnem žrebcu in nosil čez ramo obešeno puško. Ko so izprosili nevesto, so jo odpeljali na ženinov dom brez feredže na obrazu, čeprav to nasprotuje predpisom muslimanske vere. Spet se je razvil dolg sprevod do ženinovega doma, kjer je. muslimanski poroki poleg neštetih svaterv prisostvovali tudi 17 hodž. Naslednjega dne se je začela svatba, ki je v današnjih čaih kaj redka. Jedlo in pilo se je toliko časa, dokler so svatje 6ploh zdržali. Stari predsednik radikalske stranke Aca Sta nojevi* je podal pred dnevi izjavo, v kateri je izrazil svoje nezadovoljstvo nad akcijo pravosodnega ministra dr. Markoviča, kateri si je bil nadel nalogo, da bo skušal združiti vse raztresene ude etaroradikalske stranke. Stari Aca Stanojevič je dejal, da on zaupa le svojemu glavnemu odboru, ki je ostal zvest načelom radikalske stranke in je zato tudi tem ljudem poveril prijavo za uradno dovolitev radikalske stranke. Aca Stanojevič je dejal, da je dr. Markovič delal popolnoma na svojo pest in da ni nikdar dobil od njega kako pritrdilno izjavo. Dosmrtno rento je določila nemška vlada vdo- vi po sezonskem delavcu, katerega je blizu Kolna “bila strela. Doma blizu Čakovca, je ostala vdova 1 dvema otrokoma. Te dni pa jo je obvestilo nemško poslaništvo, da je nemška vlada določila njej in otrokoma dosmrtno rento v znesku 68 mark mesečno. V najem denarju bi dalo to okrog 980 din. Vdova bo tako preskrbljena do smrti, če se med tem časom ne bo zgodilo kaj nepričakovanega... Udeleženci konference kmetijskih organizacij ▼ donavski banovini so izdali spomenico, v kateri prosijo vlado za novo ureditev kmečkih dolgov. Oni predlagajo, da bi bilo potrebno zbrisati vse dolgove tistim kmetovalcem, ki imajo do 5 hektarjev zemlje, ostalim, ki injajo do 50 hektarjev, pa bi bilo treba izbrisati toliko, da bi dolgovi znašali aaijveč polovico vrednosti posestva. Obenem bi se določilo, da se odplačevanje dolgov podaljša na 25 let in bi se morala obrestna mera zmanjšati na ®a^i* naj bi dajala Narodna banka 25% svo-na razpolago kmetijstvu in sicer pod ugodnimi pogoji. Najboljše je, če da Narodna banka Kmetijske kredite za polovično obrestno mero. Le taiko se bo dalo rešiti naše najbolj pereče vprašaje, nanu-e6r slovenskem podeželju. Z izdelovanjem igrač so začeli naši Dobrč-poljci na pobudo svojega župnika g. duh. svetnika Antona Mrkuna, ki ima- v g. kaplanu Nachti-galu vnetega pomočnika. Pod vodstvom kiparja g. Fr. Repiča se je začel lani tečaj za izdelovanje lesenih igrač, pod vodstvom strokovne učiteljice gdč. Horvatičeve pa tečaj za izdelovanje tekstilnih igrač (punčk in živali iz blaga). Vsem izdelkom je znal g. Repič vtisniti visokovredno umetniško noto. Fantje delajo danes po stalnih predlogah že celo vrsto različnih predmetov popolnoma samostojno. Dekleta so se spočetka posvetila izdelovanju lutk v pristnih slovenskih in ostalih jugoslovankih narodnih nošah. Danes razpolagajo z 19 različnimi tipi slovenskih narodnih noš (par — fant in dekle) in okoli 30 drugimi jugoslovanskimi narodnimi nošami. Lotila so se pa tudi pravih igrač — živalc vseh vrst iz najrazličnejših vrst blaga in pa lutk v različnih oblekcah. Letos se je obrat na Vidmu (Videm-Dobrd-polje) močno razširil in izpopolnil. Ustanovili so produktivno in prodajno zadrugo lesnih in tekstil- nih izdelkov in igrač z imenom »Razvoj«, ki je organizirala proizvodnjo in zlasti prodajo. Številni najmodernejši stroji v starem Prosvetnem domu olajšujejo in pospešujejo izdelavo lesenih igrač, za katere je gradivo, žlahtna bukovina, pri roki. — Velesejmske razstave 60 povzdignile zanimanje za dobrepoljske igrače. Lepa vrsta potnikov odpira jugoslovansko tržišče. Ako bi imela zadruga kaj več denarja, bi, z lahkoto zavzela ves trg v naši državi, vsaj z lesenimi igračami. Saj nudijo Do-brepoljci nad 60 različnih serijsko izdelanih tipov lesenih igrač, tako: konje v različnih velikostih, psičke, zajce, mačke, race, peteline, kamele, srne, kozle, mickey-miške, medvede, nato nedosežne lokomotive, vagone, traktorje, parne valjarje, avtomobile, tovorne avte, avtobuse, dalje zibelke, po-steljce za punčke, potem smotrno sestavljene kocke za zidanje v različnih serijah in naposled prekrasne gugaine konje, ki na našem trgu nimajo para. Vse te lesene igrače so iz bukovega lesa, kolesa tečejo na trdnih vijačnih oseh (ne kakor pri kičastih hrvatskih izdelkih, kjer je os navaden, površno zabit žebelj!), barve in laki so prvovrstni in popolnoma nestrupeni ter prenesejo vsakršno umivanje. Če že ne upoštevamo prekrasnih linij, je kvaliteta teh igrač res taka, da se postavlja dostojno ob stran prav vsakemu tujemu izdelku. Tudi največjega pustega med odraslimi očarajo ti pisani predmeti! Žastonj te igrače sicer niso, ker tudi biti ne morejo. Dobiš pa v Dobr6poljah 16 cm dolgo lokomotivo že za 6 din, leseno muco ali raco celo za manj. In če izvzamemo velikega gugalnega konja, je najdražja med temi izdelki velika, 43 cm dolga lokomotiva z 10 kolesi, ki velja 45 din. Prav toliko boš dal za velik tovorni avto. Vse drugo je cenejše. Izdelava figurin v narodnih nošah ni našla pravega odziva. To je škoda, ker bi takile pari bili na moč dostojen okras vsake boljše sobe, da ne govorimo o naših hotelih, penzionih itd. Nekoliko laglje prodirajo živalce iz različnega blaga, ki pa imajo opravka s hudo inozemsko konkurenco, zlasti s Steiffovimi izdelki. Cene teh živalc so različno in vse prej ko pretirane. Volnenega piščančka dobiš že za 5 din, velikanski, 50 cm visok kvačkan pes velja seveda 150 din. 65 cm visok medved za 136 din. Vse druge različne živalce so znatno cenejše: levi, zajčki, muce, žirafe, veverice, osli, slopi, kamele, gosi in prešički... Vsega zaznamujejo nad 30 različnih predmetov te vrste. Dolga je tudi vrsta različnih punčk (okoli 40), ki so jih spravila na trg dobrepoljska dekleta. So to punčke iz celuloida (ki jih morajo seveda kupiti, da jih lahko oblečejo), potem punčke z glavo iz lepenke in s trupom iz blaga, naposled pa punčke, ki so pojx>lnoma iz blaga. Cena punčkam se giblje od 5.25 do 73 din. Vse oblekce so ročno delo dobrepoljskih deklet. V zadnjem času so začela dekleta izdelovati tudi razne vezenine, fantje pa so poskrbeli za kitarski tečaj in zdaj že čisto samostojno izdelujejo izvrstne in cenene kitare. Preprosta kitara stane okoli 150 din. Tudi. izrezovanja plastičnih reklamnih črk iz lesa. celuloida in lepenke so se lotili. Mladi rod torej odlaga slabo rentabilno krošnjo, tudi ne more misliti več na izseljevanje. Sega pa zato s skrbno pobudo svojih voditeljev po modernih možnosti zaslužka. Ne dvomimo, da bodo Do-br^pAljči na ti način prišli do stalnega in lepega zaslužka, ki so ga tako krvavo potrebni. Prav je, da zavedna slovenska javnost to ve in pri 6vojih nakupih to upošteva. Zavračajmo tuje blago, če imamo v isti kvaliteti in celo boljše domače blago. Trgovci se ravnajo po povpraševanju. Zato naj vsakdo, kdor te dni kupuje igrače za svoje male, v trgovini najprej vpraša: »Ali imate dobrepoljske igrače?« Našim otrokom domače igrače — to naj bo geslo danes bolj ko kdaj prej. Iz Gorice, s Krasa in iz Trsta Trst in zapora nemškega izvoza Odločitev Anglije in Francije, da Nemčiji zaradi njenega načina vojskovanja na morju zapreta za izvoz pomorske poti, je zadela v precejšni meri tudi Italijo. Zato je popolnoma razumljivo, zakaj je italijansko časopisje v zadnjih dneh precej ostro nastopilo proti tej angleško-francoski odločitvi. Izvoz nemškega blaga bo od 4. decembra dalje, torej že od jutri, po morski poti onemogočen in bo s tem zaprt tudi izdaten vir dohodkov, ki jih je Nemčija doslej imela od svojega izvoza. Neposredno s tem pa bodo občutno prizadeta tudi tista pristanišča, ki so doslej v veliki meri živela od tranzita, usmerjenega preko njih. In takšna pristanišča niso samo tista, ki leže ob nemškem morju, pač pa tudi nekatera druga, kamor ima nemški izvoz tudi svoj odtok, čeprav do njih po suhem. Med pristanišča te vrste spada predvsem tudi Trst. Tu ne prihaja dosti v poštev italijanski notranji promet, pač pa v prvi vrsti tranzitni promet iz Nemčije v prekomorske kraje. Od vsega blaga, kar ga je zadnje čase prihajalo v tržaško Eristanišče, je bilo do 70 odstotkov nemškega. To lago je bilo skoraj izključno namenjeno prekomorskim krajem, torej ne Italiji. To pristanišče je že tako zadel precej hud udarec s priključitvijo Avstrije k Nemčiji, kajti od tedaj dalje se je nemški izvoz_ usmerjal v vedno večji meri v nemška severna in severnozahodna pristanišča. Ker pa hod® trgovske ladje, ki bi nameravale izvažati nemško blago iz teh severnih pristanišč, v mnogo "®van}osti. bi se skoraj zdelo verjetno, da 130(10. *:®tT,cl skušali najti pot svojemu blagu do varnejših morij, mecj katere brez dvoma spada sl,”' • se Prav gotovo zgodilo, četudi ta nemški izvoz ne bi bil namenjen v prekomorske L \ /T V *'s*e’ do katerih Gi nemške trgovske ladje ne mogle več brez največje nevarnosti, da jih bo sovražno brodovje ujelo in blago zaplenilo, ali pa potopilo. Tudi če bi nemške trgov- ske Jadje lahko prišle mimo Italije, jim to ne bi dosti pomagalo, kajti v druge dežele sveta bi bilo treba iti ali skozi Gibraltar, ali pa skozi Sueški prekop. Tod skozi pa je ob sedanjih razmerah še dosti bolj nemogoče, kakor iz severnih nemških pristanišč, odkoder bi kakšna nemška trgovska n.f. vse zadnje morda le ušla angleškim in francoskim pomorskim silam. I,vse^a tesa ni čudno, če so tržaški gospodarski krogi v velikih skrbeh, kaj bo s tem pristaniščem, Če_ niti po tej poti Nemci ne bodo i Tr *1 P05.1'!®*1" svojega izvoznega blaga v svet. V tem primeru bi zastal tudi tu skoraj ves pomorski promet, kar ne bi bilo v škodo samo Nemčiji in krajem, kamor bi bilo blago namenjeno, pač pa tudi Italiji, ki ima od tega tranzitnega prometa gotovo precej koristi, poleg tega pa bi ta zastoj prinesel občutno škodo tudi tržaškim go-spodarstvenikom samim, da ne omenjamo nesreče, ki bi s tem zadela pristaniške delavce in mornarje. Težko je reci, da bi se Italija mogla izogniti tej nesreči, ki grozi tistemu njenemu pristanišču, kateremu je posebno v zadnjih časih posvečala toliko svoje pozornosti in mu skušala preskrbeti v gospodarskem oziru zanesljivo zaledje. Brez tega zaledja Trst mora izgubiti kot pristanišče mnogo na svojem pomenu, ker za italijanski pomorski promet, predvsem za izvoz italijanskega blaga, zaradi svoje obrobne lege ne more priti dosti v poštev. * Vse zaloge surovih kož in usnja morajo priglasiti trgovci po vsej Italiji. Izjeme v tem seveda tudi v Julijski krajini niso delali. Rok za prijavo te vrste zalog je bil osem dni. Na vse zadnje pa te prijave same na sebi še ne bi bile tako huda reč, če ne bi bil v zvezi s tem izdan še drug odlok, mnogo hujši od prvega. Brez posebnega dovoljenja namreč nihče niti več ne sme prodajati surovih kož in usnja. Pri vsakem kosilu ali večerji v gostilni dobi odslej v Italiji vsak gost na mizo tudi četrt litra vina. To vino je vračunano v jedi sami in ga torej ni treba posebej plačati, prav tako kakor ga ni bilo treba posebej naročiti. Na ta način skušajo delati v Italiji reklamo za svoje vino in s tem ljudi odvaditi, da bi pili tuja vina in po nepotrebnem dajali zaslužek tuji državi. Ljudem naj bi se v bodoče ne zdelo več »imenitno« piti na primer tokajca, španska ali kakšna druga tuja vina. Pri slikanju si je dovolil prehudo šalo neki delavec iz Marezig. Ko se je dal skupno z nekaterimi drugimi delavci slikati, je pri tem držal na prsih srp in kladivo — znak komunistov. Za to šalo so zvedeli hitro tudi karabinerji, kar je imelo za posledico, da so fanta odvedli na svojo postajo v zapor. To spet priča, da v zadnjem času v Italiji s komunisti ne postopajo preveč v rokavicah in da te »blagovestnike« z rdečega vzhoda pridno spravljajo na varno, da ne bi preveč pripravljali »terena«. Radijski aparat so poklonile fašistične oblasti vaščanom iz Vrabč nad Št. Vidom. Namenile so ga fašistični vzgoji. Vrabčani bodo po njem poslušali predvsem govore _ fašističnih veljakov, poleg tega pa tudi predavanja o kmetijstvu. Okoli 20.000 vagonov jugoslovanskega premoga bo dobila do meseca maja prihodnjega leta Italija na podlagi sporazuma, ki je bil sklenjen pred kratkim med Člani jugoslovansko-italijanskega stalnega ožjega gospodarskega odbora. Večina tega premoga bo iz Slovenije. Mariborsko gledališče Ponedeljek, 4. decembra: Zaprto. Torek, 5. decembra ob 20: »Lepa Vida«, Red A. Avtor pri premieri. Pri sobotni premieri .Lepe Vide« bo navzoč tudi njen avtor in naš zaslužni skladatelj Risla Savin, Friderik Širca, general v p. Vsebina opere »Lepa Vida« bo natiskana na gledaliških lepakih, ki jih prodajajo biljeterji. Ker je zlasti pri operah vsebina mnogim nerazumljiva, jim bo ta kratki opis dogajanj na odru gotovo dobrodošel. Harf« pri »Lepi Vidi«. Kakor pri vseh -večjih operah, sodeluje tudi pri tej krasni domači operi priznani mariborski umetnik na harfi g. Lukež. Radio Program Radio Ljubljana Ponedeljek, 4. decembra: 7 Jutrnji pozdrav -7.05 Napo vodi, poroči *a — 7.15 Pisun venček veselili zvokov (plošče) — 12 Po naši domovini (plošče) — lci.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opol danski koncert Itad-ijskega orkestra — 14 ForoČila — 18 Zdravstvo mladostne dobe: Bistvo spolnega nagona (g. dr. Anton Brecelj) — 18.20 Nekaj pesmic iz opte. «iPri naSi ko&ici« (.Jara BencS, plošče) — 18.40 Mesečni slovstveni pregled (*f. prof. Fr. Vodmik) — 19 Napovedi, poročila — 10.20 Nac. ura — 10.40 Objave — 19.50 Več manire — brez zamere (g. Fr. Govekar) — 20 Prenos iz Zagreba: Večer skladatelja Jakova Gotovca. Sodelujejo: Zagrebška filharmonija, zbor glasbene akademije, člani opernega zbora, Marijana Radov, Josip Križaj in Leo Mirkovič. Dirigira skladatelj. -- 22 Napovedi, poročila — 22.15 V oddih igra lladijaki orkester. Torek, 5. decembra: 7 Jutrnji pozdrav — 7.05 Napovedi, poročila — 7.15 Pisan venček vesolih zvo kov (plošče) — 11 Šolska ura: Kaj jva bo Miklavž prinesel. Razgovor otrok bežigrajsko poskusne &ole, vodi g. Miroslav Zor — 12 Glasbene slike (plofiče) — 112.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opoldanski koncert Radijskega orekstra — 14 Poročila — 16.30 Mi ki,n vSevanje za otroke: a) J. Boon: Sveti Miklavž in divji mož. Igra, izvajajo Člani radijske igr. družine b) Nastop sv. Miklavža — 19 Napovedi, poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.50 Deset minut m-bave — 20 Koncert Miklavževih darov. Poje gdč. Nula Kristanova, ijrra Radijski orkester — 20 Napovedi in poročila — 22.15 Miklavž govori odraslim. Drugi programi Ponedeljek, 4. deccmbra: Belgrad-Zagreb: 20 Go-tovSnv vi^er — Bratislava: 20 Sipcvoigra. 31.45 Slova-Ske melodrame — Sofija: 20 Situl. kono. — B«vwnun-ster: 19.50 Ork. konc., 21 lzsoljonuka oddaja — Budimpešta: 20.10 Haydn_B(*thovnov konc., 22.05 Oi*. ork. — Bukarešta: 10.15 Pl. pl., 21.30 Zhorl _ Stoekhnlm-Hnrbj/: 19.40 Vok. kome.. 20.30 Oktnt, 22.30 Onk. im zborovski konc. — Trtt-Milan: 17.15 Violina, 21 Simf. vok. konc. — Bim-Bari: 21 Koralni konc. — Florenca: 20.H0 Tera — London: 20.40 Mozartovo nkladbn — 0*1 r: 20.11) Pisan konc., 21.30 Pianino, 22.1S Khor — Revkja vik: 20.20 Dnoti, 21.40 Volt. kono., 22.20 Poljudna el. — Sottent: 20 Ifrra, 22 Ork. konc. Ljubljansko gledališče Drama — Začetek ob 20: Ponedeljek, 4 dec.: Zaprto. Torek, 5. decembra ob 15: »Snegulčica«. Drugi nastop sv. Miklavža im obdarovanje otrok. Znižane cene. Sreda, 6. dec.: Zaprto. Opera — Začetek ob 20: Ponedeljek, 4. dec.: Zaprto. Torek, 5. dec.: Zaprto. Sreda, 6. dec.: Gorenjski slavček*. Red Sreda. »Snegalčica« in Miklavž v drami. V torek popoldne bo mladinsko predstavo Pavla GoLie »Sne-guljčioo« z Ančko Levarjevo v naslovni vlogi, obiskal tudi 6v. Miklavž s svojim številnim, lepim spremstvom, in bo otročke, ki bodo pri predstavi, tudi obdaroval. Darila je poslati najkasneje do začetka predstave, t. j. do 3 popoldne k vratarju v dramo. Eventualna navodila ali opozorila otrokom, ki naj jih Miklavž pouči, je priložiti na posebnem listku poleg imena k darilu. Obvestila 0 povišanja ceni mleka. ObvešSamo, da se nanaša naše obvestilo samo na člane Mlekarskega društva za Ljubljano in okolico ter njihove odjemalce, katere prosimo, da navedeno ceno 2.50 din za liter lojalno vzamejo na znanje. — Mlekarsko društvo za Ljubljano in okolico. 30-1 etn iea ustanovitve Zveze jugoslovanskih železničarjev. L. 1909 so ustanovili slovenski železničarji v Trstu svoje stanovsko društvo na jugoslovanski zamisli. Drušlvo je že ob ustanovitvi moralo prestati trde preizkušnje, ker ni bilo po godu niti internacionalnim krogom, niti tedanji nemški^ upravi. Po prevratu se je iz ZJŽ osnovalo današnje Združenje jugoslovanskih narodnih železničarjev in brodarjev, ki je danes najmočnejša stanovska organizacija v Jugoslaviji. Proslavo 30-letnega jubileja bo izvedla ljubljanska oblastna uprava UJNŽB v nedeljo, dne 10. decembra t. 1. pod pokroviteljstvom ministra za promet inž. Nikola Resliča. V častnem predsedstvu so pomočnik ministra zapromet inž. M. Šneler, generalni direktor JDŽ inž. Nikola Djurič, oba njegova pomočnika inž. Rudolf Cugmus in inž. Milan Jojič, ljubljanski direktor inž. Rudolf Kavčič in njegov pomočnik g. Franc Hojs. Slavnostno zborovanje bo v dvorani kina »Sloge« s pričetkom ob 10. fila-noni UJNZB in njihovim svojcem, ki se l>odo udeležili proslave je dovoljena brezplačna voznina v Ljubljano in nazaj. Krščansko žensko društvo je povabilo sv. Miklavža, da pride v torek, 5. t. m. ob pol 5 ▼ belo dvorano Uniona obiskat pridne malčke. Glede obdaritve naj se (glasijo svojci Istega dne v isti dvorani med 11. in 18. uro. Razstava »Lade« ▼ Jakopičevem paviljonu je dnevno odprta od 9—18. Trajala bo do vštetega 23. decembra. Ne zamudite ogledati si jo pravočasno. Zimske počitnice za šolsko mladino. Državna šolska poliklinika v Ljubljani priredi za čas božičnih počitnic za srednje in osnovnošolsko mladino zimsko počitniško kolonijo, v zvezi s smuškim tečajem. Prošnje za znižana mesta naj srednješolci vlagajo na Državni šolski polikliniki v Ljubljani do 12. t. m. I« to tam se dobe tudi vsa nadaljna pojasnila. Murska Sobota Praznik zedinjenja v M. Soboti. Narodni prašnik je bil praznovan prav na svečan način. Ob 9 dopoldne je bila v farni cerkvi služba božja. Mašo je daroval domači župnik g. Vojkovič. Pri maši so bili vsi oblastni zastopniki, zastopnik naše vojske poveljnik mesta, zastopniki Fantovskih odsekov in Dekliških krožkov, gasilska četa ter zastopniki ostalih ustanov in društev. Pred cerkvijo je bila postrojena častna četa, ki je izkazovala komandantu mesta čast. Po maši je bila proslava v prosvetnem domu, katere so se udeležili vsi zastopniki. Med njimi je bilo opaziti poleg ostalih okrajnega načelnika dr. Bratina, komandanta mesta, ravnatelja gimnazije, soboškega župana in druge odličnike. Dvorana je bila nabito polna. Proslava^ se je začela z recitacijo. Nato jo meddruštveni pevski zbor, kjer so pretežno cerkveni pevci, zapel pod vodstvom g. sodnika Grma dve pesmi: »Gor čez Izaro« in »Dobro jutroc. Po tej točki je imel bivši poslanec za soboški okrai g. Rajlee govor o pomenu praznika. Za zaključek je sledila državna himna. Po proslavi je bila slavnostna seja občino Murska Sobota, kateri so prav tako prisostvovali vsi odličniki. Poleg tega pa so imele tudi šole in ostala soboška društva svoje proslave. Te proslave, ki so bile izraz ljubezni in zvestobe do slovenskega naroda in močne ekupne domvine Jugoslavije^ eo močan rokaz, da živijo na skrajni vzhodni meji naše ožje domovine ljudje, ki so pripravljeni V6e žrtvovati za svojo državo. Šport čez ned el jo Gradjanski - BSK 1:1 (1:0) Prvič se je zgodilo, da BSK na tujem igrišču z boljšo igro ni zmagal Zagreb, 3. decembra. Danes se je odigrala na igrišču Gradjanskega pred približno 8000 gledalci nogometna tekma med najboljšim hrvaškim in najboljšim srbskim klubom, Gradjanskim in BSK-om. Tekma se je končala z neodločenim izidom z 1:1, prvi polčas pa z zmago Gradjanskega 1:0. Gradjanski danes ni izpolnil pričakovanja. Po številnih prvenstvenih lekmah, ki jih je odlično odigral, je danes kar nekam razočaral. Edini Glaser je igral tako odlično, kakor doslej menda še nikdar. Bil je naravnost fenomenalen. Branil je takšne strele, pri katerih so igralci žogo že videli v mreži, v resnici pa je obtičala zanesljivo v Glaserjevih rokah. Danes je Glaser spet dokazal, da je brez dvoma najboljši vratar v državi. Če ne bi nastopil pri današnji igri, bi moralo moštvo Gradjanskega oditi z igrišča s težko izgubo, kajti vsi ostali igralci so bili danes mnogo slabši kot navadno. Posebno slab je bil Lešnik. WoIf je moral igrati četrtega krilca, pri čemer je trpel napad. Med napadom in krilsko vrsto je zijala praznina, ki jo je znal BSK dobro izkoristiti. Hiigl od Gradjanskega ni več v svoji stari formi. Tudi Jazbec danes ni navdušil. Antolkovič je dosegel sicer lep gol. a je bilo to tudi vse. BSK je igral mnogo boljše. Gledalci ne bi odšli razočarani z igrišča, če bi BSK danes igro dobil. Najboljši v BSK-ovih vrstah je bil Lechner. Bil je pravi virtuoz in je to brez dvoma najboljši krilec v državi. Dubac je igral 6labo. BSK-ov vratar ni imel mnogo posla. V napadu sta se Božovič in Vujadinovič mnogo prizadevala, toda Glaser je očistil vse. Glišovič se je oddolžil z golom. Tekmo je sodil Dunajčan Beranek na škodo obeh strani. V prvem polčasu je Gradjanski še nekam igral. Antolkovič je že v 11. minuti s silno bombo iz dvajset metrov daljave presenetil BSK-ovega vratarja. 1:0 za Gradjanski. To je bil prvi uspeh domačih. Pričakovati je bilo, da bo Gradjanski zaigral še z večjim zaletom, toda to se ni zgodilo. BSK je prevzel igro v svoje roke. Gradjanski je začel vedno bolj popuščati. V drugem polčasu so se Zagrebčani samo še branili. Le tu in tam so prišli kdaj pred vrata gostov. Treba pa je poudariti, da so bili vsi napadi Zagrebčanov zelo nevarni, posebno, kadar so se igralci Gradjanskega približali vratom nasprotnika. Zapackali pa so vseeno dve nenavadno lepi priložnosti. Danes se je prvič zgodilo, da BSK kljub svoji boljši igri na tujem igrišču ni zmagal. čakovčani so se odcepili od slovenske nogometne zveze Čakovec, 3. dec. Na pobudo Hrvaške nogometne »veze so se začela pogajanja med zastop. te zveze in predstavniki Čakovečkega športnega kluba ter Gradjan-skega 1» Čakovca. Ta dva kluba sta igrala vžno vlogo ▼ Jugoslovanski nogoemtni zvezi. Sedanja pogajanja so imela namen, da se Čakovčani vrnejo ali v Zagrebško nogometno zvezo ali pa v Bclgrajsko nogometno zvezo. Včeraj je bila v Čakovcu seja Čakovečkega SK, na kateri je bil sprejet sklep, da se Čakovčani odcepijo od Slovenske nogometne zveze in preidejo v Hrvaško nogometno zvezo. Prvenstvene nogometne tekme, ki so v tekn, bodo Čakovčnni odigrali še v sklopu 8Iovenskc nogometne zveze. Jugoslavija — Hašk lil (0:1) Belgrad, 3. decembru. Dvoboj med najboljšim srbskim in drugim najboljšim hrvaškim klubom je ostal 7)0 napeli igri neodločen. Izid tekme odgovarja vsaj približno poteku igre same. Jugoslavija je igralu sicer za spoznanje boljše kot pa zagrebški akademiki, vendar te svoje prednosti ni mogla številčno izraziti. Prvi polčas je sicer pripadal Bolj Hasku, zato je pa v drugem polčasu Jugoslavija vsebolj prevladovala na polju. Igra v celoti gledalcev ni zadovoljila. Bila je preveč mrtva, na drugi strani pa so morda Bclgrnjčnni tudi že preveč razvajeni. Jugoslavija je nastopila v pnecej čudni postavi z Rakarjem kot branilcem in dvema mladima igralcema v napudu. Pokazala je zelo raztrgano igro. Hašk je v prvem polčasu zelo lepo in kombinirano igral. V njegovem moštvu sta bila odlična Gayer in Konstantinovič v obrambi in sta preprečila vse Jugoslavijine napade. Hašk je pod vodstvom Ilitreca izvedel nekaj izredno lepih napadov. V 31. minuti je Horvutovič z ostrim strelom presenetil Lovriča, ki je moral iti po žogo v mrežo. V drugem polčasu je Jugoslavija svojo postavo spremenila. Rakar je prevzel svoje staro mesto na desni zvezi, Andjelkovič pa ga je zamenjal na branilskem krilu. Sprememba je ugodno vplivala, ker je Rakar prinesel mnogo borbenosti v prvo vrsto. Jugoslavija je izvedla lepo vrsto napadov in dala dosti opravka Haškovi obrambi. Hašk je le redkokdaj napadel, imel pa je kljub temu tri lepe prilike, da poviša razmerje golov. V 21. minuti se je žoga iz gneče pred vrati zaradi ostrega strela Jugoslavije na ; vratarjevo presenečenje znašla v mreži. Do-| seženo je bilo izenačenje. Čeprav se je zdelo, da je jugoslavijin igralec zagrešil faul nad vratarjem, je sodnik Stevanovič kljub temu prisodil gol. Obe moštvi sta nato napeli vse sile, da bi izvojevali zmago, ves trud pa je bil zaman. Sodnik Stevanovič je bil precej popustljiv. fSpregledal je kar dve enajstmetrovki v škodo Ilaška. Igra je na splošno potekala v prijateljskem duhu. Kratek pregled slovenske atletike Lap in nagel napredek naše atletike v odnosu s Srbi in Hrvati Rojstno leto slovenske atletike je 1. 1013. Tedaj je ravnatelj Kolinske tovarne v Ljubljani Pukelj začel zbirati okoli sebe in v okviru takratnega edinega športnega kluba SK Ilirije dijake in jih vaditi v raznih športnih panogah. Pukelj je bil bivši prvak v Češkoslovaški in je bij obenem tudi dober športni učitelj. Toda svetovna vojna je prišla prehitro. Zalo iz predvojne dobe tudi nimamo ni-kakih točnih podatkov o stvarnih uspehih prvih slovenskih atletov. Po prevratu v letu 1918. je prišel v Ljubljano kot član francoske razmejitvene komisije mladi podporočnik Brouste. ki je bil navdušen športnik. Tu francoski častnik — odličen skakač s palico, metalec in tekač — je na bivšem športnem prostoru SK Ilirije poleg pivovarne Union začel navduševati mladino, ki je tedaj natepavala žogo tudi za atletiko. Seme, ki ga je zasejal mladi francoski podporočnik, je pognalo kali. Vedno več mladine sc je začelo navduševati za atletski šport in tako imamo v okviru prvega športnega tedna v Ljubljani I. 1920. prvo slovensko atletsko prvenstvo. Na tem prvenstvu je tedaj nastopilo 105 tekmovulcev. ki so s svojim propagandnim nastopom še povečali zanimanje za atletski šport, čeprav so še tedaj nekateri skeptiki videli v tem le »nezaslišano in smešno nore- li je«. Prvi slovenski atletski rekorderji so dosegli naslednje uspehe: Slavko Pretnar je bil petkratni slovenski prvak in je dosegel v po-sumeznih disciplinah naslednje uspehe: skok v višino z mesta 125 cm, tek na (10 111 preko zaprek 19.2 sek., tek na 100 111 12.t sek., skok v daljavo 525 cm, v teku na 400 m 62 sek. je bil najboljši Ljubo Vidmajer: isti je tudi zmugal v metu kopja z 34 m. V skoku v višino je zmagal s 149 cm Beneš. isti tudi v skoku s palico s 255 cm. V metu diska pa je bil prvi slovenski prvak inž. Bloudek, še dandanes najzaslužnejši slovenski športnik in propagutor športnega gibanja v Sloveniji. Bloudek je vrgel disk 29.95 m. Po tem prvem nastopu slovenskih atletov so sledile vedno večje atletske prireditve, pri katerih so slovenski atleti merili svoje moči tudi z drugimi atleti. Najbližji so nam bili seveda Hrvati. Z njimi smo Slovenci kuj kmalu navezali redne športne odnošaje. Posamezni športni klubi, ki so dotlej gojili samo nogometno igro, so začeli uvajati v svoje klube tudi atletiko in Ilirija, do tedaj še brezkonku-renčni klub. je začela dobivati tudi doma ostrejše konkurente. Atletske sekcije so se začele ustanuvljati ne samo v Ljubljani, ampak tudi drugod. V Ljubljani ^e tedaj Ilirija dobila najpreje v Jadranu, nato pa še v Primorju v atletiki kmalu nevarne nasprotnike. Atletske sekcije pri posameznih klubih so začele rasti kot gobe po dežju. Toda že v prvih začetkih naše atletike, vidimo značilno potezo v primeri z ostalim športnim razvojem atletike v Jugoslaviji. Slovencem so že tedaj vse bolj ležule tekaške discipline. Slovenski atleti so postali že tedaj najboljši tekači, tako na kratkih, kakor na srednjih in dolgih progah. Znameniti tekači tedanjih dni, Perpar, Valtrič, Deržaj. Kregelj in drugi, so zmagovali tedaj ne samo na jugoslovanskih državnih prvenstvih, ampak tudi na tujih igriščih v inozemstvu. Manj pa slovenske atlete so zanimale discipline metov. V disciplini metov smo že tedaj zaostajali za Hrvati in Srbi. Isto sliko lahko opažamo še danes in v teku vsega razvoja naše atletike. Seveda bi bilo pri tein popolnoma nupačno misliti, da slovenska atletika ni dala nobenega dobrega metalca ali skakača. Jugoslovanska atletska reprezentanca bi bila danes nemogoča 1 rez odličnega klndivarja inž. Milana Stepišnika, kopljaša Mauserja in skakača Martinija. S prejšnjo trditvijo hočemo povedati le toliko, da imamo v slovenski atletiki vsak čas dobro zamenjavo za tekače, dočim v disciplinah metov, nimamo tako dobrih in tako številnih naslednikov. Pripomniti pa moram, da se danes tudi žc v tem pogledu obrača mnogo na boljše. Uspehe slovenskih atletov v odnosu s Srbi in Hrvati primerjamo lahko najbolje z dvema tri-bojema glavnih sedežev atletskega športa v Jugoslaviji Ljubljane, Zagreba in Belgrada. Prvi triboj 1. 1937. v Ljubljani so slovenski atleti odločili iasno v svojo korist. Nič drugače ni bilo letos v Zagrebu. Tudi drugič so zmagali slovenski atleti in to ne samo v triboiu mest, ampak tudi v posameznih dvobojih z Zagrebom oziroma z Bel-gradoni. Ti dve zmagi sta najlepši zmagi slovenske atletike in tudi najjasnejše predstavljata visoko stopnio slovenske atletike v Jugoslaviji. Zdi se nam odveč naštevati posamezne uspehe slovenskih atletov v zadnjih desetih letih. Dejstvo je, da slovenska atletika napreduje in da je ta nanredek tudi viden. Nekaj statistike pa nam naj pokaže notranje delo slovenskih atletskih klubov. Slovenski atleti so danes zbrani v 26 atletskih klubih s 750 verificiranimi člani, ki goje atletiko. Posamezni slovenski atletski klubi so večkrat priborili državno prvenstvo, njihovi člani pa imaio tudi še danes več državnih rekordov. V zadnjih letih je bil v tej smeri daleč najagilnejši slovenski klub ASK Primorje. V zadnjem času pa se s svojimi atleti tudi močno postavlja SK Planina. To sta trenutno Zimsko-športni spored ministrstva za telesno vzgojo Zaradi propagande smučarskega športa v Jugoslaviji je minister za telesno vzgojo g. Jevrem Tomič odobril nekaj smučarskih tečajev. Naloga teh tečajev bo, da dvignejo višino našega smučar-stva, povečajo število tekmovalcev itd. Ministrstvo bo zato priredilo tekmovalne in mladinske propagandne smučarske tečaje. Za tekmovalce sta predvidena dva tečaja in sicer moški in ženski. Moški tečaj bo za smuški tek, ženski pa za alpsko kombinacijo. Oba ta dva tečaja bosta v zimskih središčih v Sloveniji. V ta tečaj bodo sprejeti tekmovalci, ki so že repre-zentirali našo državo zunaj in tudi oni tekmovalci, ki so se s svojimi uspehi dvignili tako visoko, da bodo lahko kmalu nadomeščali starejše tekmovalce. Propogandni mladinski tečaji pa bodo imeti nalogo, da sirijo smučarski šport med mladino. Na te tečaje bo sprejeta predvsem šolska in iz-venšolska mladina. Tečajev bo več in sicer v naslednjih mestih: na Kopaoniku, na Durmitorju, na Crepoljskem na Besni Kobili, na Šar planini' na Pohorju in v Mojstrani. Vsi ti tečaji bodo organizirani v soglasju z ministrom prosvete in s sodelovanjem učiteljev onih mest. kjer se bodo ti tečaji vršili. Vsi udeleženci mladinskih smučarskih tečajev bodo dobili od ministrstva smučke, čevlje in hrano, stanovali bodo pa doma. Vse te tečaje bodo vodili strokovni referenti ministrstva za telesno vzgojo, trenerje za tekmovalne tečaje bodo vodili naši znani reprezenta-tivci za smučarski tek Franc Smodelj in Tone Dečman. Trenerja za ženski tečaj za alpsko kombinacijo bo ministrstvo določilo naknadno in sicer v soglasju z Jugoslovansko zimsko športno zvezo. Občni zbor kolesarjev ŽSK Hermesa Včeraj dopoldne je bil občni zbor kolesarske sekcije »Hermes«, ki se ga je udeležil tudi predsednik ljubljanske kolesarske pod-zveze g. Vospernik, predsednik kolesarskega kluba »Zarje« g. Plankar in znani kolesarski športnik in poveljnik kolesarskega bataljona g. podpolkovnik Josip Jaklič. Od centralnega odbora kluba je bil prisoten g. Lukežič. ro pozdravnih besedah načelnika g. Otrina, v katerih je nazorno orisal sekcijsko delovanje in pravkar preživljajoče razmere celotnega našega športa, kakor tudi cilje in naloge, ki naše športne delavce čakajo v bodočnosti. Podal je tudi tajniško poročilo. Po blagajniškem poročilu g. Škofa, je sledilo obširno poročilo tehničnega referenta. Iz tegu poročila vidimo, kakšne požrtvovalne mlaeta moči so na raznih prireditvah zastopale naše slovensko kolesarstvo. Kot najagilnejši _ dirkač sekcije se je v minuli sezoni seveda izkazal znani slovenski kolesar Ivan Peternel, ki je ob sestavljanju reprezentančne liste desetorice najboljših dirkačev v državi za preteklo sezono zasedel četrto mesto. Ta izvrstni dirkač se je izborno držal v šestdnevni krožni vožnji po južni Srbiji. Na državnem prevenstvu iz Zagreba v Ljubljano je zusedel četrto mesto. Pozneje pa sc je ugotovilo, da je bil opeharjen za celo minuto in bi moral doseči tretje mesto. Bazen omenjenih uspehov, je dosegel tudi prvo mesto pri zvezdni vožnji iz Ljubljane v Celje, v gorski voiinji na Rašico itd. Prav lepe uspehe je žel tildi sekcijski dirkač Pavel Premk, ki se je razen zmage pri podzveznem prvenstvu uspešno udejstvoval še mnogo drugih nastopov. Zmagal je na prireditvi olimpijskega dneva in tudi na podutiški krožni vožnji se je izvrstno držal, 'lema dvema dirkačema so v borbi za sekcijske barve stali ob strani še Kačič, štibernik, Grabner, Kelšin, Branko Škrlj in drugi, ki so dosegli večje ali manjše uspehe. Po kratkem poročilu gospodarja Žnidariča, je bila staremu odboru izrečena razrešnica. Pri novih volitvah so bili poleg članov starega odbora izvoljeni še novi odborniki. Pri slučajnostih je sekcija izpolnila še svojo obljubo pri sekcijskih prireditvah v Gameljah in nagradila nekatere dirkače. Sprejetih je bilo nato za uspešnejše kolesarsko udejstvovanje I v splošnem še nekaj predlogov, ki naj pridejo v pretres v bodočem občnem /bom ljubljanske podzveze. Tek čez drn in strn Ljubljana, 3. decembra. Danes je bil prirejen gozdni tek pod Streliščem na Večni poti, kjer je bil tudi start in cilj. Tekmovanje je priredil smučarski klub SSK Reka s precejšnjo udeležbo tekmovalcev. Tekmovalna proga je bila speljana pod Streliščem na Večni poti do gozda, tu pa je zavila levo navzdol preko Glinščice, ob potoku nekaj časa navzgor, zopet nazaj čez Glinščica, nato po travniku v gozd, prečkala Večno pot, po Brnovem gozdu navzgor, na rebru Rožnika ter nazaj pod Strelišče. Proga, ki naj bi bila dolga 3000 m, je bila skoraj 2000 m daljša. Tekmovalci so bili razdeljeni v dve skupini. Seniorji so tekli daljšo progo, približno 10.000 m in ne 6000 m, juniorji pa 5000 111 in ne 3000 111, kakor je bilo napovedano v razpisu. Naporna in povrhu še daljša proga je mnogo vplivala na čas m tudi tekmovalce precej utrudila. Rezultati so bili naslednji: „11, J'iniorii: 1- Dobravc (Ilirija) 21.38, 2. Drofe- i n^'12^52’ 3- MePušar (II.) 21.53, 4. Mikuš T il ?? (SokoJ)- e- Drganc (Sokol), skunoi iYr‘ da,)So ProK° 80 precej časa tekli oah. w. Bjnovem gozdu pa se je grupa raztrgala. Na vodstvo je pnsel Starman D., ki ie no rebru navzgor dobil precej naskoka. Prej' StML sčem pa ga ]e dohitel Kren, nato prehitel in s precejšnjim naskokom pred ostalimi zmagal. * Rezultati so bili naslednji: 1. Kren (Lj.) 42.03 2. Starman (Lj.) 45.14, 3. Jerman (Planina) 4G.2o’ 4. Hvale (Reka), 5. Metlar (Lj.), 6. Zupančič (Reka), 7. Vršaj (Reka). Prva dva plasirana tekmovalca vsake skupine sta prejela spominske diplome. K. O. Nemčija - Slovaška 3:1 Polčas: 0 :0 Bačka — Vojvodina 4:3 »N’ mav čez izaro« Začetek zimske prosvetne sezone med koroškimi Slovenci Po odobritvi novih pravil slovenskih prosvetnih društev na Koroškem so sedaj začela društva sklicevati občne zbore, ki bodo tudi s strani članstva odobrila nove smernice za kulturno samopomoč na Koroškem. Tako so za začetek decembra napovedani občni zbori slovenskih prosvetnih društev v Bilčovsu, Železni Kapli in Škocijanu, preteklo nedeljo pa se je vršil občni zbor slovenskega kulturnega društva v Selah. Prireditev je bila zelo dobro obiskana. Kljub temu, da je mnogo slovenskih fantov trenutno v vojaški suknji, se je občnega zbora udeležilo nad 80 članov slovenskega društva. Na vabilo odbora je zboru prisostvoval tudi zastopnik narodno socialistične stranke učitelj g. Slamanik, ki pa k^ izvajanjem govornikov ni zavzel nobenega stališče. Občni zbor je potekel v znamenju pripravljenosti za bodoče delo in, če bo potrebno, tudi za bodoče žrtve. Zborovanje je otvoril marljivi tajnik Lojze Čebul, nato pa je podal besedo bodočemu predsedniku društva Janku Grudnu. Ta je v jedrnatih besedah orisal pomen prosvetnega dela za ohranitev slovenske kulture in slovenskega značaja ter zastavil svojo moško besedo, da bo društvu posvetil vse svoje sile. Sledil je govor tajnika Slovenske prosvetne zveze, ki je po orisu Velike Nemčije, njenega ustroja in osnov narodnega socializma naglasil, da se hočejo koroški Slovenci poslužiti vseh, v pravilih slovenskih kulturnih društev odobrenih kulturnih svoboščin in tako v samopomoči podčrtati, da se nikdar ne bodo odrekli pravici do lastne slovenske kulture. »Predvsem hočemo ljubosumno čuvati in gojiti našo materino besedo, posodo slovenskega duha in slovenske svojstvenosti, da vsaj nekoliko odpomorptno nedostatkom našega narodnega položaja.« Odločni govor članice Micke tudi najmočnejša atletska kluba v Sloveniji. 7a konec atletskega pregleda podajamo še naslednjo pripombo: Boljši razvoj slovenske atletike je odvisen od pravilnejše organizacije. Atletski šport danes ni več nekak privilegij mestne mladine. Nekaj naših prvenstvenih atletov nam kaže, da imamo pri nas na deželi mnogo talentov, ki ostajajo neizkoriščeni. Organizacijo slovenske atletike bo torej treba v tej smeri dopolniti in zainteresirati za atletski šport čim več mladine. Olipove pa jo izzvenel v zaprisego zvestobe materinščini. Volitve so potrdile Janka Grudna za vodjo društva in še šest njegovih sotrudnikov. — Prireditev je zaključila ubrana pesem fantov Selanov, Koroški slovenski fantje pišejo z bojišča Zadnji »Koroški Slovenec« objavlja pismo vojakov Slovencev, ki pišejo z zapadne fronte. Med drugim se v pismu glasi: »Kakor doma tudi tukaj še ni popolnoma zamrla slovenska beseda. Preradi pokramljamo v svoji domači govorici. Tu in tam se oglasi v našem krogu tudi slovenska pesem. Tako sla se pred dnevi, ko je bil tako imenovani »Kameradschaftsabend«, oglasila dva korajžna slovenska fanta ter pred kompanijo in častniki zapela prelepo »Nmav čez jizaro«. Vsem se je pesem zelo dopadla, vse je ploskalo, posebno pa so bili navdušeni domačini. Pa smo znali svojo pesem tudi zagovarjati kot narodno himno koroških Slovencev. Še vi rojaki doma se ne strašite in ohranite slovensko korajžo!« Drobne 4. decembra bodo zopet po vsej državi šteli živino. Po rezultatih tega štetja se bo ravnala bodoča prehranjevalna politika, po njih se bodo tudi sodile bodoče potrebe živinoreje. Prosvetni minister je odredil, da se bo v bodoče tudi na srednjih šolah predavalo o nemškem pravu. Za koroške šole je v letošnjem zimskem trimestru v ta namen določenih 5 ur pouka. S 1. januarjem 1940 bodo občine lahko uvedle poseben občinski davek na nekatere alkoholne pijače, pa tudi na kavo, čaj in mineralno vodo- Izvzeto je pivo in mleko. Novi davek bo znašal pet do