143 G la sn ik S E D 5 7| 3– 4 20 17 Razstave Živa Ogorelec* ∗ Živa Ogorelec, univ. dipl. etnologinja in kulturna antropologinja, kustosinja, Pokrajinski muzej Kočevje, Prešernova ulica 11, 1330 Kočevje; info@pmk-kocevje.si. Občasna razstava Življenje z reko Rinžo je nastala zaradi vse glasnejših pobud in prizadevanj lokalnih prebivalcev ter Občine Kočevje za ureditev največjega vodotoka na območju Kočevske – reke Rinže. Ta je bila v preteklosti izrednega pomena, saj je ljudi varovala pred turškimi vpa- di, stoletja so na njej delovali mlini in žage, v njej so lovili ribe in rake, napajali živino, uporabljali vodo za gospo- dinjstvo in gospodarstvo, bila pa je tudi pomemben prostor druženja. Občasna razstava je delo petih oziroma šestih avtorjev: Mojce Slapar in Nadje Kovačič, Vesne Jerbič Perko, Ivana Kordiša, Žive Ogorelec in Mihaela Petroviča ml. Zajema različne vidike te kraške reke: zgodovinsko-geografske, etnološke in umetnostnozgodovinske. Razstavo smo obli- kovali tako, da se obiskovalci sprva seznanijo z zgodo- vinsko-geografskim orisom in opisom reke. Ta je precej kompleksen, saj ima reka spremenljiv sistem pritokov, odtokov in poplav. Vsakoletne poplave so še danes dobro ohranjene v zavesti vsakega Kočevarja, zato smo jim po- svetili kar nekaj prostora. Poleg rednih poplav se je na pri- bližno vsakih deset let zgodila tudi izredna poplava ali po- vodenj. Rinža je bila ob takih razmerah tako visoka, da je prestopila bregove ter zalila središče Kočevja in okoliške vasi. Ljudje so si morali narediti različna plovila in brvi, da so se lahko gibali po poplavljenem območju, kar nazor- no prikazujejo fotografije iz različnih obdobji (1912, 1933, 1939, 1963, 1978 itd.). Rinža tudi dandanes poplavlja (pri- bližno dvakrat letno), vendar zaradi gradnje suhega zadr- ževalnika v vasi Prigorica v sosednji občini Ribnica ni več strahu pred izrednimi poplavami. Ko Rinža ni poplavljala, so njeno silo uporabljali okoliški mlini in nekaj žag. Teh ni bilo veliko, kot lahko obiskovalci vidijo na zemljevidu na enem od panojev, vendar so bili v kraškem svetu še kako potrebni. Pretočnost Rinže je (bila) precej majhna oziroma počasna, zato so na Kočevskem večinoma delovali mlini in žage na »spodnjo vodo«. To pomeni, da so morali vodo sprva zbrati v posebnem kanalu, imenovanem mlinščica, nato pa so jo spustili pod mlinsko kolo in mleli ali žagali. Ločnica v življenju z reko Rinžo je prav konec druge sve- tovne vojne. Kočevska ima precej specifično zgodovino, saj zaradi preselitve večinskega prebivalstva (kočevskih Nemcev) med letoma 1941 in 1942 nima ohranjene stare identitete, kulture, šeg in navad itd. Današnji prebivalci so, poleg nekaj redkih starejših prebivalcev, večinoma prise- ljenci iz različnih delov Slovenije (Primorska, Prekmurje, Osilniška dolina, Kostel itd.) in republik nekdanje Jugo- slavije. So začetniki nove identitete Kočevarjev, ki se še oblikuje. Zato je bilo etnografsko delo pravi izziv, z mno- go luknjami v zgodovinski časovnici. K sreči smo našli tudi nekaj »starih« prebivalcev, ki so nam osvetlili pogled na življenje z reko Rinžo še v času pred prvo polovico 20. stoletja. Ti so imeli do Rinže drugačen odnos kot današnji prebivalci in tudi druga znanja, povezana z njo. Bili so do- bri poznavalci reke, saj so po določenih znakih v okolju predvideli poplave in njihov obseg. Tako jim je bilo tudi jasno, do kje je gradnja hiš smiselna, v kakšne namene se uporablja zemlja na obrežjih itd. Vsaka lokacija ob Rinži je imela tudi svoje domače (kočevarsko) poimenovanje. RAZSTAVA ŽIVLJENJE Z REKO RINŽO Pogled na Rinžo v centru Kočevja. Foto: Shutterstock, september 2017. Ob otvoritvi razstave. Foto: Živa Ogorelec, Kočevje, 17. 6. 2017. G la sn ik S E D 5 7| 3– 4 20 17 144 Razstave Živa Ogorelec Trudili smo se zbrati vsa, slovenska in kočevarska, pred- vojna in povojna in jih umestili na zemljevid. Obiskovalci si jih lahko ogledajo na razstavnem panoju z naslovom Ze- mljevid ljudskih poimenovanj predelov ob Rinži. »Stari« prebivalci so poznali tudi različne načine (ribo)lova, jedli in lovili so rake (teh danes v Rinži ni več), ženske so na za to določenih mestih spirale perilo itd. Zagotovo obstajajo še mnoga znanja in vedenja, ki so jih nekdanji prebivalci vzeli s seboj in jih moramo še pridobiti. Povojni priseljenci, ki so se po drugi svetovni vojni naselili v zapuščene hiše ob Rinži, so s sabo prinesli nekatere no- vosti (npr. uporabo saka pri ribolovu), nastala so nova po- imenovanja lokacij ob Rinži (kar se prav tako vidi na prej omenjenem zemljevidu), še danes pa se oblikujejo tudi nove šege in navade (spuščanje Pusta v Rinžo, veslanje maškar po Rinži itd.), ki se še niso ustalile v življenju ljudi. Ali se bodo med prebivalci Kočevske ohranile, bo povedal čas. Preostanek razstave opisuje uporabo vode v gospodinj- stvu, predvsem v prehrani, ribolov, nesnovno dediščino, Ribiško društvo Kočevje ter bogato družabno življenje ob Rinži. Ob tem moramo omeniti tekmovanje v motoskijo- ringu ali motornemu vleku smučarja oziroma drsalca po zaledeneli Rinži. Med letoma 1957 in 1959 sta ga orga- nizirala Avto-moto društvo Kočevje in Telovadno društvo Partizan. Motoristi so na gume motornih koles pritrdili žeblje, da se je motor držal ledu, za sabo pa so vlekli smu- čarja ali drsalca. Tekmovalci so morali v čim krajšem času prevoziti en krog, kar pomeni, da so morali premagati pot od enega mostu na reki Rinži do drugega in nazaj. Leta 1958 je bil absolutni zmagovalec znani slovenski alpski smučar Valentin (Tine) Mulej. Po drugi svetovni vojni so se mnogotere vloge Rinže zlile v eno samo: reka je postala javni kanalizacijski jašek. Rastoča industrija in okoliške farme so vanjo spuščale odplake, svoje pa je dodala še gra- dnja dodatni jezov in zapornic, ki so reko ustavili in one- mogočili proces samoočiščevanja. Sledili so množični po- gini rib, razrast rumenega blatnika in upad kakovosti vode. Lokalni časopisi so že v 50. letih 20. stoletja opozarjali, da voda ni več primerna za kopanje. Posledice nespametnega gospodarjenja čutimo še danes. Razstava Življenje z reko Rinžo, brez umetnostnozgodo- vinskega dela, ta je ločen, stoji v okrog 74 m2 velikem pro- storu. Vanj smo postavili 19 panojev, štiri vitrine, maketo žage venecijanke, tehtnico in voziček iz mlina in žage ter dve rekonstrukciji. Prva predstavlja pripomoček za plava- nje iz trsja, ki so ga otroci naredili sami, ko so se učili pla- vati. Druga rekonstrukcija je posebna ribiška palica z živo vabo (nadomestili smo jo s plastično, da ne bo pomote!), s katero je kočevski graščak Auersperg lovil ščuke. Obe rekonstrukciji sta nastali po ustnem pričevanju lokalnih prebivalcev in sta izrednega pomena. Razstavo dopolnju- jejo zgodbe in prigode, razdeljene na pet tematskih sklo- pov. Zbral jih je lokalni ljubiteljski zgodovinar Mihael Pe- trovič ml. Natisnjene so na okroglih ploščah, spete skupaj in z ročajem pritrjene na zid. Tako smo v že tako majhnem prostoru izkoristili dodatne površine. Razstava se nadalju- je v zgornjem nadstropju, ki je namenjen likovnim delom lokalnih umetnikov, ki upodabljajo Rinžo. Predstavljene so štiri vedute, osem slik, šest fotografij in kip. Vsa dela zgovorno pričajo o tem, da je Kočevska na to izginjajočo reko zelo navezana in da je prav ta ena njenih najpomemb- nejših podob. V januarju 2018 bomo predstavili še akva- relne ilustracije Kočevja za naslovom Slikovite podobe Kočevskega gospostva avtorja Karla Postla, iz leta 1864. Hranijo jih v posebnih zbirkah Boga Komelja Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu. Zaradi občutlji- vosti gradiva bo umetnina razstavljena šele pred koncem razstave in samo za en mesec. Odprtje razstave je bilo na Poletno muzejsko noč 17. juni- ja 2017. V kulturnem programu so nastopili učenci OŠ Ob Riži, podružnica Livold, Pevski zbor Mavrica in kočevski glasbenik Roman Zupančič. Razstavo spremlja obsežen spremljevalni program. Zaradi poletja, ko je večina ljudi na dopustu ali na počitnicah, večino obiskovalcev pričakujemo jeseni. Ob razstavi je nastal tudi katalog1. Vabljeni k ogledu! 1 JERBIČ PERKO, Vesna idr.: Življenje z reko Rinžo: Razstavni kata- log. Kočevje: Pokrajinski muzej Kočevje, 2017.