Poštnina plačana v gotovfnL Leto XVI, št. 236 Ljubljana, petek 4« oktobra 1935 Cena t Din _pxa.vmstvo; ujuoijana, Knafljeva Uüca b — relefon St fll22, 8123, 3124, 3125, 8126. Lnserami jüüeieK: Ljubljana, Selen-burgova OL 1 - Tel. 3402, 2492. Podružnica Maribor; Gosposka ulica M. LL — feieton St 2456. Podružnica Celje: Kocenova ulica St X. — Telefon et 190. rlačuni pn pošt. бек. zavodih: LJubljana St. 11.842, Praga člslo 78.180, vVipri it 105.241. Naročnina zna&a mesečno Oin 25.— Za Inozemstvo Oin 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uüca 5. Telefon 8122, 8123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11 Telefon St 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Ali je to prava pot ? Odveč bi bilo razpravljati o stanju, ki je s 1. oktobrom nastopilo za naše javne nameščence, posebno za one v nižjih službenih položajih in z mnogoštevilnimi družinami. Sami člani vlade in tudi vladni listi napovedujejo, da bo kljub razlogom, ki so se navajali v utemeljitev znižanja nameščenskih prejemkov, treba novo uredbo vsaj v nekaterih točkah popraviti. Kakor je izjavil g. minister Jankovič, zbirajo resorni ministri za. enkrat potrebne tozadevne podatke in ob enem iščejo, kako bi se dali prihranki doseči drugje. Uradništvu je dano tako vsaj malo upanja, da nova ureditev doklad v sedanji obliki in vsem svojem obsegu vendarle še ni povsem definitivna. Naš list je v vseh dosedanjih prizadevanjih uradništva za njegove socialne in gmotne interese zvesto in s trdnim prepričanjem stal na njegovi strani. Ta solidarnost z ura dni št vom izvira iz samih osnov naše ideologije, ker smo in hočemo biti, kakor je tolikokrat poudaril pokojni dr. Gregor Žerjav, gibanje malega človeka. V uradništvu vidimo hrbtenico srednjega stanu. Ta svoj nazor smo izpovedovali ob neštetih prilikah in naši politiki so ga vselej skušali uveljaviti tudi v konkretnih vprašanjih, ko je šlo za gmotne interese uradništva. Poznavalcu razmer ni treba posebej razlagati, zakaj je bilo treba celo v boljših letih večkrat zastaviti ves osebni in politični vpliv za življenjska vprašanja stanu, ki v pretežno agrarni državi ni vedno upoštevan tako, kakor bi zahteval njegov važni položaj v narodu. Stanje, v katerem se nahaja danes uradniško vprašanje, je v bistvu odraz celotne borbe, s katero si v naši družbi, ki ie bila sorazmerno pozno socialno razčlenjena in ki kaže še v marsičem primitivizem, pridobiva svoje poziciji srednji stan. Zato smatramo, da bo treba uradniški problem v celoti podvreči temeljiti reviziji, saj ne gre samo za socialno-gospodarsko vprašanje uradništva, marveč tudi za važne etične, državnopolitične in še mnoge druge interese. Gospodarsko oslabokrv- Če pa danes, zvesti šestnajstletni tradiciji, uvrščamo uradniško vprašanje med naša najnujnejša socialna vprašanja, ne moremo z druge strani prezreti metod, ki so se pričele pojavljati v nekaterih uradniških skupinah. Ne bi bilo primerno, da bi jih prikrivali: gre za poizkuse organiziranega bojkota raznih kulturnih organizacij, prireditev in proizvodov. Uradništvo naj si olajša svoj položaj tako, da se odreče sleherni udeležbi na domačem kulturnem življenju. Nekateri ekstremi gredo celo tako daleč, da skušajo uradniku, najsi bo profesor v mestu ali učitelj na kmetih, vzeti tako neobhodno vez s svetom, kakor je za slehernega izobraženca njegov dnevnik. V popolni meri razumemo tiste, ki morajo še bolj stisniti že itak prazne žepe. V položaju mnogih je omejevanje tam, kjer ne gre za najosnovnejše potrebščine, že kar naravna, življenjska samoohramba. Tukaj ni mogoče ugovarjati nobenemu ukrepu, marveč je treba le želeti in po najboljših močeh pomagati, da se njihove razmere čim prej izboljšajo. Toda zadeva postane drugačna, ako dobi načelni poudarek, preide v organizirano obliko in se izrodi v pritisk. Resno dvomimo, da bi samoobrambna akcija v taki nemogoči obliki praktično uspela, tembol j, ko se pokaže, da so vse puščice izstreljene mimo cilja. Bojimo se samo, da bodo ostale za njo posledice, ki jih ne bo mogoče zlahka odpraviti in ki utegnejo še dolgo po tem motiti polno izživljanje naše kulture. Zakaj tudi podvigi, za katerimi stoji zagrenelost negativistično razpoloženih poedincev, ustvarjajo nevarno psihozo, ki včasi bolj pustoši, kakor sami vzroki, ki so jo izzvali. Vsekako je vredno obžalovanja, da so baš izobraženci dali v tej obliki duška razumljivemu čuvstvenemu vzburjenju. Od izobražencev smemo z vso pravico zahtevati, da ohranijo tudi v takih situacijah kritičen razum. Če se odločijo za kakršenkoli ukrep, ki naj pripomore do izboljšanja gmotnega položaja njihovega stanu, morajo predvsem preudariti njegovo učinkovitost. Topnioarji morajo tudi v najhujši vojni vročici imeti toliko miru, da preračunajo cilj svojih strelov. Če skušajo nekateri naperiti^ svoje desperatno streljanje baš v domačo kulturo, ki ni niti malo sokriva sedamega položaja znatnega dela našega izobra-ženstva, tedaj je to porazno slab znak. Razumeli bi ga samo tako, da hočejo izsiliti solidarnost tistih, ki jih bo njihova a.kcm zadela v živo. Toda to solidarnost imajo že zdavnaj. Naivno je misliti, da se bo socialni položaj te ali one družbene plasti izboljšal, če izhira kulturno življenje, t j. če bomo omejili delo gledališč, opustili izdajanje revij in knjig, skrčili časnike itd. Kakor redukcija pri producentih udari nazaj po producentih, ker jemlje proizvodnji konzurrente in kakor vse skupaj škoduje državi, tako pasivna resi-stenca na kulturnem področju ugomab- Vojna v Abesiniji se je že pričela Italijanske vojske prodirajo v Abesinijo od eritrejske in somalijske obale in so se razvili že na obeh frontah srditi spopadi med obema nasprotnikoma Ženeva, 3- oktobra, n. Čeprav vojna še ni napovedana, vendar so se sovražnosti v Abesiniji že pričele« Italijani bombardirajo Aduo, Orado in Adigrat in v abesinski pokrajini Ogaden So se že razvili ljuti boji med obema nasprotnikoma. Pričakuje se, da bodo italijanske čete pričele jutri napadati na vseh frontah in da bodo obstreljevale iz zraka tudi abesinsko giavno mesto Addis Abebo. Italijansko sporočilo Društvu narodov o pričetku operacij Abesinski cesar Haile Selasle je takoj, ko je dobil obvestilo o bombardiranju Adue, poslal Društva narodov energičen protest. Istočasno je Društvo narodov prejelo obvestilo italijanske vlade, da je zaradi splošne mobilizacije v Abesiniji morala pozvati glavnega poveljnika italijanskih sil v vzhodni Afriki, naj izvede vse potrebne varnostne ukrepe proti morebitnemu napadu s strani Abesinije. Med te ukrepe spada tudi zasedba važnih strateških postojank na abesinskem ozemlju. Splošna mobilizacija v Abesiniji Vest o prodiranju italijanske vojske v Abesinijo se je kljub primitivnim prometnim sredstvom z bliskovito naglico razširila po vsej Abesiniji. V prestolnici je vznemirjenje doseglo vrhunec. Danes ob 11- dopoldne je bila uradno razglašena splošna mobilizacija v Abesiniji, in so pozvani pod orožje vsi ja vojaštvo sposobni moški od 17. — 60. leta starosti. Jutri zjutraj bo imela Abesinija pod orožjem 1-100.000 vojakov. Za poveljnika severne vojske z glavnim stanom v Gondarjiu je bil imenovan Ras Kassa. Pod njegovim poveljstvom je okoli 250.000 mož- Vzhodno od reke Takazzie poveljuje oddelkom, ki štejejo okrog 200 000 mož, Ras Si-jun. Vojni minister Ras Mulugata je bil dodeljen prestolonasledniku, ki je guverner province Vollo. Cesar sam bo imel svoj glavni sit an najbrže v okolici Hararja. V pokrajini Harar je zbranih že 50.000 vojakov. Borba na življenje in smrt Ko se je dopoldne abesinski cesar pojavil na balkonu svoje palače in razglasil splošno mobilizacijo, mu je ogromna množica ljudstva, zbrana okrog palače, priredila viharne manifestacije. Tisoči in tisoči vojakov so dvigali puške v pozdrav cesarju, bramite-lju domovine. Opoldne je cesar sprejel posebnega poročevalca agencije Reuter, kateremu je me drugim izjavil: Pravkar smo prejeli vest o bombardiranju Adue. Bombe so zadele bolnico Rdečega križa. Mnogo bolnikov je ranjenih. Prav zaradi tega je v nižjih slojih abesinskega prebivalstva nastala strašna mržnja proti tujcem. Italijansko poslaništvo je dobro zastraženo-Ker nas Italija ni samo izzvala, nego nas je italijanska vojska tudi dejansko napadla in prekoračila mejo na več krajih ter bombardirala Aduo in Adigrat, nam ni preostalo ničesar drugega, kakor da branimo svojo državo, kar bomo storili do zadnjega moža* Italijanski poslanik zapustil Addis Abebo Abesinska vlada je danes ob 15. izročila italijanskemu poslaniku De Vinciju potni list in mu dala obenem na razpolago poseben vlak. De Vinci bo odpotoval jutri zjutraj z vsem poslaniškim oso b jem- Vlak bo spremljal poseben oddelek vojaštva z dvema težkima in več lahkimi strojnicami- Za zaščito tujcev v Addis Abebi je bil danes ustanovljen poseben oddelek policije, ki šteje 5000 mož. Italijanski konzul iz Debra je odpotoval iz Abesinije v Sudan. O konzulu v Magari doslej še ni nikakiih vesti. Boji pri Adui Italijanska letala so vrgla na Aduo 80 bomb. Pri prvem napadu je bila porušena bolnica Rdečega križa. Drugi napad sta izvršili dve letali davi okrog 10. Bilo je več ubitih in ranjenih, več hiš porušenih. V okolici Adue so abesinske pred-straže ustavile italijanske predstraže. Med obema se je razvilo živahno streljanje. Abesinske čete vzdolž meje Eritreje štejejo 350.000 mož. Po uradnem sporočilu, ki je bilo izdano ob 11.30, se vrši v pokrajini Aga-mi. na severu Abesinije ob meji italijanske kolonije Eritreje, velika bitka. Bitka na jugu Italijanske čete prodirajo tudi na jugu pri UaluaJu. 800 Abesincev, ki so se hoteli upreti Italijanom, so italijanske strojnice pokosile. Po poslednjih vesteh se je pričela tudi v pokrajini Ogaden krvava bitka, ki še sedaj traja . Odmev v Londonu in Parizu Pariz, 3. oktobra, b. V Parizu in Londonu so sprejeli vest o pričetku sovražnosti med Italijo in Abesinijo mirno. V merodajnih francoskih in angleških krogih prevladuje mnenje, da se bo razen prepovedi dobav orožja uporabili proti Italiji samo dvoje sankcij, namreč sankcij finančnega značaja in prepoved nakupa italijanskih produktov. V Parizu izražajo mnenje, da se bodo glede na to ker se bo Velika Britanija po-služila samo splošnih sankcij, mogli mednarodni zapletljaji odgoditi za precejšen čas. Angleški kralj italijanskemu London, 3. oktobra, o. Po vesteh zanesljivih virov je kralj Jurij poslal lastnoročno p smo kralju Viktorju Emanuelu, v katerem ga je prosil, naj zastavi vso svojo avtoriteto, da se vojna med Italijo in Abesinijo prepreči, da ne bi izzviia r.cza-željenih zapletljajev po vsem svetu. Za danes se je pričakoval odgovor ital jan-skega kralja, dogodki pa so pokazali, da pismo angleškega kralja ni imelo nikake-ga učinka. Tudi potovanje Waleškega princa v srednjo Evropo m bilo brez političnega pomena. Angleški prestolonaslednik se sedaj mudi v Parizu. Dobil je nalogo, da doseže popoln sporazum med Italijo in Francijo, da bi skupno nastopili za mir v Evropi. ki brez Francije ni mogoč. Francija bi morale za nekaj časa pozabiti na vo- jaško zvezo z Italijo. Razširile so se 'udi govorce, da je bilo potovanje princa na Dunaj in v Budimpešto prav tako velikega pomena. Z Dunaja bi moril odpotovati v Nemčijo, dogodki pa so ga prehiteli in zato je moral odpotovati v Fariz, kjer je bolj potreben nego v Reri;nu, ki je že v marsičem pristal na angleške načrte za bodočnost. Sklicanje sveta DN ženeva. T nktobra o Spri-.Vj vjada italijanske vojske v Abesinijo Je bil sklican svet Društva narodov na izredno sejo, ki bo v soboto ob 10.30 dopoldne. Seje se bo udeležil tudi baron Aloisi. Odtor trinajstih bo med tem proučeval razvo; dogodkov Seja odbora trinajstih Ženeva, 3. oktobra, b. Odbor trinajstih, ki ga je svet Društva narodov poveril я izdelavo potroč la o italijansko-abeeinskem sporu in priporočil za mirno likvidacijo i tal jansko-abesnskega ьрота, se je popoldan sestal k seji. Kakor se doznava, se ni bavil s prodiranjem italijanskih čet, temveč razpravljal v sm'slu svoje misiie s prvim zgodovinskim delom poročila. Pododbor je dobil nalogo, naj takoj izdela drugi del poročila, ki bo vseboval smer niče za priporočila. Nato bo odbor tri-najetih sklenil prporočila, ki bodo obvezna za obe stranki. Poročila italijanskega generalnega štaba Hude borbe pred Aduo — Na obeh straneh velike izgube — Bombardiranje Adue Asmara, 3. oktobra, o. Italijanski glavni generalni štab na meji pokrajine Tigre je izdal poročilo, da so italijanske čete prekoračile mejo in pričele prodirati proti Adui. Ob 7 zjutraj je 50.000 italijanskih vojakov prestopilo reko Ma-reb, preko katere so bili zgrajeni štirje mostovi. Italijanska vojska je naletela na Abesince in je prišlo do hudih borb. Na obeh straneh je padlo mnogo vojakov. Prodiranje Italijanov se vrši pod močnim ognjem dalekosežnih osemcolskih topov, ki obvladujejo ozemlje severno od Adue in Adigrata. Pod vodstvom poveljnika letalstva grofa Ciana je eska-drilja devetih bombnih letal metala na Aduo bombe. Splošna mobilizacija tudi v Italiji ? Rim, 3. oktobra, o. Kakor zatrjujejo, bo v. kratkem proglašena splošna redna mobilizacija vojaških obveznikov od 19. do 50. leta starosti. Dosedanje operacije samo defenzivnega značaja Rim, 3. oktobra. Dosedanje operacije italijanskih čet v vzhodni Afriki je smatrati le za premikanje defenzivnega značaja proti grozeči agresivnosti Abesincev, ki se nikakor ne nahajajo 30 km daleč od italijanske fronte ali pa v ozadju v splošnem nedoločenega obmejnega ozemlja, temveč^ v neposredni bližini italijanskih predstraž. Premikanje italijanskih čet ima samo nam^n. doseči varnostne postojanke. Musa Ali, do kamor so včeraj prodrle italijanske čete. je 2000 m visoko pogorje ob južno-vzhodni Eritreji v bližini Francoske Somalije, na ozemlju, kjer je po vseh zemljevidih še dvomljivo, na katerem področju se nahaja. Meja ni na nobenem ofi-cieinem italijanskem zemljevidu naznačena. O zbiranju italijanskih sil pri Asabu poročajo že dalje časa, vendar pa ve^ti niso točne. Operacije na tem področju bi doved-le italijanske čete na težavno puščavsko ozemlje Danakile. Iz Asaba Je približno 400 km daleč do železnice ob Hararju. Za večje operacije bi smer Asaba — Harar ali pa Asaba — Addis Abeba komaj prišla v poštev. Pri italijanskih operacijah zahodno od pogorja Musa Ali gre le za zavarovanje važnih obmejnih področij, vsekakor pa tudi za demonstracijo, ki naj bi odvrnila pozornost Abesincev od drugih obmejnih pokrajin. Po vesteh iz merodajnega vira cenijo število italijanskih vojakov ob pogorju Musa Ali v pokrajini Ausi na 50.000. V bližini stoje znatne abesinske vojne sile in je spopad vsak trenutek mogoč. Francoski in angleški varnostni ukrepi Pariz. 3. oktobra, d. Iz francoske Somalije so prispele vesti, ki ne dopuščajo nobenega dvoma več o pričetku italijansko-abesinske vojne. V kolonialnem ministrstvu so prepričani, da izvajajo italijanske predstraže važne strategične operacije, ki imajo namen presekali abeeineke prometne zveze. Prav tako kakor angleška vlada, pripravlja tudi francoska v sporazumu z gene- ralnim štabom in general i teto vojaško-politične varnostne ukrepe. Kolonialni oficirji bodo poklicani z dopusta in во v kolonialnih polkih dopusti popolnoma ukinjeni. Angleška vlada bo takoj po odločitvi sveia Društva narodov spravila v tek ves meha-nizem za izvedbo sankcij. Angleški pravniki proučujejo sedaj vprašanje pravice prešle dttvanja trgovskih ladij za primer izbruh» vojne. Zadnji francoski poizkus za spravo Pariz, 3. oktobra, o. »Oeuvre« poroča, di je ministrski predsednik Laval o prilik svojega snočnjega razgovora z italijanskin poslanikom Ceruttijem poslednjič skuša« pregovoriti Italijo za mimo ureditev italš jansko-abesinskega spora. Svet Društva naj rodov naj bi prisodil Italiji mandat tipa C namreč mandat nad onim delom sedanj« Abesinije, ki so ga Abesinci zavojevali t zadnjrih 50 letih, za ostalo Abesinijo pa naj bi se ustanovil mednarodni režim, ki bi abesinskem« cesarju zajamčil popolno suverenost Povod za sankcije Angleži smatrajo, da so z italijanskim prodiranjem v Abesinijo podani razlogi za uporabo sankcij London, 3. oktobra. AA. Na včerajšnji seji angleške vlade je Ьца ponovno afirmirana dosedanja britanska politika v italijan-sko-abesinskem sporu. Vlada je odobrila delovanje ministra Edena v Ženevi, mu izrazila svoje zaupanje in mu zato tudi ni dala nikakih novih političnih navodil. Vesti o prodiranju italijanske vojske v Abesinijo so tolmačili v tem smisla, da postaja akcija za izvajanje sankcij vedno bolj nujna. Italijansko prodiranje v Abesinijo se ima smatrati kot kršitev čl. 12 pakta Društva narodov, tako, da so podani pogoji za izvajanje sankeijskih določil čl. 16. Merodajnl krogi izjavljajo, da se bodo morale prisilne odredbe za omejitev vojnib zapletljajev na vzhodno Afriko postopne izdajati. Upajo, da ho mogoče že s prvimi jačjimi sankcijskimi odredbami doseči neb uspeh. Kar se tiče popolne prekinitve trgovinskih in finančnih odnošajev z Italijo, kakor jih določa prva točka čl. 15. pakta Društva narodov, so angleški krogi mnenja, ds se morajo o njej sporazumeti najprej vs« članice DN, ker bi imela vsekakor izredne hude posledice in bi mnogo škodovala tnim očita, da sc oni krivi nereda na Bolgarskem. Ravnatelj sofijske policije polkovnik Bakaldžijev je dal izjavo v kateri pravi med drugim: Kakor pravi že deklaracija vla-.dc, je v zvezi z zaroto v Sofiji prišel v .prestolnico tudi Kosta Todorov. Sinoči so se,-zelo prizadevali, da ga izslede, pa ga niso mogli. Kosta Todorov je bfl v zvezd z Ge-orgijevim in drugimi svojimi prijatelji Na kongresu zobozdravnikov Beograd, 2. oktobra. Tretji zotozdravnilki kongres, ki je bil preteklo soboto na kliniki profesorja Krstita v Beogradu slovesno otvorjen, je potekel v znamenju jugoslovensko — češkoslovaško — bolgarskega pobratimstva. Razen velikega števila jugoslovenskih strokovnjakov je kongresu prisostvovalo 56 Bolgarov, 10 Ceho-slovakov in 2 Avstrijca, med njimi svetovno znana kapaciteta prof. Pichler. Ko je predsednik dr. Bocak otvoril zborovanje, so zborovalce pozdravili prof. Pichler, prof- Jri-di ichowsky in docent Krečan v imenu Ce-hoslovakov in dr. Trifonov za Bolgare. Med zanimivimi strokovnimi predavanji, ki so bila na dnevnem redu, je prof. Pichler tehtno in izčrpno poročal o raku v ustih, profesor Fridrichowsky o zdravljenju pri prelomu zgornje čeljusti, docent Krečan o biološkem zdravljenju zobnega živca, ška-lond in Novotny o regulaciji zob, asistent Meyl o rentgenologi ji, asistent Jesensky pa o protetiki. Izmed Bolgarov je imel dr. Kala pečev prav poučno predavanje o organizaciji zobnega zdravilstva v Bolgariji, izmed domačih strokovnjakov pa so govorili dr Jellinek o interfesantnem slučaju dst v čeijusti, dr Šnur o novostih v protetiki, dr. Berger o higijeni ust, dr. Cuper o ruvanju zob za časa vnetja. Dr. Juraj Kailay iz Ljubljane je predaval o paradentozi (o zobeh, ki se majejC) in je v svojih izvajanjih podal nazorno sliko nastanka in razvoja tolezni ter pomen nje zdravljenja za splošno zdrav-je Po kongresu je bila glavna skupščina Zveze stomatoloških društev, na kateri je bilo med drugim sklenjeno, da bo zveza po novem letu stavila v promet svojo zobno pasto, ki bo izdelana na osnovi triletnih študij in preizkušenj ter bo ustrezala tudi najstrožjim zahtevam moderne medicine. Pasta bo izdelovana pod posebnim strokovnim vodstvom in se bo stalno sproti izpopolnjevala. kakor hitro se bo na tem področju kaj novega iznašlo. V celoti je kongres pokazal, da je našim zobnim zdravnikom znanstveni in socialni prospeh njihove stroke iskreno pri srcu. Ce o kateri panogi medicine, velja predvsem o zobnem zdravilstvu, da ga je treba vedno iznova študirati in izpopolnjevati. Ko se ukvarja z enim samim zobom, zdravi stomatolog vsega človeka. Zato vsa javnost z zanimanjem sledi napredku zobnega zdravilstva, saj napredek te medicinske stroke v živo zadava zdravstveni in življenski napredek vsega naroda. Skrutinij klajpedskih volitev Klajpeda, 3, oktobra, o. AA. Štetje gla-spv nedeljskih volitev le polagoma napreduje. Uradni volilni podatki bodo znani bržkone šele prihodnji torek. Angleška delavska stranka za sankcije London, a. oktobra. w. Na včerajšnji konferenci angleške laburistične stranke sprejeta resolucija, ki odobrava stališče britanske vlade, da se mora Društvo na rodov proti kršiteljem pakta poslužiti sankcij. Pojasnilo k uredbi o dokladah tseograd, 3. oktobra. AA. Finančni minister je izdal tole navodilo: Pod rednimi prejemki uslužbencih vpokojencev se po prvem odstavku či 9 uredbe o znižanju osebnih prejemkov držarv-nih m samoupravnih nameščencev od 17. septembra 1935. imajo smatrati ne samo njihovi pokojninski prejemki, temveč tudi njihova nagrada, ki se jim izplačuje kot kontraktu-alnim uradnikom, honorarnim nameščencem ali dnevniča/rjem. Zato se nagrada, ki jo imajo zaposleni vpokojenci kot kontraktu-alni uradniki, honorarni nameščenci ali dnevničarji po določb ali 10. poglavja uradniškega zakona, zniža po čl. 8 in ne po prvem odstavku ČL 19 uredbe o znižanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih nameščencev od 17. septembra 1935. Cerkvene svečanosti ob obletnici kraljeve smrti Beograd, 3. oktobra. AA, V nedeljo 6. t. m. se bo vršil v cerkvi sv. Djordja na Op-lencu para-stos za pokoj duše blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra L Uedfi-nitelja. Pri spominski žalni svečanosti bo opravil obrede Nj, Sv. patriarh Varoava oh asistenci štirih episkopov. Na Oplenac pride ta dam nad 1000 ljudi iz vseh krajev vardarske banovine, da se pok ion rjo ne grobu velikega kralja. Redna spominska žaina svečanost za pokojni mkraljem Aleksandrom se bo vršiJa v vseh cerkvah in molilnicah v državi v sredo 9. oktobra t 1. Samomor v Mariboru Maribor, 3. oktobra. Na Pobrežju. Nasipna cesta št. 54 se je okoli 20 zvečer 761etni bivši usnjar in invalid Rudolf Horvat ustrelil v glavo in bil takoj mrtev. Horvat je bil prevžitkar pri hišnem posestniku KUmarju, pa se je nekaj ž njim spri, zaradi česar je najprej streljal nanj in na njegovo ženo. vendar pa ju ni zadel. Misleč, da ju je ubil, je nato stekel v svojo sobo, se zaklenil in se ustrelil. Vremenska napoved Evropa: depresija nad britanskimi otoki vzdržuje pretežno oblačno in deževno vreme v vsej Severni Evropi. Temperatura je padla v Srednji in Južni Evropi. Jugoslavija: v zapadnih in severozapad-nih delih kraljevine vedro, oiblačno in mestoma dež v ostalih krajih, razen na skrajnem jfigu. Temperatura je malp padla Minimum Niš 5, maksimum Beo*"""! 30. Novosadska vremenska napoved: Spočetka vedr0 v vsej državi, v nadaljnjih 24 urah oblačno in deževno. Temperatura se bo zvišala. Zagrebška vremenska napoved: Spremenljivo oblačno, mestoma deževno, ve-t ovno in hladno vreme, Dunajska vremenska napoved ва petek; S« milo, bolj obtočna »JUTRO« St. 230 3 Petek, Ä. oktobra ÜS35 Z velikih manevrov naše vojske (Glej poročila na 2. in na 7« strani!) General A tačic v družbi vojnih atašejev PRI ZAPRTJU IN MOTNJAH У PREBAVI vzeti zjutraj na prazen želodec čašo pHrodne Franz Josefove grenflee Flegistnrano od ministrstva za soc. politiko to nar. sdravje S. br. 15.485 od 25. V. 1935. Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! Kulturni pregled Otvoritvena predstava v Drami Močan uspeh Kralja Edipa in Kamenitega gosta V znamenju tradicionalne zvestobe kultu klasične lepote in pod dojmom žive optimistične vere, ki je je našemu kulturnemu snovanju treba dandanes bolj kakor kdaj-koli, je dirama 1. oktobra otvorila vrata Kd p. ki sii.и ga preo tedni videii ve v Ed i p, ki smo га pre dtedni videli že v Tivoliju, in hiša je bila vendarle polma skoraj do vrha. Kater kaže, je Narodnemu gledališču tudi letos ohranile svojo privrženost vsa številn^ in mnogovrstna družina, ki se je v zadnjih letih zbrale okrog njega: intelektualna mladina in kulturi približam meščani, uradniki in mali ljudje s periferije. Gospodarske in socialne razmere so zednii č.i.s zavele nr; n»s * teko bedne ostre oblike, da ie zlasti človek iz tako zvanesra s-odnj-ecra slioja. ki je v tipično majhni kulturi, kakor je slovenska, od nekdaj nosil najvidnejši delež v konzumu duhovnih dobrin, hoH seči po n-aiobupneišib sredstvih samoohrane. Narod smo. ki v skrbi za svojo u«odo nikdair ni vedel odrešlne besede in velikega dejanja, in tak» smo J..,-; rrl- dož vel;. H я n^m-^to dpinvne vo! j p završalo med ljudmi мим sreslo nekakšne?^ kulturnega crandMzma. geslo umetnike in duhovne samoodnovedi Prva dva večera v drami pa sta pokazala. d<, neše občinstvo vendarie zna pravilno penit,' pomen kulturne tvornosti in da terra dirago-cenega o rož i a za živi «miško borbo za no* b^ io ceno ne da iz rok. Sofoklov Kralj Edip, ki je v Hofmens-thalu našel kongenialnega preoblikovalna in k' mu je 'Albrecht dal pesniško vznesen slovenski tekst. je delo. ki bo po svoji umetniški veličini, po svoji grozljivi živ- ljenjski neposrednosti pač v vsakem času in v vsakem prostoru zadiv lo in pretreslo gledalca. Vprašanje Edipove krivde pa spada — morda prav zavoljo tega, ker predstavlja enega najstarejših iin najvzor-nejših primerov tragične krivde v svetovnem slovstvu sploh — v vrsto problemov, ki jm razvoj življenja m družbe zmerom bolj jemlje ostrino pekoče aktualnosti. Od Sofoklovjh dni pa do danes so se noj mi o grehu, ki ga je zakrivil nesrečni tebanski kralj, in o usodnosti, ki ga je gnala vanj, toliko premaknili, da nas vprašanje n'ti od daleč ne more toliko zanimati, kakor je žgalo človeka v dobi, ko je rodbina komaj dobro prišla do svoje oblike. Edi-pova blodnja je za modernega človeka, ki se skuša dokopati do novih temeljev erotične čistosti in nrevnega reda, samo kli-še, ki je dobil v besednjaku psihoanalr t kov čisto nov zvok in nov pomen, (morda bi bilo vredno o priliki še nosebej spregovoriti o Edipovem kompleksu pa. recimo, o Bratu m sestri kakor ju je doz vel Leonhard Frank.) LJprizoritev v Šestovi režijii pa je na odru v hiši še pridobila na svoji strnje-nosti in notranji težini, ki se je v predstavi nod m:lim nebom do neke mere razblinjala v prostoru in prevelikem aparatu. Tako je tudi samo jedro z«odbe, tragika Edim-Levaria Vi Tokas-te-Marije Vere, H .«e jima Згогя «reha ör'ze v snoznanje, kakor se kača oklene žrtve, dokler ji ne izpije zadnje kaplfice krvi. zrasla do svetlega. mamečefa žara. kakšen se trga iz zemlje in iz človeških duš samo. kadar se lomijo svetovi. V tem žeru je bila zavze- Usodno srečanje voznika z lokomotivo Uglednega posestnika Končino je lokomotiva v Stični pobila do nezavesti in razbila voz Ivamčna gorica, 3. oktobra Daleč naokrog poznanega velepose« stnika in trgovca Ivana Končino iz Gorenje vasi pri Stični je danes ob 13.30 zadela huda nezgoda na križišču banoviske ceste Stična«2ežemberk z železniško progo tik pred kolodvorom v Stični. Končina se je peljal na enovprežnem zapravijivčku od gostilne, ki jo ima ob veliki cesti prav tisti čas, ko vozi oseb« ni vlak iz Novega mesta na stisko po« stajo. Železniška proga proti kolodvo* ru v smeri iz Novega mesta nekoliko visi, zato vozi vlak brez pare v postajo Tako ga Končina ni mogel čuti, videti pa tudi ne, ker prav na tem kraju, ki je tudi last Končine, zastirajo visoki skladi tramov pogled po progi. Loko« motiva je zagrabila konja in voz, ki je bil prav na sredi proge in vlekla vse sku paj preko bližnjega mostička, ki pa je tako ozek, da bi človek jedva stal ob njegovi ograji, kadar vozi preko njega vlak. Tu je konja odtrgalo in je ostal nepoškodovan na mostu, lokomotiva pa je rinila voz še 15 metrov dalje, do« j kler ga ni popolnoma razbila, da so bili posamezni deli razmetani vsena« okrog po jarku, nekaj razbitin pa je zavlekla celo 70 metrov daleč na po« stajo. Končino je vrglo vstran in je obležal nezavesten ob progi, s petimi hudimi ranami na glavi. Ljudje, ki so na postaji čakali priha« jajočega vlaka in videli vso nezgodo, so bili takoj pri ponesrečencu. Slučaj« no na postaji navzoči banovinski zdrav nik dr. Fedran s Hudega je Končino ob vezal in odredil, da so ga odpeljali v oskrbo na njegov dom v bližnji Go« renji vasi. Po zdravnikovem mnenju zunanje rane niso smrtne, če le ni Končina do* bil tudi kakšnih težjih notranjih po* škodb. Zvečer leži Končina še vedno v nezavesti in je njegovo stanje kritično. Upati pa je, da bo kljub svojim 73 le« tom okreval, saj je za svojo starost še nenavadno krepak. Pred leti je smrtna nezgoda zadela njegovega edinega sina. ko se je v ne« posredni bližini doma prevrnil z avto« mobilom in ga ie vozilo zadušilo. Tra« gedija je čitateljem gotovo še v dobrem spominu. Zasilni pontonski most čez Savo HAG PRISTNO Z D RЯVO ZRNATO KAVO ZAJAMČENO KOFEINA PROSTO računamo, ima samo naš srez letno več milijonov škode. Koliko je tu posestev z izbornimi legami za ead^nosnike, pa ni Pobude za to važno, pravilno: vele važno, gospodarsko panogo, koliko milijonov gre Jetno v izgubo samo v celjskem srezu in milijarde v celi Sloveniji in v sosednih banovinah sam;o zaradi neuvidevnosti vlad nih predstavnikov. V celjski okolici stanuje star izboreji pomolog in gospodarski veščak, bil je zaradi kremen it ega jugoslovenskega značaja cto početku vojne smrtno preganjan, oropali so ga vsega lepega premoženja, žrtvoval je za Jugoslavijo štiri nadepol-ne otroke in zdravje žene ter je danes revež z bolno ženo in einom invalidom s koroške fronte — brez pare podpore, že več let on v okolici brezplačno dela za povzdigo gospodarstva, posebno sadjarstva. Dosegel je že vidno lepe uspehe, a žal na številne prošnje v Beogradu in v Ljub ljani, da mu dajo ze neumorno delo stalno mesečno vsaj nekaj stotakov, ni bil uslišan. Sam je večkrat milo tožil in preračunal, da bi bil zmožen zvišati letni dobiček pri sadjarstvu in vrtnarstvu v naši banovini nad pol milijarde Tragična smrt otroka Maribor, 3 oktobra. Pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah јг Sla včeraj po-sestnica Magdalena Ferland Po klada t živini v hlev in je pustila л* hiši petrolejko na robu mize. Zaradi muka-nja živine se je njena 2 letna hčerka zbudila in ker ni bilo matere, se je splazila iz Postelje ter se vzpela na mizo. Toda svetiljka, ki je bila na robu mize, je pa-d"a na tla. V trenutku je bi) otrok v plamenu. Prihitela je mati, ki je deklico odnesla na prosto. V mariborski bolnišnici je otrok včeraj podlegel opeklinam. =ž KINO SLOGA ~ ljubljanski Dvor — Telef. 27-30 | Danes ob 16-, 19.15 in 21.15 S premiera veseloigre, ki bo vzbudila к splošno zadovoljstvo in zabavo S DOLARSKI PRINC j Do rit Kreysler, Harald Paulsen Ц Najnovejši Foxov zvočni tednik. Ц Zapiski 0 delovanju Ljubljanske drame v prejšnji sezoni nam nudi nekoliKo pregleda razpredelnica, ki je izšla v prvi številki dramske izdaje Gledališkega lista Repertoar je obsegal 28 točk, med njimi 16 premier. Največje število predstav zaznamujeta Gregorinov misterij >V času obiskovanja? in Linhartov »Matiček se ženi« (15). Na drugem mestu sta Scheinpflugove »Gusrai-nica« in Frankov >Vihar v kozarcu« (13). Nato sledita: Nušičevi »Žalujoči ostali« i a Nicodemi je v »Postržek« (12) Weldeov »Binr burij« je dosegel 11 predstav, po 10 pa: Roetandov »Orlič«, Achardova »Migo«, Ra-ortov »Waterloo«, ZweigOvo »Siromakovo jagnjec in Goklonijev »Sluga dveh gospodov«. Vee ostale repertoarne novosti so imele manj ko deset predstav, najmanj pa pet. Izmed režiserjev so sodelovali: prof. O- Sest (7), Ciril Defcevec (7), Milan Skr-binšek (4), Bratko Kreft (4), dr. Gavella (2), Lipah (1>, Kralj (1), Gregorin (1) in Peter Malec (1). Imenik igralk in igralcev navaja 26 imen, med njimi je eden umrl (R. Železnik). eden (Zvonimir Rogoz) pa je na večletnem dopustu v Pragi. — Urejevanje »Gledališkega lista« je prevzel dramaturg Josip Vidmar. »«ovenica v čeških listih. »Narodni Li. sty« во pripbčili v številki z dne 27. septembra članek J. K. Strakatega »Nove študije o Prešerne in njegovem delu«. Pisec opozarja na Pomen razprav dr. Kidriča v »Ljubljanskem Zvonu» in nato Podrobneje prikazuje nedavnp izišlo literar. no—zgodovinsko študijo prof. Antona Ovna »Krst pri Savici«. »Trgovsko — gospodarski leksikon ta vsakogar«, ki ga izdaja v redakciji dr. Nema Umetniška propaganda, je dosegel sedemnajsti zvezek, ki vsebuje gradivo od »Kalkulacija v poljedelstvu« do »Klobučarska industrija«. Izmed večjih gesel omenjamo zlasti Kapital, Kapitalizem, Kartei, Kartoteka, Kava. Kavčuk, Kitajska. Neobhodno ootrebni priročnik najbolj priporoča njego-» poučna in praktično uporabna vsebina!. Signal s trobento in zastavo Vojni minister general živkovic na manevrih V bolnišnici, v ječi, na Kozjaku . • . Maribor, 3. oktobra Zdravstveno stanje Košanjčeve žrtve, ključavničarskega pomočnika Franca Sade-ka, se je po izvršeni operaciji izboljšalo v toliko, da je upati, da bo ostal pri življenju razen če se kot posledica poškodb ne pojavi vnetje m ožgan sike mrene. Četudi ostane Sadek, ki je pri zasledovanju nevarnega tolovaja Kosanj ca pokazal toliko hrabrosti, pri življenju, je za vedno izgubljen vid enega očesa. Kosanje se pa dobro počuti. Še sedaj, ko so se za tolovajem zaprla težka vrata mariborske jetnišnice, sta Kosanje in Pajman predmet razgovorov v Mariboru. Kosanje ima v celici izvrsten apetit. Obešenjaškega humorja mu ne zmanjka. Glede Pajmana so zasledovanja zaenkrat ostala na mrtvi točki, ker ni bilo v teku današnjega dne nikakšnega opozorila ali alarma. Pač pa so prodrle v Maribor govorice, da so videli Pajmana nekje na Kozjaku. Mož s tujimi policami Ljubljana, 3. oktobra Zagrebška policija je te dni privedla ljubljanski nekega zavarovalnega agenta, ki se je naša policija zaradi raznih zavarovalnih in drugih sleparij že delj časa zanimala zanj. Agent, ki so mu v teh letih gpspodamke krize šli pošteni posli očitno malo prepočasi izpod rok, je prišel na zanimivo idejo- Dandanesv ko ljudje komaj zmorejo za tisto, česar jim je najbolj krvavo treba vsak dan, je zastopniku zavarovalne družbe precej težko nekoga pripraviti tega, da bi hptel z nalaganjem tudi majhnega' kapitala misliti na blagor prihodnjih dni. V svoji stiski je opazil, da so kveč-jem uljudje, ki so že zavarovani, kdaj pa kdaj dovzetni za špekulacijo, da bi zavarovanje prenesli na kakšno drugo družbo, ki nudi ugodnejše in rentabilnejše pogoje. Tako je začel po malem prigovarjati stranke, naj mu zaupajo svoje police, da dvigne njuiovo nabrano glavnico in poskrbi za uvedbo zavarovanja drugod. Takšni posli pa so za človeka, ki v vesti in računih ni zadosti trden, se razume, precej riskantna reč. Мой je jeimal police in dvigal kapital, a namesto da bi ga naložil na nove boljše obresti, ga je potrošil zase. Tako je oškodoval več strank za prilične zneske, da policija ta hip še ne ve, v kolikšnem obsegu. Samo iz Kranja sta prispeli dve prijavi, ki ga obtožujeta Poneverbe enkrat 6000, drugič 3000 Din. Razen tega si je nesrečni agent, ki ga je policiia iskala že ©d leta 1931., na svojem križevp-m potu т>о Sloveniji in Jugoslaviji obtežil uuš0 še z vrsto drugih večjih in manjših grol.Hifij. Po gostilnah in hotelih so precejšnji računi ostali neporavnani za njim, a tudi po raznih trgovinah je napravil nekaj škode s tem, da ei ie brez denarja nabavil obleke in obutve. Na policiji so aretiranca danes zaslišali, nato Pa ga izročili sodišču. Rop v pijanosti Ljubljana, 3. oktobra Orožniki v št Vidu nad Ljubljano so po daljših poizvedbah prijavili državnemu tožilstva tri moške, osumljene nenavadne razbojniške tatvine, ki so jo zagrešili pač v veliki objestnosti in vinjenosti. Menda бе še sami ne zavedajo, da so storili precej hud zločin, ker so neki revi nasilno vzeli 19 škatlic eaharina. Najbrž pridejo pred veliki kazenski senat. V septembru je 74-letna Marjeta Boži čeva šla iz Zgornjih Pirnič do Verja prodajat saharin. Pa so jo srečali veseljaki, ki so celo noč prekrokali in prepeli. Seboj so imeli kar celo bando z raznimi godali in harmonikp. Najveselejši in najbolj razigrani so bili: neki Sodno ločeni posestnik, 37 letni Tone, ki je pozneje ne znano kam izginil, 32 letni samski delavec Janez in 30 letni trgovec Ciril. Prvi je stopil k starki in jo nahrulil: »-Čakaj, baba! Kaj pa imaš v cekarju? Pokaži!« i Nasilno ji je pobral vee saharin in 6i ga • prilastil . Družba je nato odšla v bližnjo gostilno- Za veseljaki je prišla starka in jih je milo pr0sila, naj ji vrnejo tistih 19 škatlic. Zaman. Začela se je celp s Tonetom ruvati. Družba je pozneje saharin popr.odala za malenkostni znesek, da je mogla naprej pijančevati, saj ji je zmanjkalo »prometnega kapitala«. Zagrešen je bil torej čisto navaden roP- Potreba strokovnega pouka našim sadjarjem Čejje, 3. oktobra Letošnja mrzla in mrazna slana je na sadnem drevju in niže ležečih vinogradih naredila občutno škodo. Kljub temu pa dobijo posestniki, ki imajo svoje sadovnjake s poznimi sadnimi sortami v zavet-nih legah, lepe jurje za sadje. Ker pa za eadjerejo in povzdigo sadjarstva ni nobenega potovalnega inštruktorja, kakor je to bilo pod Avstrijo, se je sadjarstvo zelo zanemarjajo na škodo posestnikov in dr žave. če to malomarnost natančno pre- ta tudi igra vseh ostalih, ki ее od blizu in daleč dotikajo strahotne zgodbe. Zbor sam, ki ga je sodobno, po kolektivu strmeče gledal šče povzelo po antičnem vzoru v prenovljeni, tvornejši obliki, pa v igri ni našel povsem uravnovešene, dogna-ne podobe: množici bi želeli več intimne ubranosti in ugiašenosti, kakršno smo v nastopih mase že nekajkrat videli drugod, govor v skupini starcev ki so igralci v njih vsak zase po ustvarili toplo podane, individualizirane like, pa je nekajkrat motil premalo miselno razvrščeni poudarek. Za celotni uspeh večera je bilo odveč, da so Ed pu dodali še Puškinovo poemo Kamenitega gosta, odrsko učinkovito, literarno dragocen romantično novel et o o koncu Don Juana, ki niti po svojem motivu, »iti po ideji ni ekladna ž njim. S slutnjo tragičnega zaključka zastrta, a lahkotna vedrina tega dela je samo razpršila pezo silnega vtisa, ki^ga napravlja na gledalca usodni, strahopetni Edipov poraz in ki je edini smisel dejanja. Človek je bil vesel samo. da je v Stupxü, ki se je obenem s Severjevo letos uvrsti v naš dramski ansambel in ki je kreiral Don Juana, spoznal simpatičnega samoniklega igralca, lri nosi v svojem glasu in govoru, v svoji prrrodni darovi tosti m inteligenci še mnogo možnosti za rast in razmah. Igrica je prinesla polno majhnih, vsaka zase zanimivih kreacij-, ki med njimi še posebej zaslužita pozornost Cesar — LeporeUo m Šeričeva — Dona Ana. L. Mrzel. Koncert Ivana Noča Drevi bo v Filharmonični dvorani koncert našega priznanega pianista prof. Ivana Noča. Je to ajegov deseti koncert v Ljubljani. Prvikrat se je predstavil našemu koncertnemu občinstvu 1. 1923. V teku nadaljnjih let do danes se je močno razvil in si pridobil umetniški sloves ne le v Jugoslaviji, marveč tudi daleč preko njenih meja Priredil je uspele koncerte na Dunaju, v Pragi in Berlinu, v Švici m drugod. V naši državi je kančertiral v vseh kulturnih središčih. Največji poljski itfterpret Chopina, pianist in skladatelj Koczalski je ob letošnjem bivanju v Ljubljani, kjer je til spoznal tudi umetniško potenco I vana Noča, vzradoščeno izjavil, da ima ta pianist vse pogoje za umetnika svetovnega formata. Kako ga uvažujejo v naši prestolnici, pričuje že to, da je ob priliki obiska bolgarskega kralje sodeloval kot edin pianist, torej kot reprezentant naše pianistične višine. na dvornem koncertu; za to je prejel visoko bolgarsko odlikovanje. »JUTRO« s£. 230 4 PeteS, ¥. ofetobra 1935 Domače vesti • počastitev obletnice smrti Viteškega kralja. Kr. banska uprava dravske banovine razglaša: Dne 9. t. m. se bodo po vseh cerkvah vrš le žalne službe božje za. blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. U edini tel jem. Državni uradi ta dan ne bodo uradovali, vsi trgovski in obrtni obrati pa morajo biti dopoldne zaprti. Kjer bodo pa komemoracije popoldne, kakor n. pr. v Ljubljani, naj bodo obrati zaprti popoldne, m sicer v času, ko traja komemoracija. v ... jt- Spomin na dobo junaštva in trpljenja. Kakor je »Jutro« že poročalo, se bodo 4., 5 in 6 t. m. v Beogradu ztrali še živi tiani nekdanje nacionalne - revolucionarne organizacije »Mlade Bosne«, da czivijo sponi :'ne na dobo pred 20 leti, ko so bili mno-gi že mrtvi in še živi člani te organizacije v Travniku obsojeni od avstrijske justice na dolga leta težke ječe. Organizacija >\ilada Bosna«, prežeta od jugoslovenskega nacionalnega idealizma, je delovala po vse; Herceg-Bosni ter imela svoje zaupnike tudi v drugih pokrajinah. Najuglednejši njeni člani so ЫИ pred 20 leti obsojeni v Travniku. Na sestanku v Beogradu bodo tudi predavanja, ki jih bo prenašaj radio, oživela spomin na herojsko in mucemsko dobo. Bivši prostovoljni zagovornik ob o-žencev, odvetnik Danilo Dimovič b0 predaval o organizaciji, delovanju m o obsodbi »Mlade Bosne«. Pisatelj Borivoj Jevtic bo imel predavanje: Mlada Bosna iz zgodovinske perspektive, pisatelj dr. Mirko Kus-Nikolajev pa bo predaval o socialnem bistvu predvojnega mladinskega pokreta. Na sestanku bodo sprejete tudi resolucije m bo ena od njih vsebovala zehtevo, naj dobijo zaslužni nacionalni borci prednost pri namestitvah v državni službi. PETANJSKA SLATINA POŽIVLJA! * Trboveljski slavčki v Savinjski dolin'. Kako živo se zanima za Trboveljske slavčke tudi naše podeželje, je pokazal nedeljski koncert v Trnavi pri Gomilskem. Častno je bila obiskana dopoldanska matineja za učence okoliških šol. Izmed oddaljenejših sol je bila najštevilnejše zastopana šentpeter-ska. Vsa čast požrtvovalnemu učiteljstvu. Rekordno je bil obiskan tudi popoldanski koncert za' odrasle. Velika dvorana Gasilskega doma je bila premajhna. Pesmica za pesmico za našo vas posebej izbranega programa je užigala in Slavčki so morali^ ponavljati m ob koncu še in še dodajati. Lahko smo ponosni na ta biser naših mladinskih zborov. Slavčke imajo samo v Trbovljah in dirigent Šuligoj ie samo eden. Mlade pevce so domačini lepo pogostili. Hvalevredno gesto je napravil tudi veietrgovec g. Cvenkelj v Št. Petru, ki je pripravil za došle Slavčke en voziček jabolk. I&to'tako prebivalci Grajske vasi. Upam o, da nas bodo Slavčki še posetili. KAVO HAG, kofeina prosto, točimo brezplačno za pokušnjo jutri dne 5. X. v nebotičniku pri »MOCCA«. Vabljeni vsi prijatelji dobre kave. Letošnji redni sestanek rotarijaaeev seT« vršil v nedeljo 6. t. m. v Drva-ru. R°-tarijanci se bodo pod vodstvom dr. Milana Uhnanskega, generalnega direktorja »Š i pada - in bivšega ministra za šume in rudnike zbrali, v Drvaru, kjer jim bosta občinska uprava in ravnateljstvo »Šipada« pripravila sprejem. Rotarijanci bodo napravili tudi nekaj izletov v področje Š i pada", da si ogledajo to naše največje lesno podjetje. v Spremembe v politični službi. Pristav pri sreskem načelstvu v Kranju Milan Mrkmi je premeščen v Sinj, v Kranj pa je prestavljen pristav pri sreskem načelstvu v Sin ju Leon Lojk. Pripravnik pri politični upravi v Glinjah Anton Uršič je premeščen k policijski upravi v Ljubljano, iz Ljubljane pa k politični upravi kulskega sreza pripravnik Miian -lovanovič. Д Podražitev kruha. Že pred prvim so, kakor znano, beograjski peki podražili vse vrste kruha z motivacija dviganja cen žita in moke. Sedaj so tudi pekovski obrtniki v Splitu sklenili podražiti kruh za pol dinarja po kilogramu. Sresko načelstvo je nastopilo proti podražitvi, češ, da so se cene moke zvišale samo za 25 par in da zaradi tega ni upravičeno zvišanje cene kruha za pol dinarja pri kilogramu. Predsednik društva pekov pa zatrjuje, da se je cena moke zvišala za 75 par in da je naravno, da se mora kruh v Splitu še bolj podražiti kakor pa v Zagrebu in Banatu, kjer je vendar sedež žitne produkcije. * Zbor skavtov. V nedeljo 6. t. m. bo 13. redna letna skupščina Dravske župe skavtov v Ljubljani ob V215. uri v risalniei I. drž. realne gimnazije v Vegovi ulici. Istotam bo dopoldne ob 10. konfereT-ca delegatov posameznih stegov dravske banovine-Starši in prijatelji skavtizma so vljudno vabljeni! + Državnim upokojencem v vednost Prijave za prejemanje doklad naj se pred-lože finančni direkciji v cktoberskem terminu po že objavljenih dosedanjih navodilih. Društvo državnih vpokojencev za dravsko banovino v Ljubljani. jtj Film »Meštrovič«. v Split je te dni prispel z Dunaja filmski operater Mikas zaradi snimanja velikega filma, ki bo nosil naslov >Meštrcvič«. Film bo Kazal delo slavnega kiparja Meštroviča za spomenik neznanega junaka na Avali- Za uvod bo služila filmu Dalmatinska Zagora z rojstnim krajem umetnika Otavico. potem pa bodo sledili posnetki Meštrovičevih del v Splitu in drugod. V Otavicah je filmanje že končano, sedaj pa filmajo v Jablanici-kjer lomijo in klešejo granit za spomenik neznanega junaka. Film bodo prvič predvajali na Dunaju 11. t- m. ob otvoritvi velike Meštrovičeve razstave. + Predavanja ZKD. Sokol šiška priredi drevi ob 20. predavanje; Izbrana poglavja iz mednarodnega prava. Predaval bo g. dr. Branko Alujevič. Isti predavatelj bo predaval v nedeljo 6. t. m. na ljudski univerzi v Kočevju o mednarodnem položaju delavstva z ozirom na nove socialne po-krete. Predavanje bo ob 11. v nov p m kinu. Po predavanju bo predvajanje kulturnega filma.. — Sokol Jesenice priredi 9 t. m. ob 20. v Sokolskem domu predavanje o pomenu Jadranskega morja v nacionalni zgodovini. Predaval bo g. dr. Alujevič. V dvorani hotela Metropola v Ljubljani pa bo drevi ob 20. predavanje o naravnih lepotah Švice. Vstop prost. ♦ Posestniki novih hiš vse dravske banovine bodo v nedeljo 6. t. m. ob 10. dopoldne v dvorani Okrožnega urada v Ljubljani nujno zahtevali ureditev obrestnih mer, ki nikakor ne odgovarjajo sedanjemu gospodarskemu položaju. Razmotrivalo se bo o vseh težavah, ki zadenejo slehernega posestnika novih hiš. Zaradi boljšega pregleda udeležbe, prosimo, da sa 7зак posestnik nove hiše pri vhodu v dvorano izkaže s kako listino, da je posestnik nove hiše (plačilni nalog o zgradarini, potrdilo o plačani članarini). Ponovno vabimo gg. zastopnike oblasti, denarnih zavodov . in časopisja. Društvo posestnikov novih hiš. ELISE BOCK kozmetični preparati. — Sveže blago pri samoprodaji Parfum. „VENU S" PRED GLAVNO POŠTO. Pri Petričku spet sedimo Se sladimo, veselimo ... ♦ Naše sprejemnice eo Polne tuje navlake! Francoski književnik A. Maurois piše v svoji knjigi o Angležih, da spoznate vse njihov^ bistvo in odlike, s kateri mi se razločujejo od drugih narodov, po njihovih sprejemnicah. Tu, kjer sprejema svoje goste in prijatelje, je Anglež eks-kluziven. Na mizi boste našli angleške re vije in knjige, iz katerih mu diha življenje njegovega naroda. Kako drugače je v naših sprejemnicah! Pri naših zdravniki^ zobozdravnikih in tudi pri odvetni kih najdemo vse polno tuje navlake, vse mogoče nemške ilustracije in revije, ve činoma prav brez vsake umetniške vrednosti. Kaj si mora misliti tujec, če zaide v tak.o sprejemnico? Ce ste v zadregi, kaj je treba položiti na mizo svoje sprejem niče, potem si hitro nabavite album »-Na ši kraji«, ki ga nobena druga publinacija tujega izvora v tej ceni in taki kakovosti ne more dpseči. Vrhutega imate vso slovensko domovino s svojimi najlepšimi obrazi neprestano doma. Izdaja A stane 30 Din, izdaja В 40 Din. Album je debela velika knjiga s 87 slikami fotografskih umetnikpv Ravnika, Planinška, Kraševca in mnogih drugih. JUTRI PRIDE IVAN M02UHIN Ljubljano!! * Odložena otvoritev mornarske šole v Korčuli. Mornarska šola kraljeviča Tomisla-va v Korčuli. ki je nameravala začeti svoje delovanje s i. oktobrom, bo otvorjena šele 15. t. m., ker je treba v šolskih prostorih še dovršiti neka dela. V prvem šolskem letu šola še ne bo imela na razpolago svoje šolske ladje, ker je treba na njej prej izvršiti razna popravila. * Uganka umora, izvršenega pred tremi leti. je spet na dnevnem redu zagrebške policije zaradi roparskega umora, ki je bil pred dnevi izvršen v Šamoboru. Tam je bil umorjen, kakor je »Jutro« obširno poročalo, zagrebški gostilničar Ferdo Mlinarič. Sum zločina je takoj padel na Frana Dubi-ča, njegovega znanca. Dubiča je policija zasledovala po vsej okolici in si je mož, ko je videl, da je od vseh strani obkoljen, sam vzel življenje s skokom v Savo Sele sedaj so prišli na to, da je bil Dubič nevaren zločinec in spomnili so se tudi, da se z njim močno strinja opis morilca, ki je pred tremi leti v isti ulici, kjer je stanoval umorjeni gostilničar Mlinaric, umoril in tzropal prostitutko Elizabeto Rip O tem roparskem umoru so se vršile dolgo časa brezuspešne poizvedbe in so bili naposled spisi uvrščeni med nerešene uganke zagrebškega kriminala. * Odprte planinske p°stojanke Osrednjega društva SPD. Spodnja koča na Golici je še stalno oskrbovana do 13. oktobra; izlet v nedeljo na Golico je zelo primeren, ker še vozi izletniški vlak. Erjavčeva koča na Vršiču je odprta ob sobotah in nedeljah. Aljažev dorn v Vratih bo stalno oskrbovan do 13, t. m., krasen je izprehod skozi pisane gozdove mimo slapa Peričnika. V Triglavskem pogorju je še odprta koča pri Triglavskih jezerih, ob lepem vremenu tudi Triglavski dom na Kredarici. Ob Bohinjskem jezeru, kjer je jesenska narava posebno čarobna, nudita udoben in cenen oddih postojanki Sv. Janez in Zlatorcg. V Kamniških planinah je stalno odprt Dom na Krvavcu in Koča na Veliki Planini, kamor so posebno lepi jesenski izleti. Dom v Kamniški Bistrici je stalno odprt ter bo v nedeljo 6. t. m, planinska slavnost oh- priliki slavnostnega ogleda nove pešpoti. * Brezplačen tečaj za masažo obraza. Zahtevajte pri nakupu Nivea — kreme brezplačno brošuro »Uspeh s pomočjo Ni\ee«! ELITNI KINO MATICA Samo še danes ob 4h premiera »Ufa-Filma« s BRIGITO HELM KNEZ VORONCOV po istoimenskem romanu Margot Simpson Albert Schönhals, Hansi Knoteck — »Paramountov zvočni tednik« Zaradi koncerta, predstavi ob 7'i in 9 M odpadeti. * Windfi* varuje pred plini. Dne 24. septembra letos je bil izvršen letalski napad na središče mesta Dunaja. Napadu so prisostvovali poveljstvo avstrijske vojske in gospoda od »Ravag« v zaprtem balkonu drugega okraja v Pratersternu. Ta balkon je bil zaprt z Windfixom, to je s kovina-stim zamašilom, :n to tako popolno, f';nc ali iz mavca. Tzkli-c a tel j ogla«'- »Tako torej ""bi ie na vTRti 73moreč. Tzklicna cena 1Я0 Din « — Po dva po tri in po pet dinnrjev ie Mo navkreber, dokler ga ni izdraJbala neka lepa go- spoda Feliksa Tomana ml. iz Ljubljane velikodušen dar 500 Din za revne in uboge slepe. Društvo se cenjenim darovalcem za plemeniti dar tem potem najiskreneje za hvaljuje ter izreka: Srčna hvala za plemenitost. Prosimo dobra srca in vso javnost, po snemajte in spomnite se bednih slepih, zlati zdaj na zimo, s kakim darom, za kar vam tomo od srca hvaležni in to za vsak. tudi najmanjši dar. u— Abiturientom Srednjih šol! Vpisovanje v JNAD. »Jadran« je vsak dan od poj 12. do pol 13. v društvenem lokalu, v Tomanovi 3. Tam dobite tudi vse informacije. u— Plesna šola delavnega glasbenega društva »ZARJE« bo v nedeljo 6. t. m. ob 15. v dvorani Delavske zbornice. Odslej bo vsako nedeljo od 15. do 19. ure plesna šola »Zarje«, plesni učitelj g. Ko-šilček. u— Ščuke po Din 10 do 12 kg pri Ogrincu, Gradišče in na ribjem trgu. u— Za »Jubilejni sklad« CMD so na daje prispeval:1: Podružnica Sv. Trojica v Slov. gor. 108 Din, oblastni odbor Narodne odbrane v Mariboru IOO Din. podružnica v Kamnici pri Mariboru 50 Din, moška podružnica v Slovenjgradcu 510 Din. Iskrena hvala! u— Izprememba posesti. Hiši št. 32 in 34 v Florijanski ulici je kupil na dražbi go6p. Anton Adamič, veleindustrijec v Kranju, za 2бО.ООО Din. Hiši sta bili do-sedaj last gdč. Mih&lčičeve. u_ Vlomilci v Ljubnem v Savinjski dolini. V trgovino Jakoba Sema v Ljubnem so se pred dnevi prikradli neznani storilci in si nabrali precej zvrhano malho blaga. Med drugim je izginil ž njim velik kup cigaret in tobaka, jestvin, perila, obleke in blaga ter galanterije in špeoerije, da trpi trgovec nekaj tisoč dinarjev škode. u— Sokolsko društvo Ljubljana - šiška priredi drevi ob 20. uri predavanje: »'zbrana poglavja iz mednarodnega prava«. Fre dava dr. Alujevič. Po predavanju film: 0«"-donanc ljubezni. Vstopnina 3 Din. u— Občutljive obleke niso ve$ luksus. ker jih v 15 minutah lahko operete, posušite in zlikate, tako da so spet kot nove. Kako se to napravi, boste zvedeli zastonj v Radion posvetovalnici na Mestnem trgu št. 23 nasproti rotovža. Prinesite s seboj obleko, pa se Vam bo nazorno pokazalo, kako boste v bodoče take stvari sami doma uredili. Iz Maribora a— Sokol I. se je postavil. Pri lahko-atletskem tekmovanju med sokolskim društvom Maribor I. in Maribor Matica v prejšnjen tednu so zmagali tekmovalci društva Maribor X. v raamerju 39 in pol : 34 in pol. a— Obhod živali po Mariboru. Tudi letos priredijo mariborski ljubitelji živali v nedeljo 6. t. m. obhod živali po mestu s pričetkom ob 10. dopoldne. Vsekakor zanimiva procesija bo krenila po Kopitarjevi ulici, Aleksandrovi cesti, Frančiškanski in Tattenbachovi ulici, ter Glavnem trgu na trg Kralja Petra, odkoder bo vrnitev v isti smeri na Zrinjskega trg, kjer bo razhod. a— Prizadeti železniški upokojencL Do nedavna so se smeli železniški upokojenci posluževati železniškega kopališča na koroškem kolodvoru. Ta ugodnost železniških upokojencev sega v dobo začetka južne železnice. Te dni so mariborski železniški upokojenci prejeli oovestilo da se v bodoče nimajo pravice posluževati kopališča na koroškem kolodvoru. a —Novi sreski načelnik Pero Popovič prevzame jutri v soboto svoje posle. a— Iz gledališča. Gledališča uprava sporoča da sprejema gledališka blagajna gledališki abonma še ves tekoči teden. Plačuje se v 7 zaporednih mesečnih obrokih, ki so zelo nizki in sicer od 9 Din navzgor. a— Požar. Včeraj okrog 15. je domala nastal v Rajhovi kemični tovarni na Tez-nem usoden požar. Iz kotla je brizgnila smola in gorljiva snov je objela blizu ležeč hlod in leseno shrambo, ki je bila takoj v plamenih. O požaru so bili obveščeni mariborski gasilci, ki so ogenj pogasili z vodo, deloma s posebnimi aparati. Prihiteli so tudi gasilci iz Studencev in Pobrežja, ki pa jim ni bilo treba stopiti v akcijo. Škoda znaša okrog 10.000 Din. spa v črnem za 251 Din. — »Ni predrag«. je tolmačil rejen gospod tam poleg. »Če kupite pri Dekoru kakšno Ma_lono, vas stane kar osemsto dinarjev.« Stavim glavo, da ta gospod še nikoli' ni vprašal za kakšno Madono. Dve lepi stvarici iz porcelana. Mrož in pelikan. »To-le, pravijo, je morski pes*, tolmači izklicatelj. »Ampak ne tisti, ki je bil na velesejmu. Izklicna cena 30 Din.« Spet so se grele dame. Šlo je po dinarju navzgor in kipec je bil prodan za 58 D'n. O pelikanu izklicatelj ni prioomnil. da je morda vrana ali spTakoper, pa je Ы! čuden ptič vseeno izdražban za trikrat več, kakor je bil cenjen. Lepi fotelji z zo-fo so bili kupljeni za 1800 Din. Bitka se je vnela za krepko kredenco ir brastovine. Od 500 Din so jo gnali na 1050 Din. Druga omarica, za polovico manjša, ie šla od 300 kar na 1000 D-n. »Le žen;mo! Le dajmo.« so se oglašali vmes moški. Kdo bi vedel, ali iz šale ali zares. Morda imajo, tič:. jur je pod pazduho! Poslednja ie bila včeraj prodana lepa «toječa ura ?z predsobe ze 780 Din. Izklicatelj je potem slovesno obiavil: »Zaključujemo današnjo dražbo. Jutri, go spod je in gospe, na svidenje ob deveth« Spoda j na dvorišču tovori jo poetreščki prodano pohištvo. Vse na tem svetu gre svojo pot. a— Mariborski dramski studio nastopi v ponedeljek 7. t. m. v tukajšnjem gledališču z vprizoritvijo »Otroške tragedije« oi M. Schönherja. a— Kap je zadela 49 letnega hotelirja Josipa Sakmeistra stanujočega v Zagati št. 9. Sakmeister je podlegel smrtnono-siiim posledicam kapi. a— Tvornica mora plačati globo. Neka tukajšnja tvornica je bila prijavljena, ker ni obračunala uslužbenskega davka od zneska Din 9.384. Uvedena pnskava je pokazala resničnost prijave in bo morala sedaj tvornica plačati 300 dinarje ' globe. a— Zagoneten zločin na Pobrežju. Zvečer smo prejeli telefonično vest, da je na Pobrežju nekdo ustrelil nekega moškega. Tja so odšli orožniki iz Tezna, da razjasnijo tragedijo. iz Celja e— »Nova doba« izide namesto danes šele jutri ob 14. e— Št ri dni za materjo je umrla tudi hčerka. V soboto je umrla v celjski bolnišnici 66-letna dninarica Marja Linkova z Ljubnega, v sredo pa je umrla v bolnišnici tudi njena 11-le na hčerka Jožefa Linkova. e— Zastrupijenju je podlegla. Poročali smo, da je 36-ietna dninarica Katica Pod-hraška na Zgornjem Breznem pri Humu ob Sotli v nedeljo po pomoti pila ocetno kisi no namesto žganja. Podhraško so prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v sredo podlegla zastrupljenju. e— Sadna in vrtnarska razstava SYD v Dramljah ie na splošno željo podaljšana do nedelje. V nedeljo od 14. do 16. se bo tudi prodalo razstavljeno sadje io groz- dje na licitaciji- Vsi, ki ee zanimajo, so vabljeni, da si ogledajo to lepo razstavo. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 2030 velefikn »Džungla smrti« (in zvočni tednik. e— Primarij dr. Steinfelser zopet redno ordinira. Iz Ptuja j— Skrivnosten grob. Na bolniškem pokopališču v Rogoznici pri Ptuju, je groD^kop Kojc že pred mesecem pripravil jamo za mrliča. Ko je te dni šel na pokopališča pogledat, če je treba pripraviti drugo jamo, je opazil, da je bila prva jama površno zasuta, zato' jo je hotel izčistiti. fri tem pa je naletel na otroško krsto, 41 cm dolgo, ki je bila še dobro ohranjena. V krsti so našli orožniki že razpadlo trupelce novorojenčka. Preiskava je v teku. j— Vsi javni nameščenci so zaprosili pri hišnih posestnikih za znižanje najemnin, ker jih v sedanji višini ne morejo več plačevati. Tudi mestna občina nai bi revidirala zloglasni najemninski vinar. ki^ ga mora plačevati najemnik in ki podražuje stanovanja do 12%. «Življenje in Svet» j— Ptujski podžupan je poda! ostavko. G. P rieh Pavel je odložil mesto podpredsednika v občinskem svetu. Gospod Pavel Pirach je deloval v prid mestne obrne od leta 1926. Z njegov m odstopom izgubi mestn svet dobrega gospodarstvenika j— Hude poškodbe z nožem. Zbrala se je večja družba fantov pri viničarju Krajn-cn Matiji pri Sv. Jurju ob Sčavnici, ki so popivali. Ker so bili novzoči tudi godci, so fantje hoteli plesati, kar pa jim je gospodar zabnanil. Med fanti je nastal prepir in pretep, v katerem je nekdo sunil z nožem v horbet 19-letnega Antona Krajn-ca in Rudolfa Kožarja v vrat n desno stran prsi. Oba ležita v ptujski bolnišnici. w o Prijave m zgraflarino Da v cui oddelek finančnega m.nisUbiva je .nh podlagi cL iu.j, zagona o neposrednih davkih •opozoril davčne uprave, da pozo vejo c, splošnim javnim pca.vom vse davčne zavezance, tum v krajih, ki se dinatrajo za letovšča, da morajo predložiti da .те pu-jav-e za leto 19öti v ča=u od lö. oktobra ü« 14. novembra 1935. Javni poziv za predložitev davčnih prijav bo razglašen posebej v veaki občini, li puzivi; bodo razglašeni ■Lako, xaikor je to urejeno z okrožnico iz Leta 1^26., Io je, da se ima prijaviti letna kosmata najemnina po stanju v času objave poziva, za poslcpija, ki se izdajajo v najem «та v sezoni, pa sezonska najemnina. Redne davčne prijave, ki ee imajo predložni od lö. oktobra do 14. novembra, bodo občine takoj po prejemu zapisale v seznam, ponovno zaključile in ga poslale davčni upravi e poročilom. Do vštetega 6. decembra b;d0 davčne uprave uredile davčne prijave po občinah in sestavile seznam davčnih obvezamcev, ki niso poslali davčne prijave. Po tem seznamu bodo pozvale davčne obvezance individualno, da pred-lože prijavo v roku 8 dni. Proučitev in pregled davčnih prijav s formalne in materialne strani se ima brezpogojno izvršiti v manjših davčnih upravah najkasneje do 5. januarja 1936., odmera davka i>a v celoti končati v teh upravah najkasneje do 16. februarja 1936. Parifikaeija V navodilu, ki ga je davčni oddelek finančnega ministrstva poslal davčnim upravam. opozarja posebej davčne organe, kako se pravilno vrši parifikaeija glede najemnine. Ce se ocena dohodkov vrši s parifika-eijo. se ima objekt primerjati z objektom, sličnini tistemu, za katerega se vrši parifikaeija. Pri tem je vpoštevati vse momente, ki vplivajo na višino dohodkov, kakor lega poslopja proti središču, ali poslopje stoji na prometnem kraju, ali je novo poslopje, ali stoji kje od rok. ali ima kakšno udobnost itd. Primerjava se mora vršiti s poslopji v istem kraju, v enakih, ali sličnih okoliščinah srl®de oddaje v najem. Samo po sebi se razume, da se bodo primerjali podatki predvsem za hiše. slede katerih misHtjo davčni organi, da prijavljena najemnina ne ustreza enakim ali sličnini stanovanjem v isti b:ši, za katero je prijavljena najemnina ustrezajoča. Seje te-doj, če taksnega stanovanja v isti hiši ne bi bilo. bodi-» primeriani z drugimi podobnimi najbližjimi objekti. * Glede na tendenco za znižanje stanovanjskih najemnin je treba ob tej priliki opozoriti vse hišne posestnike. da so po zakonu za odmero zgradariine merodajne najemnine na dan. ko se v posameznih občinah objavi peziv ш prijavo dohodkov od zgiradb. Kdor bi pozneje zm'žal najemnino, bo moral še eno leb plačevati davek' na podlagi stare višje nriiemnine. Zato je v interesu hišnih posestnikov, ki nameravajo znižati strankam najemnine. da to store takoj, da se jim bo lahko na podla? znižane najemnine odmerila tudi nižja zgradarina. tiral predstavnike gospodarskih krogov in je ponudil položaj vrš lca dolžnosti predsednika zbornice g. Ärminu Schreinerju in položaj podpredsednika g. Pe^'dru in zagrebškemu podžupanu Kaufmannu. Ker g. Pex der in Kaufmann nista hotela prevzeti teh funkcij je ponudbo odklonil tudi g. Schreiner. Tako je zbornica ostala brez predsedništva. kar je dovedlo do tega, da se niso mogli vrš ti niti najnujnejši posli. Zato se je trgovinski minister dr Vrbanič odločil, da postavi komisarja, ki ima dolžnosti, da pripravi in izvrši v zakon tem roku volitve, ki bodo najbrž še letos ob koncu leta. * Funkcionarji prisilnih organizacij ne morejo kandidirati pri volitvah v gospodarske zbornice. Na podlagi čl. 22. uredbe o volitvah svetnikov zbornic je ministrstvo za trgovino in industrijo izdalo pojasnilo, po katerem morajo člani upravnih in nadzorstvenih odborov strokovnih prisilnih organizacij poprej podati ostavko na mesta, če mislijo kandidirati na bližajočih se volitvah za zbornice. Kmmsss'lat v zagrebški T I zfeormci Кдког smo že včeraj kratko poročali, so b*l * z odlokom trgovinskega ministra razrešeni dosedanji člani Trgovinsko-indu-str j ske zbornice v Zagrebu in je bil imenovan za komisarja banski svetnik Uzo-rinac. Razmere v zagrebški zbornici so- se v zadnjem času razvijale tako, da je bilo ogroženo poslovanje. Nedavno je podal ostavko posievodeči podpredsednik g. Ivan Prpič, ki je vodd posle, odkar je predsed-n k zbornice g. dr. Milan Vrbamč član kraljevske vlade. Pravi vzrok nezadovoljstva, ki je nastalo v vrstah predsednistva so po pisen.ju »Jutarnjega Lista« baje določbe prav lmka za volitve zborničnih svemikov. ki določa da ne morejo pn vo litvah kandidirati člani uprav gospodarsk h prisilnih združenj. To pa je predv deno M rad: tega. ker se je dogajalo, da so delali v združenjih sklepe, ki so jih moral: kasneje predstavniki istih združenj v zbornci razveljaviti, ker so bili ti sklepi bodisi v nasprotju z zakonom aH pa so dotične predstavnike združenj spravljali v neugoden položaj. Ta določba pravilnika za volitve :ma torej predvsem namen, da zasirtura funkcionarjem v zbornici popolno svobodo. Po ostavki podpredsednika Prpiča je trgovinski minister dr. Vrbanič, ki je obdržal položaj predsednika, konzul- Gospodarske vesti — Reakcija na prekomorskih borzah zaradi vojne nevarnosti. Zadnje dni je prišlo na prekomorskih borzah zaradi grozeče vojne nevarnosti do značilne reakcije. Na chi-caški žitni borzi se je cena pšenici v zadnjih dveh dneh naglo dvignila. Ze prejšnji teden je cena narasla. V torek je pšenica notirala v Chicagu za december 99 centov za bušelj, včeraj pa se je tečaj dvignil že na 107. Tudi cena koruzi se je dvignila, in sicer v istem času od 57.25 na 61.625. Podobno gibanje opažamo na tržišču bombaža, kjer se je cena v zadnjih dneh precej dvignila. V ponedeljek je v Newyorku notiral bombaž za oktober 10.48, v sredo pa že 11.07. Tudi na newyorski efektni borzi je vladala zadnje dni velika nervoznost in je j bilo v torek prodanih preko 2 milijona delnic. = Deviza Milan je kazala zadnje dni na zunanjih tržiščih oslabitev. V Curihu je ob koncu preteklega tedna notirala 25.1250, v ponedeljek 25.09, v torek 25.08, predvčerajšnjem 25, včeraj pa 24.9750. Glede na paritetni tečaj (27.277) notira sedaj deviza Milan v Curihu 20.60 švicarskega franka za 100 lir, t. j. za 25'1' pod pariteto. — z. ve z a obrtniških društev dravske oanovine, ki združuje nad 30 močnih ib. delavnih društev im 10 pripravljalnih odborov, bo imela v nedeljo 6. t. m. ob 9 uri dopoldne v Obrtnem domu v Celju redni občni zbor, ki bo po obširnih pripravah sodeč odlična manifestacija obrtniških teženj in zahtev. Zveza stopa z letošnjim občnim zborom iz svoje ozke organizatorne povezanosti in hoče zbrati pod svoje okrilje vse zdrave in konstruktivne obrtniške sile. Poleg običajnih poročil so na dnevnem redu občnega zbora tudi: vprašanje kmečke zaščite v zvezi z obrtništvom, vprašanje so-cialneg az a varovanja obrtnikov in dopolnilne volitve. = Plemenski sejmi rodovniške govedi. Na osnovi § 35. zakona o pospeševanju živinoreje in po zaslišanju selekcijskih zvez vseh pasemskih okolišev odreja kr. ban-ska uprava, da se imajo vršiti v letu 1936. sledeč* plemenski sejmi za selekc onirano rodovniško govejo ž vino: 1) Gorenjska cikasta (pinegavska) pasma: 15. maja v Kranju, 15. oktobra v Mengšu. 2) Ormoška ciknsta (pinegavska) pasma: 2. maja v Ormožu, 26. septembra v Ormožu 3) Sivopšenična (pomurska) pasma: 3. aprila pri Sv. Jurju prj Celju, 3. novembra pri Sv. Jurju pri Celju. 4) Svetlolisasta (simentalska) pasma: 25. aprila v Beltincih, 26. oktobra v Beltncih. 5) Dolenjska sivorjava (montafonska) pasma: 15. aprila v Velikih Laščah. 10. oktobra v Novem mestu. 22. oktobra v Velikih Laščah. 6) Slovenska bela (marijadvoi^ka) pasma: 3. maja v Šmartnem ob Paki, 25. oktobra v Mariboru Nihče ni upravičen, da bi priredil razen tu objavljenih še kakšne nadaljnje plemenske sejme. Plemenske sejme vod; po začasnih sejmskih redih od kraljevske banske uprave določeni živinorejski strokovnjak. = Razpisana gradnja III. državne realne gimnazije v L ju bi jan'. Kraljevska ban-ska uprava dravske banovine razpisuje sedaj gradbena dela pri gradnji III. državne realne gimnazije v Ljubljani, ki bo f=ta-la na severu Ljubljane na takozvanih Pekovskih njivah. Zaenkrat so razpisana v »Službenem listu« dravske banovine (od 2. oktobra) dela prve skupine, in sicer že- lezobc tonska (2-07 miijona Din), zidarska (2.01 milijona Din), tesarska (0.23 milijona Din), kleparska (0.47 milijona Din)., mizarska (1.02 mii jona Din) in ključavničarska (0.18 milijona Din). Licitacija za gornja dela se bo vršila 19. t. m. ob 11. na tehničnem oddelku banske uprave. Nadalje je razpisana za 23. oktober prav tako ob 11. nadaljna licitacija tretje skupine gradbenih del za isto poslopje, in sicer za električno instalacijo (121.000 Din), za elektro-strojno opremo (125.000 Din), za strelovodno napeljavo (4200 Din), za plinsko instalacijo (17-000 Din), za instalacijo mrzle in tople vode (181.ООО Din in za instalacijo toplovodne centralne kurjave (852.000 Din). = Združenje ključavničarskih mojstrov za ljubljanski sodni okoliš je sklicalo za soboto ob 16. v prostore okrožnega odbora obrtniških združenj v palači TOI svoj redni letni občni zbor. Predsednik združenja gospod Avgust Martinčič je podal kratko poročilo, v katerem se je uvodoma toplo spominjal tragične smrti kralja Aleksandra ter smrti dveh članov Andreja Uraniča in starega borca za obrtniški stan J. Rebeka v Celju. Nadalje je v svojem poroči-u /lasti poudarjal akcijo proti šušmarstvu in proti zlorabi obrtnih pravic ter poseganje državnih odnosno samoupravnih oblasti v ključavničarske posle Organizacija šteje 58 članov. Tajniško poročilo je v zanimivem pregledu navajalo hudo krizo ključavničarske obrti, ki je med drugim posledica skrajno slabe gradbene sezone. Deset članov je sploh ustavilo obrat, ker niso mogli zaradi pomanjkanja naročil izhajati in niso niti zaslužili za vsakdanje potrebščine, tudi niso mogli izpolniti svojih davčnih obveznosti. Državne in samoupravne korporacije zaposlujejo v svojih delavnicah ključavničarsko osebje. To izvršuje razna dela. ki bi jih lahko izvrševali samostojni ključavničarski mojstri Železarska industrija in trgovina sia vrgli na trg ogromne množine raznih ključavničarskih izdelkov po cenah, s katerimi mojstri ne morejo konkurirati. V ključavničarski obrti vlada tudi velika orez-poselnost. V tej obrtni stroki je število vajencev in pomočnikov zadnji čas padlo za 50% Vsega skupaj je v ljubljanskem okolišu zaposlenih 82 pomočnikov in 101 vajenec- Splošni promet te stroke je padel za 70% napram prejšnjim letom. Davčna uprava naj bi upoštevala vsa ta dejstva pri odmeri davkov, ki niso v nikakem pravilnem razmerju z dejanskimi pridobitnimi prilikami. Občni zbor, ki je bil žal slabo obiskan, je odobril poročila uprave. Predsednik gospod Martinčič je iz zdravstvenih ozirov začasno odložil svojo predsedniško funkcijo. Posle predsednika je prevzel namestnik gospod Maks Ferjan, ključavničarski mojster v Ljubljani — Prepoved izvoza živinske krme. Kakor je »Jutro« že poročalo, je ministrski svet na svoji seji 17. septembra izdal odlok, da se zaradi zagotovitve prehrane živine začasno prepove izvoz živinske krme, in sicer travniškega sena, sena od detelje, lucerne in grahovice, nadalje slame, otrobov in sušenih rezancev sladkorne pese. Ta odlok je objavljen v »Službenih Novinah« 28. septembra in je izvozna prepoved s tem dnem stopila v veljavo. — Taksa na karte in domine. Finančno ministrstvo objavlja v »Službenih Novinah« odločbo carinskega sveta, ki je bila izdana glede na okolnost, da so se v zadnjem času pojavile v naši državi igralne karte malega formata na slabšem papirju ki niso bile žigosane. Carinski svet je odločil, da je smatrati za igralne karte vsakršne karte brez ozira na obliko in velikost, ki se lahko uporabijo za običajne igre s kartami. Po predpisih tar. štev. 236. taksne tarife je treba plačati takso za vsako igro brez ozira na obliko in velikost. Vsako izdelovanje in prodajanje kart malega formata je nasproti zakonu in se ne sme tolerirati. Prav tako je prepovedano brez odobrenja izdelovanje in prodajanje domin, izdelanih iz papirja. = Podrmski združeni rudniki. Trgov n-ski minister je odlokom od 19. septembra odobril ustanovitev podružnice družbe Po-drinje Consolidated Mineš Limited, ki ima glavni sedež v Londonu, in sicer pod nazivom Podrinski združeni rudniki d.d. podružnica za kraljevino Jugoslavijo. Podružnica bo poslovala v Jugoslaviji z glavnico 500.000 Din. = Prodaja poštnih spremnie z znamkami. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo ustno licitacijo za prodajo 1769 kg. spremnie z znamkami iz leta 1931. Licitacija bo 4. novembra t 1 ob 11. v pisarni ekonomskega odseka, Sv. Jakoba trg štev. 2. Najkasneje do desetih na dan licitacije se mora položiti v pisarni direkcije pošte v Ljubljani (soba 41) kavcija po 25 Din za vsakih 20 kg. Pogoji se lahko vpogledajo in kuoijo po 10 Din v pisarni podpisane direkcije. = V likvidacijo je stopila 0»rednja čipkarska zadruga r.z.z.o-z. v Ljubljan. = »Edinstvo«, registrirana pomožna blagajna v Celju bo imela 13. t. m. ob pol 10. v Celju (Aškerčeva 3) izredni občni zbor zaradi nadomestnih volitev m izpremembe pravil. = Dobave. — Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 8- oktobra ponudbe glede dobave tovotne masti, mila, lesenih spojk, raznega lesa. železa, vijakov, groverjevih obročev, žice, jekla, žaginih listov itd. — Komanda pomorskega • arzenala Ti vat sprejema do 22. oktobra ponudbo glede dobave praporov in činovnih znakov, glede dobave suk-na, bombaževine, platna, brisač, kokosovih preprog ter glede dobave barv, krede, še-laka. firneža, laka, čopičev, itd. Borze B. oktobra. Na ljubljanski borzi je danes v skladu z zunanjimi notacijami ponovno popustila deviza Trst. dočim se je Newyork nekoliko dvignil. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 8.58 — 8-68. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.6250, v angleških funtih po 233.50, grških bonih po 31.50 in v španskih pezetah po 5.61. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tenden- j ca v Vojni škodi nadalje slaba ln je prišlo do prometa za kaso po 353, pozneje pa se je nudil denar po 356 (V Beogradu je bil promet po 356 — 358). Nadalje je bil promet I v 7% investicijskem posojilu po 79 in 77 I (v Beogradu po 80) I Devfae Ljubljana. Amsterdam 2958.87 — 2873.47, Berlin 1755.63 — 1769.50, Bruselj 737.75 — 742.81, Curih 1424.22 — 1431-29, London 213.63 — 215.68, Newyork 433856 — 4374.89, Pariz 288.03 — 289.47. Praga 181.05 — 182.16, Trst 355.03 — 358.11 Curih. Beograd 7, Pariz' 20.23, London 15.05.25, Newy0rk 307.25, Bruselj 51.85, Milan 34.9760, Madrid 41.9250, Amsterdam 207.75, Berlin 123.40, Dunaj 57.55, Stockholm 77.60, Köbenhavn 67.10, Praga 12.75, Varšava 57.80. Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekti Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 356—357, za okt. — dec. 357 bi., 7% invest. 77.50—78, 7% Blair 69 bl„ 6% beg-luške 60—61.50, PAB 228—230,, Trboveljska 100—110, šečerana Osijek 130—140. Beograd. ' Vojna šk^da 357.50—358.54 (356—358). za n0v. 357.50—358 (356—357), za dec. 357.50—358 (357), 7% stabilizac. 80—80.50 (80.25), 7% invest. 80—81 (80), To/o Blair 68.25—69 (frS.iö), 6*'0 begluške 64—64.22 (64), 42" 200—220; >5« 180—200; »6« lbO—180; »7« 140—150; >-8s< 110—115. Otrobi: baški 90 —91. Fižol: baški in sremski, beli 270—25. -f Budimpeštanska terminska borza. Tendenca čvrsta. Pšenica; za okt. 16.22 — 16.23, za marc 16.99 — 17.00; koruza: Za maj: 15.75 — 15.78. BOMBAŽ. 4- Liverpool, 2. oktobra. Tendenca prijazna. Zaključni tečaji: za oktober 6-00 (5.93), za dec. 5.91 (584). 4- Newyork 2. oktobra. Tendenca čvrsta. Zaključni tečaji: za oktober 11.07 (10.48), za dec 11.06 (10.43). Problemi naših bolnišnic Zakaj naše bolnišnice ne morejo postati središče zdravstvene službe Beograd. 3. oktobra Včeraj je bil, kakor je »Jutro« že javilo, zaključen kongres naših zdravnikov. Posebno važna je bila razprava o vprašanju naših bolnišnic. Dr. Stefanovič je kratko poročal o delu komisije ьа izpremembe in izpopolnitve zakona o bolnišnicah. Na zdravniškem konsresu na Bledu je bi izdelan predlog teizsubi brzine«. Ocenitev aparat0v. ki se udeležijo tekmovanja, ce bo izvršila na moderni podlagi to je s posebnimi urami štopari- cami in najnovejšimi merili za višino in brzino. Vsako letalo se bo dvignilo v višino 1000 do 1500 m, ее po kratkem рте mem poletu prekotalilo, na kar bo maralo v mirnem drsalnem poletu navzlic morebitnim ozračnim motnjam nekoliko sto metrov nižje, ne da bi treščil^ na tla. Leta la bodo morala imeti vsaj en udoben sedež za Potnike in dvojni eedež za krmarja. Izvršila pa se bodo tekmovanja za dvo&e-dežna, kakor za trp in večsedežna letala. Ko bodo vsa poedina letala dokazala svojo drsalno sposobnost, jih preizkusijo še na en poseben način. Dvignila se bodo visoko v zrak in zmanjšala na posebnp znamenje delovanje svojih motorjev za 700 obratov v minuti Nato se bodo marala kakor pri prvi preizkušnji in navzlic morebitnim ozračnim motnjam v mirnem dr чшш hranilnik Aparat, ki glasno hvali štedljive ljudi Nem iniad bostonski elektrotehnik je napravil originalen izum. Zgradil je hra nilnik, ki ne sprejema samo denarja, temveč skuša vplivati na hranilca tudi s pri jaznimi ali neprijaznimi besedami. Na zunanji strani hranilnika je aparat, ki kvitira vsak kovanec, ki ga vržeš v hranilnik, s prijaznim: »Hvala lepa!« Aparat je narejen tako, da ga je mogoče naravnati na določeno vsoto, če vržeš v hra nilnik dvojni znesek, se oglasi aparat z besedami: »Prav d,obro. Kdor štedi v mladosti, skrbi za starost.« Pri trikratnem znesku te sprejme aparat e poplavo prijaznih besed. Ce pa kdaj pozabiš na to. da bi vrgel v hranilnik vsaj najmanjši znesek, se oglasi iz njega melanholičen rek. ki se ponovi trikrat, če to n« učinkuje, te opozori aparat s citatm iz Shake-snerea, šeč, kdor noče poslušati, mora občutiti. To svarilo mpra učinkovati, kajti če ga hranilec ne upošteva, se oglasi iz hranil nika 6trašen vrišč in zvonenje, ki ga ni mogoče ustaviti z ničemer, niti s tem, če zaženeš hranilnik po tleh in začneš po njem razbijati. Edinp to pomaga, da vržeš vanj določeni obohis, sicer ti preti nevarnost, da ti policija naloži kazen, kajti vrišč in brnenje aparata je slišati po vsej hiši in daleč na cestp. Skrivnost originalnega hranilnika je v tem, da so v aparatu ob njegovi steni zelo majhne gramofonske plošče, ki se sprožijo Pp določeni proceduri ali po tem, da to proceduro opustiš Mladi bostonski in-ženjer si bo napravil e t.o iznajdbo celo imetje, kajti celo vlada dela propagando zanj m m nora društva hranilcev so si že omislila >goVoreče hranilnike«. Tako so volili v Klajpedi Tabo so prošlo nedeljo oddajali glasovnice za пот! klajpedski deželni zbor Smrt znamenitega ruskega raziskovalca Mož, ki je odkril Vzhodni Turkestan pred Svenom Hedinoan »Taas« poroča iz Ljeningrada. da je preminul v 72. letu svoje dobe sloviti ruski raziskovalec Srednje Azije, učenjak Peter Kozilov. Peter Kuzmič - Kozlov je bil ruski raziskovalec, geograf in rastlinar, učenec m tovariš roškega raziskovalca Srednje Azije Przevalskega. Spremljal je svojega učitelja na odpravah 1. 1883 v Mongolijo 'n 1. 1885 v Tibet. Po smrti svojega učitelja je nadaljeval delo v smeri pobud, ki jih je dobil pri njem. Obiskal je ponovno Srednjo Azijo in zbral kopico geografskega, etnografskega in naravoslovnega gradiva, zlasti snovi o Vzhodnem Turkeetarru, ki ga je spoznal pred Svenom Hedinom. Eno najznamenitejših odkritij Kuzmi-ča-Kozlova je bilo 1. 1910. izvršeno odkritje mrtvega mesta Hora-Hote, ki ga je v trinajstem stoletju v puščavi Gobi zasul pesek. Iz teh krajev je pr'nesel Kozlov dragocen materijal v Rusijo. Učenjak se je pozneje udejstvovail tudi kot raziskovan lec Ruske zemljepisne družbe. V Noni-Ud-skem gorovju je našel v strugi reke Se-lengi sledove skitsko- sibirske kulture- Potopisu Kuzmiča-Kozlova so sijajni primeri znanstvene temeljitosti in ne vsakdanjega pisateljskega sloga. čez 40 let je prišla na dan resnica Rehabilitacija poštenega očeta, ki so ga obdolžili umora Bilo je letos pred štiridesetimi leti, 22. julija 1895. Pariški konjski mešetor Philippe Reynaud se je tedaj vrnil domov s potovanja Ko je pozvonil pri hišnih vratih, se mu je zdelo čudno, da mu ni prihitela naproti njegova mlada žena. Odklenil je stanovanje sam in šel najprvo v otroško sobo, kjer je našel svojo edinko razgaljeno v plenicah. Nato je odhitel v klet, kjer je odkril grozovit umor: njegova žena je ležala v mlakuži krvi, oči vidno ubita s sekiro. Prišla je policija, uvedla preiskavo in zaprla Philippe Reynauda. Obdolžili во ga namreč, da je on izvršil zločin. Pri obravnavi mu sicer niso mogli dokazati krivde, vendar pa se je našla vrsta prič. ki so ga obremenjevale za rad. njegovega značaja^ In tako je bil na koncu Reynaud oproščen, družabno pa izločen, ker so vsi videli ^ v njem zločinca, ki je na premeten način spravil svojo ženo na drugi svet. Reynaud se je zaradi tega predčasno postaral in zagrenjen umrl. Leto dni po procesu, ki mu je naprtil družabno izobčenje, ga ni bilo več med živimi. Plavač in soma Grd dogodek je doživel francoski plavač Paul Chotteau, ko je poskusil te dni ob kalifornijski obali doseči npv rekord na 75 km dolgi progi med Catilina -Islandom in Long Beachom. Med potjo sta ga ne nadoma napadla dva spina. K sreči во nevarni živali takoj opazili v čolnu, ki je eledil plavalcu, in so ju ubili. Chotteau je hotel potem nadaljevati svoj ppskus, toda dogodek ga je tako izčrpal, da se je moral 13 km pred ciljem ustaviti. PoPpl-noma izmučenega eo ga potegnili v čpln. Njegova ed.nka Suzana je rasla pod nadzorstvom materinih sorodnikov, ki во jd skušali vcepiti mržnjo do pokojnega očete. Kljub temu se ni dala Suzana prepričati in je ohranila očeta v dobrem spominu. Ko je odrasla, je šla v samostan, da bi tako storila p» кого zia srehe e?oiih prednikov, čeprav je bila prepričana, da oče ni bil zločinee. Im glej, njena slutnja se ie uresničila. Pred kratkim je prijela franooaka policija v Ly©-un potepuha, ki je izpovedal, da je zagrešil petnajst umorov nad ženskami. Umoril je tudi Suzanino mater. To priznaüje je zdaj rehabilitiralo pokojnega ReyneuJa pred javnostjo Suzani pa potrdilo si fa je bil njen обе pošten in dostojen člen čiove-ške družbe. seinem poletu vrniti na zemljo. Ta preizkušnja naj ugptovi, da-li so aparati zgrajeni в pravilno razdelitvijo ravnotežja, in jo bodo izvršili tako, da bodo vsak potniški sedež o-btežili s težp normalnega potnika. Ko se motor ustavi, ozirpma zadrži evojo brzino, mora letalo ohraniti lego in se bližati zemlji s kpmaj opazno izgubo višine kakor kakšno jadralno letalo Pri doslej običajnih tipih se le prečesto zgodi, da letalo takšnem primeru, n. pr. Po defektu v motorju, strmoglavi na tla. Letalo, ki se hoče ponašati в tem, da leti varno, pa se mora obdržati v zraku vsaj toliko časa, da se morebitni mptorni defekt popravi. Razen preizkušnje glede pravilne razdelitve ravnotežja, se posamezna letala preizkusijo tudi glede brzine in to prvič ne v Premem poletu, temveč v poletu na krožni progi 6 pplumerom 15 km. Tega tekmovanja se udeleže tudi manjši enosedežniki, kakršne pogostoma rabijo v zasebnem prometu. Ocenitev letal ki so varna pred strmoglavljenjem, pa se izvrši brez upoštevanja rezultatov brzinskega tekmova nja. 12 tisoč km v Arktidi Prebivalstvo ArhangeLska je sprejelo te dni z velikim navdušenjem rusko ekspe-dicijo, ki je pod vodstvpm slovitega polarnega raziskovalca prof. Ušakova na le dolomilcu »Sadku« opravila 12.000 km dolgo po tp vanje po arktičnem mor j ju. Polovico te poti je odprava prebila severno od 80 vzporednika do širine 82. stopinj 41 minut 6 sekund, kar pomeni nov sve-tpvni rekord za morsko plovbo v polarnih vodovjih Ekspedicija je evoje delo opravljala med 8. stop. zapadne in 90. stop vzhodne dolžine ter ga je izvršila zelo uspešno. Med drugim je odkrila četverp novih otokov. Serum proti živinski tuberkulozi L. 1922. je odkril švicarski raziskovalec Spemlinger serum, ki naj bi bil uporaben zoper živinsko tuberkulozo. Po dolgoletnih preizkušnjah je videti, da bo ta serum izpolnil vse nade, ki so si jih obetali od njega. Pred tremi leti so začeli z njim na veliko eksperimentirati v Ulstru. Komisija, ki je bila poverjena s tem delom, objavlja sedaj svoje rezultate, iz katerih je razvidno, da postane s tem serumom cepljena živina neobčutljiva za smrtne količine bakterij, ki jih vbrizgneš vanjo. Nasprotno pa pogine necepljene živina po injekcijah takšnih doz povprečno v 43 dneh. Davki v žganju V Barantonu na Francoskem je priredil*3 300 kmetov protestno zborovanje proti previsokim davkom na proizvajanje žganih pi" jač.Sklenili so soglasno, da odpošljejo davčni oblasti naslednje pismo: >Bliža se termin za plačilo zaostalih davkov. Moramo vam, žal. sporočiti, da nam je nemogoče opraviti to dolžnost z denarjem, ker ga večina med nami nima. Sklenili pa smo sporazumno, da vam ponudimo žganja na mestu denarja. Žganja ne moremo več prodati, ker je previsoko obdavčeno. Ponujamo vam ga po ceni 17 fr. 50 cent za liter, to je po ceni. s katero je davčna oblast obdavčila to množico«. Najnovejša pričeska V Longchampu pri Pariza se je pojavila te dni mlada dama s to-le pričesko in veleokusnim klobukom Francoska križanka „Glorie" Britanski častniki v Addis Abebi Angleška častniška delegacija, ki je prispela v Addis Abebo zaradi obordfene zaščite tamošnjega angleškega poslaništva Pred Aduo Italijanska vojska hoče v Afriki predvsem opravi sramoto vojaškega poraza iz L IS96. Dopisnik >United Press« poroča svoji agenciji: iz daljave borih 40 km sem gledal na tisti kos abesinske zemlje, ki je in bo ostal italijanskemu narodu vedno v bolečem spominu — na Aduo. To ime jomeni naravnost simbol v predstoječem vojnem pohodu italijanskih čet proti Abesiniji, mogoče je celo geslo za afriško vojno. Kajti pri Adui so italijanski vojaki pred devet in tridseti-mi leti doživeli hud poraz Mnogo znakov kaže, da je eden poglavitnih italijanskih ciljev, popraviti tedanje ponižanje. To sem slišal tudi iz ust Italijanskih častnikov, ki sem jih srečal pred spomenikom padlih pri Adui- Spomenik stoji na najbolj navzven potisnjenem kraju ob glavni cesti med Asmaro, Adi Ugvijem in Ado Qualo. Z rebri, ki strmo padajo proti strugi reke Mareb, so mi italijanski častniki razka-zali strategično najvažnejše točke, proti katerim se bo takoj ob začetku ofenzive obrnilo italijansko orožje. Pokazali so mi vršace gora, ki so 40 do 50 km oddaljene od njihovega sedanjega taborišča ter ležijo aa ravnini okoli Adue. Kakšnih 1000 m pod nami leži Široka, zelena dolina reke Mareb. Na drugi strani doline, na abesinskem ozemlju smo opazili že prednje straže abesinske vojske. Daleč za njimi se dvigajo vršaci gorovja Semaiata z najvišjo točko 3200 m in najvišji vršac gorovja Scellode, ki doseže višino 2600 m. V tej kotlini leži Adua sredi precej rodovitne visoke ravnice, približno 1600 m nad morjem. Pogled s te točke proti Abesiniji nazorno kaže, kakšne naravne ovire bodo morali premagati Italijani, ko bodo vdirali v negu-sevo deželo. Ce hoče italijanska vojska napasti Atesince na ravnici pri Adui iz doline Mareba, morajo vojaki prej premagati neskončne ovire višinske razlike tisoč metrov skozi najtežji teren. Ti kraji so dostopni le skozi visoke, tesne prelaze. Zdi se, da bodo Italijani ravno tukaj poskusili svojo srečo z napadcm, kajti bregovi reke Mareb so vsi natančno zaznamovani na italijanskih vojaških zemljevidih. Od tukaj bo tudi prilika opazovati italijanski pohod v deželo črnega cesarja in pogled bo tem zanimivejši. ker je razgled tja doli s 600 m visoke točke pravcati užitek zaradi direktnega padca goratega terena proti dolini reke. BergamSki vojvoda ее je te dni vkrcal na »Saturnio« in se odpeljal na vojno v Vzhodno Afriko Viharji na črnem morju Že nekoliko dni divja ob južnih obalah Örnena morja silovit vihar, ki je posebno ob turški obali povzročil veliko škodo. V pristanišču Girasolu so valovi odtrgali tri vlačilce in sedem ribiških čolnov in jih potopili. Pri tem je utonilo 17 oseb, 9 pa so jih rešili z največjo težavo Viher je izkoreninil cele drevorede in prevrnil neštevil-no brzojavnih in telefonskih drogov, tako da so pretrgane vse zveze z obalnimi kraji. Valovi so zagrabili tudi tri obalne stražnike. ki so utonili. V pristaniščih je mnogo skladi sc pod vod«, samo v Boloju n- pr. 42 skladišč za tobak. Tu so valovi odplavili tudi 8 kmetov, ki so utonili Zmaga Bogoljubova na nemškem turnirju V Saarowu pri Berlinu se je pravkar končal turnir, ki so se ga udeležili najboljši nemški šahovski mojstri. Zmagal je ruski mojster in nemški državljan Bogoljubov, ki je dosegel 8 in pol izmed 10 možnih točk. Drugi zmagovalec je bil 2 točki za njim. Nehvaležna nevesta Namesto da bi štedila zaupani ji denar za zakon, ga je brezumno trošila in razdrla svojo srečno bodočnost Ы во Jo spustili te dni v morje pri .Bordeaux». Na plesu čeških medicincev v Ptoagi se je v februarju lanskega leta seznanil dr. Erben z 21 letno Marijo Klapko. Kmalu po tistem dogodku se je Klapkova preselila v Prago in se nastanila v Bubemču. Dr. Erben ji je namreč obljubil, da jo bo vzel za ženo. Letos v februarju je Klapka umrla mati. Po njeni smrti je dr. Erben svojo nevesto finančno vzdrževal. In ker je moral odriniti k vojakom, je izročil pred slovesom Klapkovi ključ svojega safeja ter pooblastil svojo nevesto, da sme vzeta rz njegove shrambe vložne knjižice za 36-000 Kč, vendar pa mora denar, ki ga bo dvignila v banki, shraniti v safeju ki tam ггеЫ vsak mesec za tekoče izdatke 1500 Kč Kiaipkova je odprla sale in našla v njem osem viožnih knjižic. Z njimi je dvignila 125.000 Kč in je s tem deiarjem začela živeti zelo potratno. Najela sri je trisobno stanovanje, kupila avtomobil, več toalet mnogo nakita itd. Letos v marcu, ko je Ы1 dr. Erben še pri vojakih, pa se je вежпапйа z nekim uradnikom Pokojninskega zavoda v Pragi. Povedala mu je. da razpolaga г milijonskim premoženjem, ki ga pa ne more trenutno realizirati v celoti, vendar pa ima dovolj gotovine za sproti. Ko se je dr. Erben vrnil od vojakov domov in je zahteval obračun o svojih prb- Afriška vojna v avstrijski provinci Italijansko. abesinski konflikt je napravil takšno zmešnjavo tudi med otročaji iz kraja Klein-Miinchena pri Linzu, da so ga hoteli na vsak način rešiti.mimo diplomatskih razgovorov in pogajanj v svetu velikih po svoje. Te dni so se domenili za predčasno »otvoritev sovražnosti« in da bi bila sftvar še bolj po resničnem, so si »izposodili« iz shrambe domačega gasilskega društva 41 čelad. Žal so gasilci opazili to prepozno, kajti ko so pritekli na »bojišče«, so bile čelade že zdavnaj izgubile svojo nekdanjo lepoto in uporabnost. Gasilci so nato tožili starle bojevitih fantičev za 900 šilingov odškodnine. Iz mnogih hiš Klein-Münchena se oglašajo sedaj žalostni kriki »bojevnikov« zaradi boleče zadnje plati. branfcih, je našel denar v takšnem neredu, da je morad Klapkovo ovaditi policiji Ta je našla pri zdravn1 kovi nevesti še 49.000 Kč gotovine. Zaplenili во ji seveda avtomobil in stanovanjsko opremo, tako da je dr. Erben izgubil pri Klapkovi v cetera 30-000 Kč. Seveda je zdaj ne bo vzel več za ženo, kex se je dovolj preprčal, da bi takšno gospodinjstvo ugonobilo zakon, kakor mu je že zdaj vzelo veselje do ljubezni. ANEKDOTA Neki obiskovalec v Zlinu je hvalil Batin trgovski princip, ki daje zaslužek pripad nikom veeh narodnosti m verstev, da во le spretni pri delu. Ko je Bata slišal to hralp, je mirno odvrnil: >/Nu, saj tako je prav. Ljudje so si v&aj v nečem enaki: vei imajo regele VSAK DAN ENA »O jej, oje j, vrgla во naju iz stanovanja na cesto (»Judge«) »JUTRO? Я. 23G 7 -Ffetek, 4. oktobra 1935 Na Savi med dvema vojskama КаЙво же Je severna vojska pripravila za prehod čez Savo Generafiteta opazuje prevažanje čet in gradbo pontonirskega mostu Bröko, 30. septembra. 14) dolgem sedenju v soboto ponoči se nam ni prav ljubilo vstajati zarano, ko nas? je pričel buditi vratar po naročilu mentorja kapetana Vukoviča. Dobra volja nas je šele prav prijela, ko smo se vkrcali velik jeklen ponton z močnim motorjem ter med njegovim sviranjem odbrzeli po zelenkasti Savi, ki je tu že do 300 m široka, proti 14 km oddaljenemu Brezo-vn«mu polju. Krasen dan. Na nebu ni nikjer niti öbiafika Visöko nad nami brne samo motorji težkega bombarderja, ki se vrača s poleta iz zaledja južne vojske, kjer je metal bombe na razna važna prometna središča, da bi preprečil normalni pc.tek koncentracije južne vojske. Koncentracija Na fronti vlada danes zaenkrat mir. Nikjer nobenega vojnika, še manj kakega znamenja, da leži na obeh bregovih na tisoče in tisoče pušlk, ki lahko vsak trenutek: zapojo svojo pesem smrti. Severna vojska je v teku noči zasedla vse ozemlje od Vinkovcev do bregov Saive. Izvršile so se v njenem okviru velike pregrupacije. У teku noči in današnjega dne so se pomaknile velike farmacije severne vojske skoro do bregov Save, kjer se koncentrirajo na določenih točkah, da bodo lahko z veliko silo in prodorno močjo udarile na desni breg ter nadaljevale svoj pohod v Bosno. Vasi južno od Vinkovcev, ki so bfle včeraj še prenatrpane z vojaki, komorami, skladišči, sanitetskimi postajami, poljskimi bolnišnicami, telefonskimi in telegrafskimi pisarnami, pekarnami in štabi, so danes dobile spet svoje običajno lice. Premestil se je tudi zasilni aerodrom, fei je zdaj nekje v neposredni bližini fronte s kamufliranimi hangarji da jih nasprotnikova letala predčasno ne odkrijejo in ne zasujejo z jekleno točo visoko izpod sinjega jesenskega sik oda. Vsa ta vojska se je zbrala v obliki mogočnega bata nekje ob Savi, da forsira jutri za vsako ceno prehod čez Savo. Severna vojska je ponoči in danes izvršila veliko koncentracijo svoje težke in poljske artilerije, ki bo zasula ob določenem trenutku posamezne položije južnih. ter tako omogočila čim bolj neoviran prehod čez Savo. Zaščitni odredi južne vojske, ki so dobili ponoči manjša ojačenja, so se utrdili vdolž desne obale Save in budno spremljajo sleherno kretanje nasprotnika, da bd po raznih zunanjih znakih ugoto/ili, kje namerava sovražnik prekoračiti reko in izvršiti glavni napad. Njihova naloga je težka. Raztegnjeni na razmeroma dolgo fronto ne bodo mogli dati pravega odpora mogočni siii severnih ter bodo morali stremeti predvsem za tem. da čim bolj zavlečejo prehod severnih in da jim prizadenejo čim večje izgube. Vsak trenutek, ki je tako pridobljen, pomenja za južno vojsko velik uspeh pri njenem koncentriranju onkraj Majevice. S p on tonom po Savi Naš motorni ponton drvi z brzino 12 km po gladini Save, kjer sicer plovijo naši Savinjčani mogočne splave proti Obrenovcu, šabcu in Beogradu. Zdaj je ves promet ustavljen in namesto splavov brze po Savi brzi pontoni, ki jih vodijo zagoreli pontonirji z globoko na čelo potisnjenimi čeladami in puškami pripravljenimi na strel. Idilično vožnjo prekinja za hip pogied na jato divjih rac, ki so se dvignile pre-1 plašene pred ropotom našega motorja in pobegnile nekam med vrbovje leve obale. Vozimo se mimo mlina na splavu, ki je zasidran nekaj deset metrov daleč od leve obale. Ne čuje se danes monotono škripanje njegovih velikih koles. Kakor, da ni nikogar na njem. Da se varamo, dokažuje cev težke strojnice, ki se grozeče upira proti desni obali. Po skoro enourni vožnji okrenemo proti levi obali, ki je obrasla z gosto vrbo-vino, da ne vidiš par metrov daleč od brega. Jedva smo stopili na dokaj strmo obalo, že nas je ustavila straža, skrita pod vrbovim vejevjem s pokrito lahko strojnico. Splezamo na obalo, ki je vse bolj živa, kakor smo si mislili. Zašli smo v središče brzega odreda. Ta odred je poslal poveljnik severne vojske, general živko Stanisavljevič potem, ko je izvršil svojo nalogo pri prodiranju proti Savi, na levo krilo, da ščiti tam levi bok severne vojske. Po koruzi je vse živo vojaštva brzega odreda. Pomešani so konjeniki s kolesarji, ko počivajo pod grmovjem ter zbirajo moči za jutrišnjo akcijo. Pri artiljerijski opazovalnici srečamo generaliteto. ki strokovnjaško zasleduje ves razvoj manevrov. Tu je cela vrsta važnih in zanimivih taktičnih in strate-gičnih nalog. Ko sem prodrl malo dalje od obale proti njivam s koruzo sem skoraj padel nad velikim kupom koruznice. Ka. muflirani pontoni. Pogledam naokrog in glej; saj je cela vrsta velikih kupov. Vse sami težki jekleni pontoni, s katerimi se bo jutri prepeljal brzi odred čez Savo na desni breg. Zanimivo je bilo opazovati vojake, ki so, čim je bilo čuti iz daljave zamolko pesem letal, takoj jeli popravljati zelenje in vejevje, pod katerim so se skrivali. V današnji vojski se je treba pazno čuvati pred kamero letalcev, kakor pred njihovimi bombami in strojnicami. Vsi trije so vojaku enako opasni, ker predčasno odkrita postojanka povzroči ali obmetavanje z bombami, ali pa nenadni pozdrav neprijateljeve artiljerije, ki takoj po poročilu svojih letalcev prične nemilo udrihati po odkritih položajih in četah. Prepeljemo se na desno obalo, kjer «Bili smo v konjeniškem odredu južne vojske, ki je zaviral napad severnih proti savskemu mostu v Brčkem. Bili smo na skrajnem levem krilu, zadrževali smo severne za vsakim grmom. Dobro smo se tolkli pa v tem čakanju po grmovju izgubili zvezo s sosedno konjeniško patro-lo. Umikali smo se torej do Raje/ega sela, kjer smo bili od nadmočnih severnih potiskani proti obali Save. Vzeli smo smer proti mostu pri Brčkem. Ko pa smo prišli do bližine mostu, smo videli da so severni že zavzeli »neporušeni del« mostu in da nam preko mostu ni mogoče več priti. Vrnili smo se v Rajevo seio in vprašali seljake, če je mogoče tod preplavati Savo. Odsvetovali so лат zaradi vrtincev, češ, da so le manevri in ne vojna, ko bi to upravičeno tvegali. Nato sem se s tovariši posvetoval, kaj naj napravimo. Vsi smo bili enodušni, da se ujeti ne damo. če ne bo na noben način mogoče priti čez reko, potem bomo pač preplavali Savo ponoči... Zavlekli smo konje v grmovje in čakali večera, ko smo šli peš ob nasipu Save proti severu. Opazil nas je neki stražnik severne vojske ter nas hotel ustaviti. Hoteli smo ga ujeti in vzeti s seboj. Ko pa sem zleze) po trebuhu do njegove bližine, sem videl, da stoji kot mrtva straža ob robu gozda, v katerem je bilo celo taborišče pehote severnih. Premislil sem se ker sem vedel, da nas bodo pri taki premoči ujeli. Vrnili smo se v grmje in se pričeli prebijati od grma do grma proti nekemu gozdu. Onkraj gozda smo našli velik kup slame. V okolici ni bilo nobenih straž niti oddelkov severnih! Razsedlali smo konje in ,,im dali sena. Sami pa smo polegli. Zjutraj ob štirih sem šel peš pregledat teren in sem pri tem odkril artiljerijski balon, ki so ga pričeli balonci spuščati v zrak. Zabeležil ; -'х- : : ђ "Vv" - ~ - П-Й Ä ' - . л- /■■ •/, ■■. \ .Va S... ••>• • 't J «•>:■:• stoje straže južne vojske. Vidi se, da branilci desne obaie razpolagajo s šibkimi silami. Zaradi tega pa so tem bolj budni njihovi opazovalci, ki sproti javljajo s poljsfkim telefonom, ali pa po kurirjih vsako svoje opažanje o gibanju severnih čet. Treba je biti previden ter po morebitnih znakih doznati, kje se bo jutri vršil napad sovražnika, da se še pravočasno skoncentrirajo na tem mestu razpoložljive rezerve, da dajo nasprotniku pri njegovi ofenzivi odločen odpor. Mlad podnarednik iz Ribnice pripoveduje. •. Na povratku v Brčko smo srečali proti večeru že skoro v mraku patroio šestih konjenikov južne vojske. Ljudje in konji so bili pokriti s prahom, očividno vsi izmučeni od dolgega jahanja. Ustavimo se ter jih pozdravimo. Odgovarjajo. Glavno besedo ima mlad podnarednik, Slovenec Ivan Selšek iz Ribnice. sem si njegov položaj in se vrnil k našim. Tako sem, raziskujoč teren, prišel do neke vasi, kjer so mi kmetje povedali, da pri županji vozi brod čez Savo, s katerim se lahko prepeljemo. Počakali smo spet do noči ter se spustili vedno po grmovju vse do broda pri županji, ki ni bila zastražena. Prepeljali smo se preko Save. Na drugem bregu smo razjahaJi, nakrmili konje in kupili za zloženi denar mleka, ker nismo imeli ves čas ničesar jesti... Proti jutru smo зе dvignili na pot in prešli do sedaj 40 km, da poiščemo svoj eskadron, ki se je utaboril tu nekje pri Brezovem polju.» Podvig podnarednika Selška in njegovih konjenikov je vzbudil • največje zanimanje in odobravanje v štabu voditelja manevrov. Nam vsem pa je bil dokaz, kako resno jemljejo naši vojniki tudi nekrvave vežbe in koliko je ponosa v njih, pa tudi čudovite vztrajnosti in po-žrtvovanja, vdanosti veliki stvari pri službi narodu in državi To je ena največjih odlik jugoslovenskega vojščaka. P O T Lahkoatletski miting v Krškem Preteklo nedeljo dopoldne je priredil kršk' športni klub lahkoatletski miting s sodelovanjem atletov iz Kostanjevice kot dvomateh Kostanjevica—Krško. Miting je uspel prav dobro ter kažejo v posameznih disciplinah doseženi rezultati lep napredek od lanskoletn:h. Žal je zanimanje občinstva za tako lepo panogo športa kot pov« sod drugje tudj v Krškem minimalno. Ker je bila organizacija dobra in sodniški zbor ina mestu, se je dvomateh pričel točno ter so se posamezne disepline pred maloštevilnim občinstvom vtš le hitro Rezultat 39:30 za Krško. V posameznih disciplinah eo bil: doseženi tile rezultati: tek 100 m: 1. Perpar (KSK) 11.5, 2. Jordan (Kost.) 12.6. 3. Bar-bič (Kos). Met diska: 1. Švajger (KSK) 32.33, 2. Gatsch (Kost.) 30.35, 3. Krivec (KSK). Skok v daljno: 1. Perpar (KSK) 5.98, 2. Barb-č (Kost) 5.15, 3 Jordan (Kost). Tek 1500 m: 1. Hodnik (Kost), 4.41, 2 Jordan M (Kost) 5:4 Met krogle: 1. Perpar (KSKl 12.08, 2 Snšteršič (KSK) 9.56 3 Jordan O fKost) 9.28. Skok v višino: 1. Perpar (KSK1 160 cm. 2. Kržičnik (Kost) 153. 3. Hodnik Štafeta 40'»<3o0X 200X100: 1. KSK (Ретчг, Snšteršič. Krivec. Falkner) 2:13. 2 Kostanievica (Jordan O.. Krž čnik. Jordan M. Rsrbič) 2:2^7 stvo kamniškega okrožja V prvenstvenih tekmah kamniškega okrožja, na katerih sodelujejo Disk, Domžale, Mengeš, Kamnik, Radomlje, so bile dozdaj odigrane 4 tekme. V prvi tekmi je Mengeš zgubil z Radomljami s 3:0 p. f. ker Men<*šani niso naetonili V Domžalah sita se takoj v prvem kolu srečala lokalna rivela Disk in Domžale. Tekma, kj velja vedno kot domžalski d erb v, je bila izredno dobro ob skrna. Bila "je vseskozi napeta in je potekala v znamenju revanže Diska, ki je pred kratkim v pokalnih tekmah utrpel od Domžal poraz s 4:2. Disku je revanž uspel in je nadvladal Domžale s 3:0 (1:0). Rezultat pa še nikakor ne kaže, da bi bil Disk v izraziti premoči. Igra je bila precej izravnana, le Domžalci so imeli izredno smolo pri streljanju na gol. Od neštetih krasn;h šan0 jim m uspelo izrabiti niti ene. dočim je napad Diska pokazal pri streljanju veliko odločnost-in tako dosegel zmago. Pri obeh enajstorcah sta bili najboljši del moštva obrambi. . У drugem kolu sta se v Domžalah srečala kamnjk in Domžale. Kamničani eo pričeli z vel kim elanom in so v prvem polčasu zasluženo dosegli vodstvo z 3:0. Domžalci so se šele v drugem polčasu znašli n kmalu izenačili h koncu pa zabali še dva gola, tako da je tekma končala s 4:2 (0:2) v korst Domžal. V Mengšu je Disk dosegel s 7:0 visoko zmago nad Mengšem in vodi zdaj v prvenstveni tabeli s 4 točkami. Domžale in Radomlje imata po dve točki. Kamnik 'in Mengeš pa srta še brez točke. Službeno iz s. o. LNP. Delegirajo se k tekmam 6. oktobra t. 1.: Hermes—Grafika Hobacher, Primorje—Ilirija Öamernik, Dom zale—Disk Martelanc, Zagorje—Svoboda Sketelj, Bratstvo—Gorenjec Štrvas. K tekmam v Trbovljah in na ozemljih o. o. Celj in Maribor delegirajo sodnike dotična po-verieništva. Planarni sestanek ljubljanskih sodnikov bo v ponedeljek 7. oktobra ob 20. pri Slamiču. Službeno iz LNP Drevi ob 19.30 seja kazenskega odbora. Na sejo se pozivajo: 9aj-bitz Franc. Moste. Zornada Josip, Primorje in Ramovž Drago, Mladika. Zdravstveno-vrgojni odsek L. N. P. Danes ob 20. seja v tajništvu na Miklošičevi c. Naprošajo se Dr. Ahčin. Dr. Blatnik. Dr. Tome, ing. KuljŠ, Belič, Skrlj, Mrdjen, da se sigurno udeležijo seje. Občni zbor plavalnih sodnikov. {Službeno iz ljubljanske sekcije ZPS.). Redna letna glavna skupščina ljubljanske sekcije Zbora plavalnih sodnikov se bo vršila v torek, 8. oktobra v restavraciji Štrukelj — Dalmatinova ulica in to s sledečim dnevnim redom: pozdrav predsednika, poročilo o delovanju sekcije, blagajniško poročilo, poročilo revizorjev, absolutorij, volitve upravnega in nadzornega odbora, slučajnosti. Pričetek skupščine ob 18.30. Ako ne bo pn-sostno zadostno število članov, se bo skupščina vršila pol ure kasneje, in to brez ozira na število nrisotnih. Nedeljski nogomet v Celju. V nedeljo bosta na celjski Glaziji dve tekmi za sklad blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Ob 14. se bo pričela tekma SK Celje : SK Jugoslavija, ob 15.30 pa tekma SK Atletik : SK Olimp. Ker bodo nastopila vsa moštva v najmočnejših postavah. bosta obe tekmi gotovo zelo zanimivni LZSP (Službeno) Seja upravnega odbora danes ob 20. v Damski sobi kavarne Emone. Točno in polnoštevilno. Službene objave ljubljanskega hazena pod saveza. (Seja u. o. dne 2. X.) Naknadno se vzameta na znanje prijava Gorenjca za prijateljsko tekmo Gorenje : Jadran in sodniško poročilo o tej tekmi. Dalje se vzamejo na znanje prijave Ilirije za prv. tekme Ilirija : Jadran, Ilirija : Korotan in Ilirija : Gorenje. Čita se za SK. Jadran s pravico nastopa 10. X. hazenašica Pirš Joža. Dne 6. X. so na programu prven. tekme Ilirija : Jadran v Ljubljani in Korotan : Gorenic v Kranju. SK Korotan se poziva, da nemudoma javi Gorenjcu, aH nastopi k tej tekmi, odnosn oob kateri uri se vrši tekma. Isto mora javiti vodsavezu r«di sodnika. Za ne- deljske tekme so delegirani: Žitnik (rez. Doberlet) za tekmo Ilirija : Jadran, Baltesar za tekmo Gorenje : Korotan. Klubi se opozarjajo, da se vrši tekmovanje po starih propozicijah, t j. klubi potujejo tekmam na lastne stroške. Vsaka tekma mora biti prijavljena najkasneje do srede opoldne. Ce želi klub izrecnega sodnika za svoio tekmo, naj javi to podsavezu skupno s prijavo. Za službujočega sodnika pri tekini Ilirija : Jadran se določa g. dr. Bradač. SK. Ilirija (Lahkoatletska sckcija). Za dvomateh z zagrebškim Maratonom, ki bo v nedeljo 6. t. m. v Zagrebu je naslednje postava našega moštva: Zupančič N. Natlačen, Oroszv, Priboršek, Stcpišnik, Jeglič, Svetek, Kotnik, Dečman, Orehek. Bručan. Sporn. Danes ob 18.30 informativen sestane kza imenovane v klubski sobi kavarne Evropa. Bručan, Kotnik, Natlačen dobe pismena navodila. (Hazenska sekcija.) Radi nedeljske prvenstvene tekme Ilirija : .lad-dran naj se zglasijo drcvi ob 18.30 v klubski sobi kavarne Evropa vse članice. Na sestanku bo določena postava za to tekmo. Odsotnost se bo opravičila samo v bolezenskih slučajih. Pozivajo se dalje vse članice, da poravnajo nemudoma vso zaostalo članarino. Ž.SJC. Hermes (nogometna sekcija). Da« nes ob 30. pri Kočarju sestanek В moštva, ob 20.30 pa A moštva. Vsi točno. SK Svoboda. Danes strogo obvezen sestanek za vsa moštva. V nedeljo dopoldne igra I. moštvo in juniorji z Reko. rezerva pa igra v Zalogu. Po sestanku važn? -odborova seja. SK. Mladfka — Moste. Danes bo ob 20 izredno važen sestanek članov nogometne sekcije. Ker se bodo na sestanku obravnavale smernice za delo v bodočnost;, apeliramo na vse redne in podporne člane, ka* kor tudi prijatelje kluba, da se sestanka zanesljivo udeleže. Sestanek juniorjev in naraščaja bo v soboto ob 19. Polnoštevilno! Delavske mezde na Goriškem in v Istri Po podatkih, objavljenih v uradnem biltenu centralnega statističnega urada v Rimu, kažejo delavske mezde še vedno tendenco navzdol. To velja zlasti za mezde poljskih delavcev, deloma pa tudi za mezde industrijskega delavstva. Povprečne mezde poljskega delavstva so znašale v Italiji leta 1930. za moške 1.52, za ženske 0.89, za mladoletne delavce 0.89, lani pa 1.13, 0.66 odnosno 0.61 lir na uro. Na ta način so se znižale povprečno za 20 do 26%. V gorišk', tržaški, istrski, reški in zadarski pokrajini so v juliju, ko je največ dela na polju, znašale povprečne mezde: leta 1933. 1.54, 0.98, in 0.7& leta 1934. 1.50, 0.91 m 0.75, letos pa 1.45. 0.95 odnosno 0.90 lir na uro. V manjši meri so padle plače nekvalificiranega industrijskega delavstva. Koncem leta 1934. so znašale 1.96 do 2.02 lire na uro. V prvih sedmih mesecih t. 1. pa 1.97, 1.97, 2.02, 1.87, 1.88 in 1.84 lir na uro. Diference imajo pa tem večji pomen, ker je v zadnjem času narastlo povpraševanje po delovnih močeh deloma zaradi delne mobilizacije, deloma pa zaradi polagoma spet naraščajoče konjunkture, ki se kaže zlasti v lesni industriji. Novi stavbeni red ca goriške kmečke zgradbe Goriški občinski svet je na svoji poslednji seji sprejel novi stavbeni red za kmečke stavbe. Pravilnik je zelo rigorozen n velja za vsa nova poslopja, pa tudi za vsako na novo restavrirano hišo. Predvsem določa, da se smejo nove stavbe zgraditi izključno z dovoljenjem občin, oblasti. Za vselitev v novo hišo bo potrebno posebno podestatovo dovoljenje. Vse stavbe morajo biti zgrajene s pročelji proti jugozapadu ali severovzhodu. Vsi prostori v hiši bodo morali biti neposredno osvetljeni in povsem ločeni drug od drugega. Poleg kuhinje bo morala imeti vsaka hiša vsaj še tri stanovanjske prostore. Če bodo hlevi pod isto streho, bodo morali biti strogo ločeni od stanovanjskih prostorov. Vsaka hiša bo morala biti preskrbljena z vodo Voda v vodnjakih bo bakteriološko preiskana. Pravilnik vsebuje tudi celo vrsto strogih higijenskih določil. . Drobne novice Na avtobusnih progah v Istri so uvedli nov vozni red, ki bo ostal v veljavi vse do prihodnje pomladi. Po novem voznem redu se bo osebni promet precej skrčil. Kakor ugotavljajo listi ljudem to ne bo prav. ker je bil promet na poreški železnici, ki je bila pTed kratkim ukinjena, vse bolj pogost. __ и Tržaški pokrajinski svet za obrambo proti letalom je izdal okrožnico z navodili za organizacijo civilne obrambe proti letalskim napadom. Navodila določajo med drugim. da bo morala imeti vsaka hiša posebno zavetišče, v katerem se bodo zbirali stanovalci v primeru napadov. Zavetišče bo moralo biti opremljeno s telefonom, vodo, elektrčnimi pečmi in raznimi varnostnimi napravami. Instalacije luči, vode in plina se bodo morale v stanovanjskih hišah ured'ti tako, da jih bodo lahko vratarji vse hkratu zaprli. Pri tržaški pokrajinski bolniški blagajni je bilo v času od 15. do 21. septembra zavarovanih 61.461 ljudi Blagajna je izdala v tem času za bolnike skupno 1.852.960 Ur. Nov transport vojaStva v vzhodno Afriko. V noči od nedelje na ponedeljek je odpotoval iz Trsta v Neapelj oddelek 5. avtomobilskega centra. Oddelek šteje 125 avtomob'listov in 15 tovornih avtomobilov. V Pazin je prispel kakor poroča »Cor-riere Istriano«, nov bataljon 73. pešadij-skega polka. Bataljonu poveljuje major Grud:ce. Minister za zgradbe se je. kakor это ze poročali, te dni mud:1 v Trstu. V ponedeljek dopoldne se je v spremstvu tržaških fašističnih prvakov odpeljal na Kras in v Istro. Ogledal si ie del nove istrske obalne ceste, cesto v Rižanski doVni. novi del ceste od Postojne do Kačje vasi in druga javna dela. V Solkanu jc padel 39 letni kmečki posestnik Anten Kranjec z domačega senika tako nesrečno, da si je prebil lobanjo in pretresel možgane. Nemudoma so ga prepeljali v goriško bolnico, kjer so ga oper rali. V Barkovljah pri Trstu je nastal v ponedeljek zvečer v tovarni za predelavo alum nija požar, ki so ga sicer omejili, «i je vendar uničil del stavbe, instalacij« ir stroje. Škoda je zelo velika, vendar je krita z zavarovalnino. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Petek 4. oktobra: Zaprto. Sobota 5. oktobra: Tuje dete. Prem era Red B. Nedelja 6. oktobra: Direktor Campa, Izv. Ponedeljek, 7 oktobra: Kralj Edip. Kame-nk'i gost.•üed C. Naslednja dramska noviteta bo v «»loto 5. t. m. Vprizori se Skvarkinova dram. »Tuje dete«, znamenito delo ruske literature. Tako nam prinaša naša drama v teku enega tedna že tretjo slovansko premijer-». I>elo režira novi član in režiser naše drame inž Stupica Sobotna premiiera je za red В OPERA Začetek ob 20. uri. Sobota 5. oktobra: Manon. Izven. Globoko znižane cene od 30 Ddn navzdol. Nedelja 6. oktobra: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ponedeljek 7. oktobra: Zaprto. Večno lepa, na našem odru izvrstno po-»tayljena in zasedena Massenetova opera »Мапопг se ponovi v eoboto б. t.m pb 20. uri po globpko znižanih cenah od Š0 Dir. navzdol. »Sveti Anton, vse*i zaljubljenih patron. je brez dvoma ena najboljših slovanskih operet, ki je dosedaj zadovoljila že vsa ko^ar kdor jp je videl na našem o-dru. živahno peetro dejanje, množica nastopajočih v slikovitih nar0dnih nošah in prele pe melodije. ki prepletajo celo delo, šo glavni znak te pper-ete, ki, ima. tudi polno živahnih narodnih in modernih plesov. Ponovno se poje \ nedeljo zvečer po glpbo-ko znižanih cenah od 30 Din navzdol. Priglasi za abonma ee še vedno sprejemajo v blagajni v dramskem gledališču v pbičajnih uradnih urah. RADI Petek, 4. oktobra. Ljubljana. 11: šolska ura: živali v na ših narodnih pregovorih (Jagpdic Vojko). — 12. Operne arije na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: čas, obvestila. — 13.15: Slike iz narave (plošče). — 14: Vreme, borza. — IS: ženska ura: ženske vzgojne naloge (ga. L. Kps). — 18.20: P©d-oknice na ploščah. — 18.40: Kmečka zaščita (dr. Voršič). — 19: čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. _ 20: Prenos iz Zagreba. — 22: čas, vreme, por.očila, spored. — 22.15: Jakl-svojim ГојаЕот, izvaja mandolinietični sekstet. Beograd. 16.10: Narodne pesmi in plesna glasba. — 17.15: Godalni kvartet- •— 20: Klavirski koncert — 20.30: Večer francoske glasbe. — 21.30: Pevski kvartet. — 22.15: Ples. — Praga 19.30:: Pre nos Verdijeve ppere »Othelo« iz gledališča. — 22.30: Plošče. — Varšava 20: Lahka godba. — 21.05: Simfonični koncert. — 22.20: Plesna muzika. — Dunaj 12: Dunajski simfoniki. — 17.30: Koncertna ura- — 19.25: Prenos Ponchiellijeve opere >Gioconda«. — 23.05: Koncert orkestra. — 24: Ciganska kapela iz Budimpešte. — Berlin 20.15: Spevoigra. — 23: Nordijska glasba. — München 19.06: Komorna glas ba. —20.15: Prenos iz Berlina. — 21.15: Lahka godba orkestra. — 22.30: Slike z Rena. — 23.30: Prenos iz Stuttgarta. — Stuttgart 20.15: Iz Berlina. _ 22.30: Lahka godba orkestra. _ Ä4: Mbzart-Beetho ven-Brahms. — Rim 17.05: Lahka glasba. — 20.40: Koncert vojaške godbe. — 22: Ples. H. EL Werner: 1 6 lür.Thorsfen hoče boj! Oni je preslišal očitek. «Oh ne, saj ni mogoče! Nikoli še nisem prišel v smokingu v laboratorij!» Thorsten je posegel vmes. — «Nu, nehajta- Saj je vse v redu, doktor Kammler. Ste pač tak raztresen profesor! Sicer pa — vaša gospodična se nestrpno ozira po vas! Ne nakopljite si njene jeze.» «Da, da — najbolje bo, da grem», je zajecljal dr. Kammler in se z nerodnim priklonom poslovil. Ko je odšel, je med šestorico spet zavladal tesnoben molk. Nobeden se ni upal pogledati drugega. Samo Buzz je komaj slišno šepetal sam pri sebi: «Ali je bil tisti mož s stranišča — ali Francoz — ali pa ta raztreseni profesor.» Rezki zvoki plesne godbe, ki se je spet oglašala, so zalili ostanek njegovega samogovora. «Ne vem —» je rekla Gloria m se iznemoglo prijela za blede sence. «Glava me boli! Najbrže od vožnje po železnici — in sploh od vsega današnjega dne —» «Upam, da ni nič resnega?» ji je Thorsten skrbijivo segel v besedo. «Morda je najbolje, da greste takoj v posteljo.» «Samo majhna migrena», se je medlo nasmehnila. «A ubogala bom vaš svet.» Buzz se je hlastno nagnil naprej: «Če bi vam smel ponuditi tablico piramidona —» Tako govoreč je urno pobrskal po žepih svoje obleke. «Ali si pa vzemite potni pribor iz moje sobe», se je oglasila Regina. «Med drugimi rečmi najdete v njem klinček za migreno.» «Počakajte, milostiva.» Dr. Fabricius Je bil vzel iz žepa škatlico. «Ta prašek dela čudeže! Sam ga rabim, ker me kdaj pa kdaj nadleguje glavobol. Vseka ko vam ga z mirno vestjo priporočim!» Glorija je obotavljaje se iztegnila roko, vzela lepenkasto škatlico, hvaležno pokima'la in jo spravila v ročno torbico. «Ravnala se bom po vašem svetu, gospod doktor. Upam, da bom jutri spet čila in zdrava.» Počasi je vstala. Tudi Thorsten je poskočil. «Dovolite, da vas spremim do sobe, spoštovana prijateljica!» «Ne, nikar, Douglas! Goste imate — nočem, da bi zaradi mene zanemarili svoje dolžnosti!» «Oh, Gloria —» Zmajal je z glavo. «Moji gostje me gotovo opravičijo. Nikakor ne gre, da bi sami...» Mahnila je z roko, kakor da ne trpi oporekanja. «Nikar ne ugamjajte take reči zaradi moje migrene, prijatelj! Jutri zjutraj smete povprašati, kako se počutim!» Bledo se je nasmehnila ostalim in izginila skozi široka vrata v hotelsko vežo. Thorsten je v skrbeh pogledal za njo. «Zal mi je, da so razburjenja današnjega dne to zakrivila. Če bi bil slutil, kaj bo — morda bi bilo vendarle bolje, da me ne bi bila spremila v Evropo. A kdo bi si bil mogel misliti take pripetljaje!» «Da.» Fabricius je porinil ramo naprej. «Ali ste mar pričakovali, da se bo tu v Berlinu vse kar izlepa uredilo? Saj vendar dobro poznate našo konkurenco, Mr. Thorsten. Jaffe se ne ustraši nobenega sredstva, da mu le obeta korist. Toliko ste morali pač že sami spoznati!» «Zdaj — da!» je obotavljaje se rekel Američan. «A slutiti nisem mogel. In zdaj, ko smo sami. vam tudi odkrito povem, da ste imeli s cijankalijem očividno prav, gospod doktor! Samo vpričo Miss Gar-ronove tega nisem hotel priznati, ker je bila prav ona tista ki bi bila skoraj popila zastrupljeno vino. A lopov, ki mi je pripravil to pijačo, se bo kesal. Ali boste smotko?» je mahoma vprašal in si po sili nadel ravnodušen obraz. Jaffe je bil pravkar šel mimo njune mize. Drobne oči so se mu potuhnjeno lesketale. Počasi, korak za korakom, se je Gloria vlekla po širokih stopnicah na vrh. Ko je nazadnje dospela na hodnik, je zasopla obslo-nela ob zidu. Mrzel pot ji je pokrival čelo z drobnimi biseri. Trudoma je krenila dalje. Oči so se ji širile v onemogli grozi. Nato je prišla do vrat svoje sobe. Ko je z drhtečimi prsti segla v torbico po ključ, je zdajci začutila med prsti drobno zložen listek. V dušečem strahu ga je obotavljaje se razgrnila in preletela vrstice, ki jih je videla na njem. Črke so bile latinske, tiskane, tako da ni bilo moči spoznati pisave. Še enkrat jih je prebrala. Udržan trepet jo je izpreletel. Ramena so se ji stresla v trudoma zatajevanem ihtenju. Ko je začula s konca hodnika korake, je vzdignila oči. Natakar je prihitel mimo nje, zavil po stopnicah in izginil. Gloria se je šiloma umirila. Po prstih se je splazila po hodniku, dokler ni nazadnje obstala pred vrati Thorstenove sobe. Srce ji je razbijalo, kakor da bi se hotelo raztrgati. Kri ji je brnela v sencih in ji risala pred očmi rdeče kroge. A nekaj v njej je ukazovalo, in Gloria se ni mogla upreti tej volji. Obotavljaje se je prijela za kljuko in pritisnila. Vrata so rahlo zaškripala in se odprla. Gloria je tiho zastokala. Ni se nadlejala, da bo tako lahko. Še dva koraka, pa je stala v salonu in zaprla vrata za seboj. Na desni strani vrat je bilo stikalo za luč. Neskončnega premagovanja jo je stalo, da je obrnila mali gumb. Svetil jka pod stropom je zažarela. Gloria ni ostala v salonu. Vročično razburjena je planila k vratom spalnice, ki јЛг je napol skrivala zavesa. Tudi ta vrata je odprla in tudi v tej sebi je prižgala luč- «Omara —?» je komaj slišno dahnila. A že je stala pred velikim zrcalom, ki je bilo vdelano v ornaro za obleko, in prijela za ključ. Vrata omare so se počasi odprla. Roka lepe žene je tipala po predalih. CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—<. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—- Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega^del^ntg« J)j„ J.- V znankah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tsčoša se malih Oglasov, ]e naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Službo dobi Beseda 1 Din davek "> Din. ta Шго all dajanje -aslova 5 Din. Naimanjši rnesek »7 Oin- Za Maribor in okolico sprejme zastopnika večja zavarovalnica. Ponudbe na ogl. odd. Jutra [>od »Zastopnik«. 231113-1 Zavarovalnica ▼ Ljubljani sprejme takoj zastopnike v vseh krajih Slovenije. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zavarovalnica«. _ 221113-1 Pletilja smor.na »Links stroja«, dobi »talno mesto v Beogradu. Ponudbo pod »Beograd« na cgl. odsobne.!ra. reprezentativne ga in treznega, za elitno kavarno, sprejmem. Kavcija 1S.OOO do 30.000 Din v gotovini. Potrebno znanje hrvaškega in nemškega jezika. Zaslužek zajamčeno dober. Lastnoročno pisane ponudbe z o.pi?om dosedanjega zarvoslenja in najnovejšo sliko na Puhlicita-s, Zagreb, pod »41.62.7». 22103-1 Pletilje prvovrstne, za stalno, iščem. K. Soss. Ljubljana. 2Й1Э1-1 Šivilje in pletilje sprejmemo. Mela, Šmartin-ska 10. 33137-1 Vsak .i beseda 50 par; Javek Oin, ta dajanje naslova 5 Din. naimanjši znesek 12 Din. Vzgojiteljica otrok mlada, išče službo. Zna perfektno francoski in španski jezik. Opravljala bi tudi lahka hišna dela. Naslov v vseh poelovalni-caih Jutro. 2S15&-2 Službo vzgojiteljice a.li družabniee išče gospa, bivša učiteljica, Slovenka, govora per fe.kt.no italijansko, nekoliko nemško in francosko. Ponudbe pod ».Zanesljiva« na ogl. odd. Jutra. 23163-2 Prodajalka (začetnica) mešane stroke, voljna pomagati tudi pri gospodinjstvu, prosi za na-meščenje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20145-2 S'n/'nnja išče službe. Vajena je vsakega dela. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20156-2 Naobražena gospica iščem težka dela z vso oskrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sreča in zadovoljstvo«. 221,78-2 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Manjšo plinsko peč dobro ohranjene, kupi — Gjud Aleksander, Kongresni trg C. 20136-7 ÜL Beseda 1 Din. davek 3 Oin, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Huberti» plašče nepremočljive, »trožke 165 Din. ia odrasle 260 Din. v vseh barvah pri Presker-ju, Sv. Petra oeeta 14. 91-6 Kratek klavir lovsko puško in nekaj pohištva prodam. Slomškova ulica -Vil. desno. 23143-6 Moško suknjo dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22149-6 Pianino prodam иа Din 1.900. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 231SS-6 1ШПШ Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro al) dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Letošnje šiške kupimo. Ponudbe s predložitvijo vzorcev na tt. Bondy, Marton i drugovi d. d., Za-g.eib, Mani če va 8. 23)155-33 ШШЈШ Beseda 1 Din. davek 3 D' га šifro ali dajanje oaslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 "Mn. BMW dvoeedežni avto, skoraj nov, naprodaj za polovično ceno v garaži Dolenc in Tönnies. Ljubljana, Dvo-rakova ul. 3. 2Э0Э0-10 Vinske sode kupujem, rabljene, od 2O0 —400 litrov, vsako množino. Homan, Sv. Petra 81. 23163-7 G. Th. Rotman: Življenje Jafcca Такса V pekariji, saj si lahko mislite, je namreč nastal strahovit preplah. Pek in njegov pomočnik sta prepadena pobegnila; deske, hlebci, zemlje, vse je letelo v zrak, in sredi te divje zmešnjave se je nazadnje začul grozovit tresk. Avtomobil se je bil zaletel v pekovo peč! r/ Beseda 1 Din. davek 3 D'n, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dla Dvostanovanjsko hišo novozidano, z električno razsvetljavo, drvarnico, velikim vrtom, studencem, pripravno za upokojenca, pol ure izven mesta Maribora, prodam ел m o proti gotovini, takoj. Cena Din 55.0№. Vprašati: Pobrežje pri Mariboru, Aleksandrova oesta 4B. 33176-20 stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Dvosob. stanovanje v novi hiši, oddam za 1. novembeT. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23141-31 Dvosob. stanovanje suho, oddam s 3. novembrom. Hradeckega c. 33. 23134-31 Štirisobno stanovanje s prostorno zastekleno verando in pritiklinami. oddam s 1. nov. po ugodni ceni. Ogled: Kongresni trg 15Л1. цаЛ., med 14.—,16. uro. 32004-31 Stanovanja Beseda 1 Din. davek « Din, za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje opremljeno, išče gospod. Ponudbe pod značko »16. oktober« na ogl. odd. Jutra. 23161-21« ГАу'Ж'г! V Beseda 1 Din. davek 3 Din. za šifro aH dajanje oaslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo s separatnim vhodom, oddam stalnemu gospodu. Knafijeva 13/IL 22024-33 Opremljeno sobo g posebnim vhodom in elektriko, oddam v Dalmatinovi ulioi št. m. levo. 32129-23 2 prazni sobi vezani, event. eno opremljeno. (brez kuhinje), blizu glavne pošte, oddam solidni stranki do 2 oseb. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 22167-23 Opremljeno sobo odda.m v Pleteršnikovi ulici 90/ H. 23ВД1-38 Prazno sobo s posebnim vhodom, oddam blizu univerze. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 20168423 Na Poljanski cesti v bližini gimnazije, oddam sobo enemu ali dvema gospodoma. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33109-28 Opremi,jeno sobo sončno, s posebnim vhodom, v I. nadstropju, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 23Ш-33 Opremljeno sobo z elektriko, oddsoi gospodu ali dijakinji za Din Л60 mesečno. za takoj. Medvedova 8ЯИ, levo. 23177-23 Trisobno stanovanje sončno, parket, elektrika, takoj oddam. Vprašati Mlekarna, Tržaška cesta 26. 33105-21 Enosob. stanovanje oddam za 1. november na Sv. Petra cesti 43, za Din 600. 20164-31 Enosob. stanovanje oddamo g 1. novembrom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 32)100-31 Opremljeno sobo s posebnim vhodom, odda.m v novi vili, blizu kolodvora. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 33181-33 Beseda t Din, davek 3 Din za šifro ali dajanie naslova 5 Din. Naimanjši znesek 17 Din. Posteljo iščem га prenočišče pri dobri stranki za vsaki mesec od Я—15. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 1417«. 23147-6Ba Mirno sobo в posebnim vhodom, išče gosnod s 16. oktobrom. Ponudbe na od. odd. Jutra pod šifro »Mir«. 22152-?3a Gosnodleni iščeta leipo. sončno sobo. Ponudbe na >g1. odd. Jutra pod »Strogi center«. 22179-23a Stroj Stroj za skobljenje železa (Sepmg) prodam. Pačnik Viktor, Mislinje. 20031-29 Avtomatične hladilne neprave so najboljše in najcenejše. Zahtevajte prospekt* in brezobvezen obisk našega zastopnika. Juhlad, Ljubljana Frančiškanska ulica it. 4. (Tovarna Škofje loka) Dražbe Redka prilika za ugodne nakupe Rudarska zajednica r. z. z 0. z. v Prevaljah bo razprodajama v petek, dne 18. oktobra 1935 ter po potrebi v soboto, dne 19. oktobra 1935 na prostovoli. javni dražbi nad dve sto mventarnifi predmetov, lz proste roke prodaja rudarska zajednica 10 večjih stanovanjskih poslopij in 18 delavskih hišic, vse po izredno nizkih cenah. Seznami in informacije so na vpogled v pisarnah Delavske zhomice v Ljubljani in Mariboru. 32118-32 ^Ш^ЈГгМ Suha drva, premog. ^Y^ karbopakete / \ dobite pr) 1. POGAČNIK Bohoričeva al 5t. 5 Informacije Beseda 1 Din, larcfc S Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najminjši znesek 17 Din. Grafolog in hirosof N. Sadlncki у Ljubljani. Cita: karakter, preteklost, sedanjost in bodočnost. Sprejema vsak daл od 9— 12 in 2—7. Ostanem še malo časa. Naslov: Ljubljana. hotel »Slon«, U. nad. soba 64. 23139-31 V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Avijatičar, Banska. Bri-ljant. Brez posredovalca. Center mesta. Čedna, Centralna lega, Ce.na zmerna. Dobra prodajalka. Dober, Dobro ohranjeno. Državni, Dober zaslužek, Dobra moč. Einspileirjeva 23 Bežigrad, Fina in točna. Garancija. Hiša, Hišnik. Hitro, Hitra gotovina. Izvrsten gotovina, lokasant, Jedilnico, Klaven, Kuharica, Kože, Kamniška okol., Kalorija, Kredit, Leica, Lovska puška. Lepa soba, Mirje - Vrtača, Maribor, Mineralna voda, Moderna oblika. Mirna soba, Marljiv učenec. Mlada kuharica, Mariborčan, Miren. Mlada, Mehanik, Najsolidnejša postrežba, Orožniška, Okoličan, Pomočnik, Poceni, Plača - dnevnice. Plinski štedilnik. Plačilo takoj, Perfekten, Po možnosti v bližini tehnike. Pridna in vestna. Paznik. Prikuplji-va, Pogrezljiv. Pridna, poštena in točna, Split. Stalen 111, Stalna služba. Sodelovanje, Stalen, Sreča in zakon. Stalen plačnik. Svetlo in snažno, Siguren, Sa- vinka. Sreča, Solidno, S pridnostjo napredek. Samostojna, Sigurno plačilo, Sluga - inkasa-nt. Starejša, so-Ferr, Takoj trafika, Takoj razpoložljiva. Točen, Takoj soba. Trgovska hiša, Takoj 1935, Upokojenec, Uveden, Ugodno, Ugodna prilika. Uradnik. Upravitelj, Ugodnost. Volčjaka, Večer 14. Vestna in točna, V Ljubljani, Vknjižba Varčna, Vesten plačnik. Varno naloženo, Vart, Zmerna cena. Zmožen 1, Zanesljiv, Zravna. Zelo ugodni pogo.ii. Znamka. Z. Z.. Za takoj, Življenje, Železničar. 102, 14.П00. 48, 14 let. 16. september, 16. oktober, 4 odrasle osebe. OBRTNIKI - TRGOVCI Izredna prilika, dobra točka, se nudi pri dražbi 16. oktobra za 3-stan. hišo z malim trg. lokalom na najlepši strani vel. Ljubljane. Informacije od 12. do 14. ure daje Kottar, Tyrseva с. 9-II. Ljubljana. \M ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA. I OBRATUJE T U D I J V ZIMSKI SEZ Centralna kurjava, ves komfort, zdravilne kopeli v hiši globoko ZNIŽANE CENE. ZDRAVILNI VRELCI „TEMPEL" - „STYRIA" - „DONAT" pomagajo pri vseh boleznih želodca, črevesja, ledvic, mehurja itd. in razkrajajo žolčne kamenčke. Zahtevajte informacije in prospekte brezplačno od ravnateljstva zdravilišča ROGAŠKA SLATINA Občina Ljubljana Mestni pogrebni zavod Antonija Pohleven naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da je njen srčno ljubljeni in dobri soprog, brat, svak in stric, gospod JURIJ POHLEVEN, delovodja v četrtek, dne 3. t. m., po kratki in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto, dne 5. oktobra 1935. ob pol 3. uri popoldne iz hiše žalosti Streliška ul. 33, na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 3. oktobra 1935. Potrebna kritika o javnih nastopih Na naš članek z gornjim naslovom od 20. t. m. smo prejeli mišljenje enega izmed bratov iz sokoiskega društva na deželi: »Vsako sokolsko društvo priredi svoj javni nastop vsako leto predvsem iz moralnih o-zirov. Saj hoče kot celota in kot skup poedincev pokazati najlepša in naj. boljše pred občinstvom iz svojega domačega kraja, ako pa je dobro pripravljeno, je od koristi tudi za drug-« javne nastope v soseščini. Res je, da so javne telovadbe vedno enake, toda temu je vzrok gospodarsko težko stanje. Toda Polno zanimanja vlada pa še vseeno z-a sokoteke javne telovadbe, saj ее nabere zlasti tamkaj dokaj polno gledalcev, kjer ni nikake vstopnine. Kjer pa je, je izven telo vadiš ca pol. no onih, ki tudi gledajo, pa ne morejo plačati vstopnine. In vsi ti gledalci nikoli ne čakajo na vesellico, temveč se, ko so videli telovadbo, razidejo na svoje domove, četudi bi se mogoče tudi radi malo po veselili. Mnogo pa jih ni niti naklonjen h Sokolu, toda telovadba jih vseeno zanima. Zato bi biLo zgrešeno, ako bi vsaj podeželska društva ne prirejala vsako'etno svojih javnih telovadb, ki vedno ugodao uplivajo na občinstvo. Za popestritev vzporedov pri javnih nastopih pa je dolžnost saveza, žup in 6ev€ tudi slehernega društva, da poskrbe za to. Razpoložljivega gradiva je za to dovod j! Vsako društvo mora stremeti brezpogojno za tem ciljem. Vsekakor pa bi bilo Potrebno, da ее omeje veselice, ki običajno sledijo javnim telovadbam. Torej, več javnih telovadb, manj veselic, če pa jih že morate prirejati, naj se poskrbi, da bodo to samostojne prireditve v lepem kulturnem slogu, ki naj se tudi ob pravem času nehajo. Dolžnost žup in saveza pa bi bila, da v tem oziru izveuejo strogo nadziranje, g čemer bi bilo znatno pomagano težnji, da bi se polagoma izločilo ono, kar ne spada k sokolskim prireditvam. Dalje bi bilo tudi zelo priporočljivo, da bi mestna društva, če že nočejo prirejati vsakoletnih svojih javnih nastopov, tembolj pogosto prihitela v goste na deželo, kjer je, kakor smo že omenili, vsakoletno polaganje računov o delovanju potrebno in vsestran- sk zaželjencK. Ljubljansko sokolstvo priredi na dan obletnice tragičnega marsejskega dogodka 9. oktobra ob 20. uri komemoracijo v stpomin Viteškemu kralju. Vse članstvo ljubljanskih sok o tekih društev bo ogovoril I. namestnik staroste Saveza, br. E. Gangl. Sodelovali pa bodo tudi: godbeni zbor Sokola I. in pa sokolski pevski zbor. Nadalje bo dramska družina viškega Sokola prikazala primeren prizor v spomin Vtelikemu Uedinitelju. ž-upni prosvetar br. Poharc bo isto tako izpregovoril ne koliko besed o blagopokojnem kralju Aleksandru kot Sokolu. Na dan obletnice ob 20. zbor Sokolstva na Taboru. ŽUPNI ZLET ŽUPE LJUBLJANA 1936. Letos ljubljanska župa ni imela sv0jega zleta. Pač pa ga namerava prirediti prihodnje leto v Ljubljani v večjem obsegu. Zanj so obvezne za člane, članice, moški in ženski naraščaj beograjske proste vaje, za deco bodo pa predpisane posebne žuipne vaje, ki jih bo sestavilo župno strokovno vodstvo. O podrobnem razporedu zleta se bo pečal zbor društvenih načel, nikov in načelnic. ULICA DR. JINDRE VANJIČKA V PRAGI. Kuilitorni odsek mestnega sveta v Pragi je sklendl na evoji zadnji seji, da bo po-častil spomin preminulega načelnika Slovanskega Sokolstva dr. Jindre Vanjička na ta način, da bo predlagaj mestnemu svetu, naj imenuje ulico na Strahovskem stadiju, ki vodi med telovadiščem in ostalimi prostori po njem. saj je baš tamkaj Vanjiček vodil tolikokrat svoje tisoče sokolekih borcev h krasnim nastopom ob priliki vsesokolskib zletov. Urejuje Davorin Ravijen. — Izdaja га konzorcij »Jutra« Adolf Bibnikar, <— Za Narodno tiskarno d. dL kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak. — Vaj v Ljubljani