Sklanjava slovenskih imen. Slovensko oblikoslovje pervencem dela mnogo težav; pa kaj bi jih ne, ker treba je za razna plemena iinen vseb treh spolov pomniti si toliko končnic, ktere pritikamo imenom pri sklanjavi, da ne moremo skoro nikomur, naj raanj pa mladini za zlo šteti, če pregreši kaj zoper slovniška vodila. Poleg Praprotnikove slovnice (stran 13 — 16) sklanjajo se iinena po devetih, oziroma na dvojno sklanjavo zglednega ngrad", po desetih načinih. Deset verst manj ali več med sabo podobnih obrazil mora torej učenec znati, ter jih dobro ločiti in primerjati imenom, kakoršnih ravno potrebuje. Vse verste skupaj štejejo do sto posameznih končnic, ktere začetniki kaj radi iz ene v drugo versto prestavljajo, ter napravijo zraes, ki je vsemu podobna, samo sklanjavi ne. Napake vsiljajo se v ta prcdmet zavoljo tega tudi rade, ker v vsakem kraji ljudje zavijajo besede po svoje, ter namešano z obrazili druzih krajev. Pogostoma pa se premenjajo končnice, na primer: ženskih imen z onimi moškega spola. V našem kraji se dostikrat sliši mesto — ami v 6. sklonu množ. štev. pri ženskih itnenih napačno ,,samo i" n. p. s češnji, z ribi, s palici, z miši in podgani; 4. sklon žensk. spola pervemu enak, n. p. Bmiza je polil". Morda se motil ne bom, če ta toliko navadni ,,kozel" pripi.>ujein onim, ki nemški mislijo in slovenski govore, ter menijo, da kakor v nemškem, tudi v slovenskera četerti sklon mora biti pervemu enak. Napakaui vzrok pa tudi je, ker n. p. v dvojini pri ženskih imeuih radi polnoglasne končnike zamolčimo ali Bpojemo", kakor pravimo. Na pravilni jezik ne moramo toraj nikdar dovolj paziti. Malo je na Kranjskem takih šol, da bi mladino neprenehano napeljavale pri go- vorjenji vselej posluževati se književne čiste slovenščine. Posebno hočem to reči o končnicah. Naj več pogreškov pri pisanji pa prizadeva glagol; zoper končni 1 pri priložajib, in končni Bi" v nedoločivniku in zoper druge končnice nahajamo prav mnogokrat napake v spisih. S pravilnim književnim jezikom bi se torej temu pomagalo v spisih, pa tudi časa bi bilo učitelju prihranjenega, — kar naj bode tukaj le memogrede omenjeno. Tu ti podajam, dragi BTovariš" delce, ki mu je namen, da si učenec iz oblikoslovja imen ložeje pomni sklanjavo in posamezne končnice. Posnete so zgledom, ki jih kaže omenjena slovnica konec sklanjanih imen; vpletene so v stavke, kterim sem dal poetični obraz in kolikor mi je bilo mogoče tudi enakomerno spretninjavo kratkih in dolgih zlogov. Znano je, da stavke v pevski meri sostavljene ložeje v spominu ohranimo, kakor v nevezani besedi. Spominjam se tukaj, kako smo se sklajave latinskih imen privadili, zlasti pa tistih verst imen, ki se ne spreminjajo po splošnji sklanjavi, ampak neporedno. Še sedaj mi na misel pride včasi kitica: Panis, piscis, crinis, finis, Ignis, lapis, pulvis, cinis, Orbis, amnis, ter canalis i. t. d. V taki vezani besedi smo si vsa vodila v glavo vtepli. Koliko je bilo to zlajšano spominu! Naši mali učenčki tudi ne bodo nevoljni, ako pridemo na pomoč njihovemu spominu. V verzih si bodo gotovo raji zapomnili one razne končnice. Ko sem se vpervič učil slovenskega jezika po slovničnih vodilih, poskušal sem s součenci vred spraviti končnice v kak verz, in zgnjetli smo za ednino n. p.: ,,ni6 — a — u, a — u, om" če te nisem, pa te bom; za dvojino: a — ov — oma — a — ih — oma" če vroče je, pa pihamo! i. t. d. S to in tako malovredno poezijo (Knittelreira) osvojili smo si končnice, in zdaj, ko je treba v ljudski šoli še posebno na ta predmet ozi-rati se ter pridno se ga vaditi, premišljam vselej, kako bi pač sklanjava postala neizginljiva lastnina marljivim učencem. To me je nagibovalo zdavnej, da naj sostavim v vezani besedi lahko umevna vodila, po kterih vsaj naj bi se sklanjala imena. Za poskušnjo tu naj slede pravila; nikakor pa nečem, da bi častite bralce silil izključljivo teh vodil kot nezmotnih sredstev učilnih posluževati se pri težavnem nauku. Naj več mi je, da sem misel sprožil o tera; radoveden bodem, kaj tovariši na to poreko. 1. Imena pravo sklanjati Ni težko, moram reč'; Končnice le ponavljati Ne sme mi bit' od več. 2. Imena pa razločimo P o s p o 1 u v tri verste; V trojno š t' v i 1 o stavimo Jih tudi, vsak to ve. Šestere s k 1 o n e štejemo, V te naj stop' ime: Eazlične toraj pomnimo Končnice, ki slede. I. Samostavniki moškega spola. A. Jelen. 3. Imena spola moškega Ter končnika širokega Se sklanjajo v ednini Po slednji pritiklini: »nič-a-u-a-u-om* To dobro pomnil bom. Iiuena ta v dvojini pa Se sklanjajo pritikoma ,,a - ov - oma -a-ih- omau Število pa, če se množi, Pristavim končnic dvakrat tri ni-ov-om-e-ih-i~. B. Kralj. 4. Konča če se ime Na ,,č-š-i in ja, Pozabiti ne smem, Da 6. sklon ednine Ne sprejme pritikline Drugače ko, ,«¦>»". Dvojno pa število Ima to obrazilo na - ev - ema -a- ih - ema". Cisti jezik naj me vnema! Za m n o ž n i broj pa končniki So ti, ki jih ime dobi, ni-ev-em-e-ih-iu. C. Grad. a) 5. 5. Ime z nazglašenim rodilnikom Al u al d pa tako sklanjal bom: V e d n i n i: nnič-u-u (in) nič-u-om" ; V dvojini in v množini pa Naj sklanja perva ti velja, Samo da nov" vstaviš še, Potem pa sklanja gladko gre. Grad b) v dvojini. 6. Z imenom takim tud' se vjema, Ako: na-i-ema-a-eh-ema", ,,ovu spustivši, privzema. Za množno se mi pravo zdi, Če sklanjam: ^je-i-em (in) e-eh-mi". II. Samostavniki ženskega spola. 7. Sklanjava za ženska imena Trojnega, vem, je plemena: Nekteri končajo ua va" Sklanja kaj lahka je ta; Ime če soglasnik konča, Sklanjo tud' kmalo vsak zna. A. Riba. 8. Imena na „«" privzemo V ednini na-e-i-o-i-o". Za dvojino pa končnice Te naj bolje pristoje: ni - nič - atna - i - dh- ama" To mi pravi pamet sama. V množini ne-nič-am e - ah - ami, povem vam, Spolu ženskim le priznam. B. Mt. 9. Druge verste sklanjajo Imena ženska se tako: nnič- i- i- nič-i -jou To gotovo je Iahk6. 4* Kdor ponavlja dvojno rad, Treba s'cer ni toljkokrat „1 -i-ima- i-ih-ima" Glejte, že jih v glavi ima. Tud množina težka nij Parkrat bomo skusili ni-i-im -i - ih - imi" V spomin so že se vtisnili. C. Gos. 10. Še imena ženska so, Tem v ednini sklanja bo: 9nič-i-i-nič-i -jo" Besedni konec glas dobo. Ime v dvojini pa privzema ni-i- ema -i-ik- ema" Drugač v množini dosti ni J, -i- em-i- eli-mi" Več sklanjav pa ženskih ni. III. Sainostavniki srednjega spola. 11. Tud srednji spol imenom je, Na o va e končajo se. A. Leto. Samostavnik, ki na o Konča se, pridobo: no-a-u-o-u- omu S tem' prirastki prišel bom V e d n i n i napuiiosti v okom. Kdor za dvojno si ne pomni. ni-nič- oma-i- ih- oma" Ta naj koj na tuje romal In v množini: a- nič - om a - ih - i, včasi mi, Ime pregibal srednje bovn. B. Polje. 12. Če ime konča na e, Eabim končnice lete: ne-a-u- e-n-em" To sedaj že dobro vein. Ime v dvojini pa privzema Jj - nič - ema - i - ih - ema" Za m n o ž i n o naj povem, Da končnice: na - nič - em a- ih- i" dostavljat' smem. C. Pleme. 13. Da se skloni lepš' glase, Vstavlja imo s širokim e Pri sklanji nw al s, al t" Končnice se ne spremene. Ter sklanjam ko na no" ime. F. St.