POROCILO O DELOVANJU SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA, NJENIH ORGANOV IN STROKOVNE SOCIALNE SLUŽBE -CENTRA ZA SOCIALNO DELO LJUBLJANA VIČ-RUDNIK V LETU 1976 UVOD Skupnost socialnega skrbstva občine Ljubljana Vič-Rudnik je bila po določilih ustave SR Slovenije in zakona o socialnem skrbstvu (Ur. list SRS, št. 39-74) ustanovljena 29. 1. 1975. V skuphosti socialnega ski >stva zagotavljajo delovni Ijduje, združeni v krajevnih skupnostih, skupaj z delavci v temeljnih in drugih OZD, ki opravljajo dejavnost na področju socialnega skrbstva, po načelih vzaje-mnosti in solidarnosti, pomoč ogroženim posameznikom, družinam in skuriinam delovnih ljudi in občanov, varstvo mladoletnikom, za katere ne skrbvjo starši, in drugim osebam, ki niso zmožne skrbeti zase, za svoje pra-vice in koristi. V skupnosti delovni ljudje svobodno menjavajo delo, solidamo združu-jejo sredstva, določajo razvojne programe socialnega skrbstva, določajo obseg pravic in njihovega uresničevanja in opravljajo druge zadeve, ki izvi-rajo iz narave odnosov na področju socialnega skrbstva. I. ORGANI UPRAVLJANJA SKUPNOSTI 1. SKUPŠČINA SKUPNOSTI Skupščina skupnosti socialnega skrbstva občine Ljubljana Vič-Rudnik ima 45 delegatskih mesdt. Ima dva zbora, in sicer zbor uporabnikov, ki šteje 28 delegatskih mest, in zbor izvajalcev, ki šteje 17 delegatskih mest. V letu 1976 je skupščina imela 5 sej, na katerih je obravnavala in skle-pala o naslednjih pomembnejših zadevah: — o družbenem dogovoru o razporejanju osebnega dohodka v letu 1976, — o predlogu finančnega načrta skupnosti za leto 1976, — obravnavala in potrdila je statut skupnosti socialnega varstva občine Ljubljana Vič-Rudnik, — obravnavala in sprejela je družbeni dogovor o programiranju, finan-firanju in združevanju sredstev za gradnjo domov za upokojene,starejše občane v Ljubljani, — sprejela in obravnavala je program dela skupnosti v letu 1976 in poslovno poročilo o delu skupnosti v letu 1975, — obravnavala je samoupravni sporazum o osnovah plana skupnosti za obdobje 1976—80, — obravnavala in sprejela je raziskavo Centra za socialno delo z naslo-vom »Analitični prikaz mladinskega prestopništva v občini«, — obravnavala je in dala priporabe na normative za izgradnjo in opremo socialnih zavodov in samoupravnega sporazuma, — obravnavala je predlog minimalnih standardov na področju social-nega skrbstva v SR Sloveniji, — koncipirala in realizirala je akcijo skupnosti za uvedbo samopri-spevka II v Ljubljani, — obravnavala je finančno poročilo za 1., 2, in 3. trimesečje 1976, — imenovala je direktorja Centra za socialno delo, — obravnavala in sklepala je še o drugih manj pomembnih vprašanjih s področja socialnega skrbstva. 2. IZVRŠNI ODBOR Šteje 7 članov. Predsednik in člani bdbora so voljeni za dobo 4 let izmed delegatov obeh zborov skupnosti. V Ietu 1976 je imel izvršni odbor 9 sej, na katerih je predhodno obrav-naval gradivo, ki ga je s predlogi in priporočili predložil na sejo skupščine skupnosti. PoJeg navedenega je razpravljal in sklepal še o naslednjem: — obravnaval in sklepal je o predlogu cen oskrbnih dni v domovih Tabor, Poljane, Bokalce, — obravnaval in sklepal je o kadrovskih spremembah, — obravnaval je predlog o sistemu solidarnosti v SR Sloveniji. — razpisal je delovno mesto direktorja Centra za socialno delo in pred-lagal kandidata Skupščini skupnosti v imenovanje, — razpravljal in sklepal je o solidarnostnem prelivanju v Ljubljani, — obravnaval je ceno oskrbnega dne v domu Malči Beličeve, — obravnaval je informacijo o obračunavanju in pobiranju prispevkov od zasebnih obrtnikov in delavcev, zaposlenih pri zasebnih delodajalcih, — imenoval je delegate — predstavnike posebnega družbenega inte-resa v zbore delovnih ljudi Doma na Bokalcah in Center za socialno delo, — obravnaval je samoupravnisporazum o združevanju sredstev za soli-darno dopolnjevanje program«^ffl!bčinskih skupnosti soc. skrbstva v letu 1976, $ — obravnaval in potrdil je pogodbo o financiranju mladinskega spre-jemališča v Ljubljani, — obravnaval je problematiko o mladinskem sprejemališču in sprejel potrebne sklepe, — obravnaval in sprejel je kriterije za dodelitgv družbeno materialne pomoči, ki jih je izdelala posebna komisija pri mestni skupnosti socialnega skrbstva, — sklepal je o izjavi o pristopu k pogodbi o ustanovitvi podružnice Ljubljanske banke in imenovanju pooblaščenega predstavnika za člana zbora podružnice Ljubljana, — razpravljal in sklepal je še o drugih pomembnih vprašanjih s po-dročja socialnega skrbstva. 3. ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR Šteje pet članov. Predsednika in člane odbora imenuje Skupščina skup-nosti izmed delegatov obeh zborov. Odbor za samoupravni nadzor je imel dve seji, na katerih je razpravljal: — o racionalizacijskih' ukrepih na področju socialnega skrbstva glede na nizko dovoljeno porabo v letu 1976, — o porabi sredstev na področju socialnega skrbstva za III. trimesečje, — o ur esničevanju vzajemnosti in solidarnosti v SR Sloveniji in mestu Ljubljana, — o rebalansu proračuna socialnega skrbstva za leto 1976. 4. ORGAN SOCIALNEGA SKRBSTVA ZA OPRAVLJANJE JAV-NIH POOBLASTIL Skupščina ima za opravljanje javnih pooblastil organ socialnega skrbstva, ki ga sestavljata: — svet za varstvo družine, — svet za varstvo odraslih oseb. Vsak svet je samostojen pri pdločanju v zadevah iz svoje pristojnosti. a) Svet za varstvo družine Sestavlja ga pet članov. Predsednika in člane voli Skupščina skupnosti socialnega skrbstva. V letu 1976 je svet za varstvo družine imel 10 sej, na katerih je sklepal in skrbstveno oblastno odločal v 232 zadevah s področja varstva otrok in družine, in sicer: — iz področja skrbništva v 41 zadevah — iz področja rejništva v 22 zadevah — iz področja posvojitev veni zadevi — iz področja mlad. prestopništva v 40 zadevah — iz področja usposabljanja otrok v 54 zadevah — iz področja mater. ogrož. otrok v 65 zadevah — iz področja stikov in sprememb priimka v 9 zadevah. b) Svet za varstvo odraslih oseb Sestoji iz 5 članov. Predsednika in člane voli skupščina skupnosti so-cialnega skrbstva. Svet je v letu 1976 imel 10 sej, na katerih je skrbstveno oblastno odločal in sklepal v 305 zadevah, in sicer: — iz področja družbeno denarnih pomoči v 199 zadevah — iz področja domskega varstva v 63 zadevah — iz področja nege in oskrbe na domu in drugi družini v 9 zadevah — iz področja skrbništva odraslih oseb v 34 zadevah. II. STR0K0VNA SOCIALNA SLUŽBA SKUPNOSTl - CENTER ZA SOCIALNO DELO Strokovno socialno delo na področju socialnega skrbstva za občinsko skupnost socialnega skrbstva opravlja Center za socialno celo kot OZD. Poslovni prostori Centra za socialno delo so v stavbi zdravstvenega doma na Rudniku, Ljubljana, Rakovniška št. 4. 1. Organi upravljanja Center za socialno delo upravlja zbor delovnih Ijudi in direktor kot indi-vidualni poslovodni organ. Pri odločanju o zadevah posebnega družbenega poraena sodelujejo tudi predstavniki posebnega družbenega interesa, ki jih delegirajo v zbor de-lovnih ljudi Občinska konferenca SZDL, skupnost socialnega skrbstva, otroškega varstva in socialnega varstva. Strokovno delo v Centru zagotavlja kolegij kot posvetovalni organ di-rektor ja, ki razpravlja o strokovno bolj zapletenih zadevah, katerih odloči-tev zahteva strokovno bolj poglobljeno delo. V Centru je formirana tudi komisija za dodelitev vseh vrst družbeno denarnih pomoči. O predlogih strokovnega kolegija in komisije odločata Svet za varstvo družine in Svet za varstvo odraslih oseb. a) Zbor delovnih Ijudi Zbor delovnih ljudi OZD Centra za socialno delo je imel v letu 1976 skupaj 16 sej, od tega tri razširjene seje, katerim so prisostvovali predstav-niki posebnega aružbenega interesa. Na sejah so delavci v združenem delu Centra razpravljali in sklepali o naslednjem: _ — s področja finančnega poslovanja Centra, — o reševanju stanovanjske problematike delavcev Centra in dodelitvi stanovanjskih posojil, — volili so delegate v razne samoupravne organe in organizacije, — o pomoči prizadetim v elementarnih nesrečah, — o udeležbah strokovnih delavcev Centra na seminarjih in kongresih, — obravnavali so program dela službe in skupnosti in poslovno poroči-lo, ' — razpravljali so o delavski kontroli, — o letnih dopustih delavcev Centra, — o samoupravnih aktih Centra, — imenovali so komisije za poslovna poročila in program dela ter in-venturo, — obravnavali so srednjeročni program na področju socialnega skrbstva in samoupravni sporazum za obdobje 1976—1980, — obravnavali so še družbene dogovore in sporazume z drugih področij družbene in gospodarske dejavnosti, — o uvedbi akcije v zvezi s samoprispevkom II, — sklepali in razpravljali so še o drugih pomembnih zadevah v zvezi s poslovno funkcijo Centra za socialno delo. b) Delavd in organizadja dela v Centru V letu 1976 je bilo v Centru zaposlenih 15 delavcev, od tega: 9 socialnih delavcev, pravnik, psiholog, računovodja, delavec v računovodstvu, admi-nistrator in snažilka. Strokovno socialno delo je v Centru organizirano po področjih kombini-rano s teritorialnim principotn. Na področju varstva otrok in družine dela 5 socialnih delavk, na področju varstva odraslih oseb 3 socialne delavke, skrbniške zadeve pa poleg pravnih opravil Centra opravlja pravnik. Psiho-log kot samostojni svetovalec obravnava primere iz vseh področij poslova-nja, kjer se postavlja zahteva po strokovnem psihološkem delu. Teritorialni princip pa delavci Centra uresničujemo tako, da skušamo zagotoviti prisotnost in strokovnost dela na celotnem finančnem prostoru občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki je prostorsko zelo obsežen. V ta namen strokovni delavci Centra na vsakih 14 dni delajo na krajev-nih uradih občine, kjer opravljajo polivalentno strokovno delo na območju določenega števila krajevnih skupnosti. Za uspešnejše strokovno polivalentno delo aktivno sodelujejo s šolami, vzgojnovarstvenimi ustanovami, krajevnimi skupnostmi, komisijami za socialna vprašanja, družbeno humanitarnimi organizacijami in zdrav-stveno službo. III. VSEBINA IN OBUKE DELA Center za socialno delo je v letu 1976 kot OZD, ki za Skupnost social-nega skrbstva opravl ja strokovno socialno delo v skladu z zakonitimi pred-pisi, družbenimi dogovori in sporazumi ter na podlagi ugotovljenih dolo-čenih družbenih potreb opravljal naslednje naloge: 1. Operativno analitično delo. 2. Koordinacija in sodelovanje pri reševatiju socialnih problemov. 3. Strokovno socialno delo s posameznikom in skupinami prebivalstva. 1. OPERATTVNO ANALITIČNO DELO V letu 1976 je Center za socialno delo obnovil oziroma modificiral pri-ročnik za delo komisij za socialna vprasanja v KS in njihovo sodelovanje s Centrom za socialno delo. Priročniku smo dali naziv »Prostovoljni socjalni delavec — pomemben akter pri izvajanju dejavnosti na področju socialnega skrbstva v krajevni skupnosti«. Namen priročnika je pomagati prostovoljnim socialnim delav-cem v KS pri izvajanju njihove dejavnosti na področju socialnega skrbstva in izboljšati sodelovanje med njim in našim Centrom. Obenem pa nafbo priročnik praktični pripomoček, katerega naj imapri sebi vsak prostovoljni socialni delavec in se lahko vsak čas pouči o načinih reševanja splošnih socialnih problemov, predvsem pa o svojih nalogah in možnostih sodelovanja pri reševanju teh problemov, V priročniku smo razmejili socialno dejavnost v KS v odnosu do Centra za socialno delo, in sicer v okviru metodologije skupnostnega dela, skupinskega dela, analitič-dega dela in socialnega dela s posameznikom. Priročnik je bil obravnavan na seminarju za prostovoljne socialne delavce v KS, ki ga je Center organi-ziral v decembru 1976 v prostorih Doma na Bokalcah. Z zdravstveno strokovno službo je potekalo sodelovan je pri odkrivanju socialno prizadetih oseb, socialno zdravstvenemu delu z ostarelimi ose-bami in alkoholiki. Z upravo javne varnosti, javnim tožilstvom ter sodišči smo sodelovali in koordinirali delo pri obravnavi delinkventne mladine ob aktivni pomoči strokovnih institucij kot so Prehodni mladinski dom v Ljubljani, Mladin-sko sprejemališče in Komisije za razvrščanje in razvid otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. S sodniki za prekrške je sodelovanje potekalo pri obravnavi in socialnem delu mladoletnih storilcev prekrškov. Z družbeno političnimi organizacijami, Zlasti z občinsko konferenco SZDL smo sodelovali pri vprašanju kadrovskih vprašanj v Skupnosti soc. skrbstva ter njenim odboru za prehod osnovnih šol na celodnevno šolo. Z zvezo prijateljev mladine aktivno sodelujemo pri vključevanju so-cialno ogroženih otrok v počitnišk a letovanja in tudi pri organizaciji leto-vanj. Z organizacijo Združenja zveze borcev NOV pri uresničevanju skupnih socialno skrbstvenih naJog za posamezne osebe in skupine oseb. Sodelovali in koordinirali smo delo z drugimi institurijami in službami pri reševanju socialnih vprašanj Ičof' z Višjo šolo za socialne delavce, VVZ, Centrom strokovnih šol, psihiatričnimi ustaiiovami, drugimi Centri za socia! no delo, vzgojnimi zavodi in zavodi za usposabljanje mladine, socialnimi zavodi itd. 3. STROKOVNO SOCIALNO DELO S POSAMEZNIKOM IN SKU-PINAMI PREBIVALSTVA Večji del nalog na področju socialnega skrbvstva zavzema individualno socialno delo s posameznikom in skupinami prebivalstva. Opravljamo ga na podlagi zakonitih predpisov kot so rodbinska in kazenska zakonodaja, Zakon o socialnem skrbstvu, na podlagi družbenih dogovorov in samou-pravnih sporazumov ter na podlagi določenih družbenih potreb. 2. KOORDINACIJA IN SODELOVANJE PRI REŠEVANJU SO-CIALNIH PROBLEMOV Koordinacija in sodelovanje kot posebna oblika dejavnosti na področju socialnega skrbstva primore k uspešnejšemu reševanju socialnih proble-mov, obenem pa ima karakter preventivnega dela zlasti tedaj, ko v sodelo-vanju z drugimi akterji uresničujemo določene akcije za odpravo socialnih problemov. V letu 1976 je strokovna služba skupnosti-Center za socialno deio ak-.tivno sodelbval z skupščino skupnosti in njenimi organi pri pripravi gradiva za sejefobenem pa je služba skrbela za to, da so bili delegati seznanjeni z vso prisotno problematiko in dejavnostjo na področju socialnega skrbstva. Ob sodelovanju izvršnega odbora skupnosti smo izdelali in predložili skupščini skupnosti v obravnavo in sprejem Samoupravni sporazum o srednjeročnem programu na področju socialnega skrbstva za obdobje 1976—80. . Izredno aktivno je bilo sodelovanje s krajevnimi skupnostmi oziroma komisijami za socialna vprašanja. V mesecu decembru 1976 smo organizirali zanje seminar v prostorih Doma na Bokalca^na katerem je bil obravnavan in sprejet priročnik »Pro-stovoljni socialni delavec-pomemben akter na področju socialnega skrbstva v krajevni skupnosti in občini« Nadalje so poslušali predavanje o pomembnosti načina kontaktiranja prostovoljnega socialnega delavca v njegovem delavnem okolju in prejeli informacijo o spremembah na področju rodbinske zakonodaje — Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Koordinacija in sodelovanje s krajevnimi skupnostmi je potekala še po naslednjih vprašanjih; -- — razvijanju sosedske pomoči; — organizaciji nege in oskvbe na domu in drugi družini; — iskanju rejniških družin; •— Iskanju skrbnikov za mlad,,in odrasle oseb^ki so pod skrbništvom; — pri skupnih prizadevanjih za sanacijo socialno neprilagojenih družin; — evidentiranju alkoholikov in izvajanju ukrepov v skladu z akcijskim programom boja proti alkoholizmu; — iskanju posvojiteljskih družin; — odkrivanju otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju; — in še drugih oblikah socialne dejavnosti. > Aktivno je potekalo sodelovanje tudi s SIS in njihovimi strokovnimi službami, s katerimi se dejavnost socialnega skrbstva preplete z njihovo dejavnostjo. Tako smo aktivno sodelovali s skupnostjo socialnega varstva pri kreiranju širše politike na področju socialnega varstva in socialne var-nosti občanov, s skupnostjo otroškega varstva pri dodeljevanju otroškega dodatka, s skupnostjo zaposlovanja pri urejanju zaposlovanja socialno ogroženih brezposelnih oseb, s stanovanjsko skupnostjo pri reševanju štanovahjskih vprašanj osebam, potrebnim posebne družbene pomoči. DRUŽBENO VARSTVO OTROK IN DRUŽINE a) Mladoletne osebe pod skrbništvom. V letu 1976 je bilo postavljenih pod skrbništvo 21 mlad.^od tega 9 fantov in 12 deklet. Vzrok^zaradi katerih so bili mladoletniki v skladu z