Za poduk in kratek čas. častni spominek vrlemu dubovniku. Iz Pišec Pretečeno sredo 4. marcija zvečer ob 10. uri nam je neusmiljena smrt vzela toliko Ijubljenega, toliko marljivega dušnega pastirja, častitega gospoda kaplana J o ž. D r o b n i č a. Sv. cerkev zgubi ž njim previdnega, gorečega in krepkega služabnika, kar je posebno hudo pri sedanjem pomanjkanji dubovnikov. Ž njim zgubi posebno naša župnija duhovnika, s kterim se je po vsej pravici ponašati smela. Bil je neutrudljiv spovednik, vse skozi goreč duaen pastir. Nikol ni mu bilo pregrdo vreme, niti predaljna alj pretežavna pot, dasi tudi je bil težkega života, da ne bi bil šel obiskat bolnikov, kar inu je tudi brezdvomno bolezen in ž njo tudi smrt nakopala. Bil je tudi gorec in navdušen pridigar; sploh je bila njegova beseda in vsak njegov govor prepričalen. Mil prijatelj in Ijubeznjiv oča v spoveduici, vnet učenik v cerkvi in soli kakor tudi v občenju z ljudmi si je srca vseh pridobil, ki ga ne bodo nikdar pozabili. Pa tudi na političnem polju je bil pokojni neutrudljiv delavec ter zrest sin naroda slovenskega. Sam vnet rodcljub je vnemal rodoljubje tudi pri drugib, kakor je le vedel in znal. Naj onienim le nekaj. Katoliako-političnemu druatvu v Globokem je bil on desna roka dolgo časa. Ker pa od svojih vrstnikov ni imel skoro nobene podpore, svetovni liberalci pa so društvo le pisano gledali, moralo je slednjic opešati, kajti ena sarna moč ne more vsemu kaj. Pokojni jeza svoje denarje naročil več iztisor slov. političnih časopisov, posebno ,,Slov. Gospodarja." Pred njegovim piihodom v Pišece ni bilo med ljudstvom skoro nobenega političnega časopisa najti, a danas dohaja sarao ,,Slov. Gospodar" v mnogib iztisih med naše kmete, in n a r o d n a z a v e s t je do sedaj vedno bolj rasla. Z vso ljubeznjivostjo in prijaznostjo je vedno občeval s priprostim ljudstvom, z vsakiin posamesnim človekom. Ker je bil navdušeu slov. narodnjak, je pri vsaki priložnosti ljudstvo učil in ljudem priporo- čal, kar je spoznal kot občno koristno in omikalno. Prav to je pa veliko pripomoglo k narodni zavesti in k marljivemu prebiranji slovenskih političnih, gospodarskih časopisov in knig. Ljubeznjivo delovanje mu je pa tudi naklonilo splošno ljubezen pri ljudstvu. Kako se je ljubljeni gospod D r o b n i č ljudstvu tako rekoč k crcu prirasel, spričeval je pogreb v petek 6. sušca. Ta dan je bil lep in prijeten, in dela je zdaj v vinogradih bvez vse mere veliko,- alj vse to ni branilo ljudstvu, da se nebi zbralo v obilni množici. Dninarji so na ta dan opustili evoj dnevni zaslužek, gospodarji darovali čas, da spremijo svojega ljubega gospoda kaplana k počitku v hladnem grobu! Ker je gospod sredi tjedna umrl, se je nja smrt le v bližnjih okolicab brž razglasila, daljne so to kakor čas pogreba še le pozneje zredile, in vendar se je zbralo nad 600 oseb pri pogrebu. Ni ga bilo očesa, ki bi ne bilo solz britke žalosti pretakalo. Toliko joka in stoka še jaz nisem pri kakem pogrebu doživel. V petek 27. svečana zvečer je rajnega prvič ziina stresla. Drugi dan je še, toda že s težavo na sprevod šel, potem pa se vlegel v bolnisko postelj, iz ktere ni vec vstal. V nedeljo 1. marcija ni več maševal. V torek zjutraj blizo sedme uie prikazale so se k o z e, kteve pa niso bile posebno hude, alj pridružilo se je ae pljučno vnetje, in tako je blagi rodoljub in mili duani pastir v sredo zvečer ob 10. uri po prejetih sv. zakramentih v Gospodu zaspal!