Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
kraljevske banske uprave dravske banovine
22.
bos.
V LJUBLJANI, dne 18. marca 1932.
Letnik
III.
239. Zakon o konvenciji o Mednarodni uniji za pomoč.
240. Uredba o prometu s filmi.
241. Pravilnik o kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov.
VSEBINA:
N A :
-42. Pravilnik o taksah pri izvozu živine, živalskih proizvodov in izdelkov.
243. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
Zakoni in kraljevske uredbe.
239.
Mi
ALEKSANDER I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
Predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra Za zunanje posle, Našega ministra za socialno politiko in prodno zdravje in Našega ministra pravde ter po zaslišanju Našega predsednika ministrskega sveta
zakon
o konvenciji o Mednarodni uniji za pomoč, s priloženimi statuti,
sklenjeni in podpisani v Ženevi 12. julija 1927, ki se glasi:
§ 1.
Odobruje se in zakonsko moč dobiva konvencija o Jhednarodni unij: za pomoč, s priloženimi statuti, ki je bila sklenjena in podpisana v Ženevi 12. julija 1927., in ki se glasi v (izvirniku in) prevodu:
Konvencija.
Predsednik albanske republike, predsednik nemške države, Njegovo Veličanstvo kralj Belgijcev, predsednik brazilskih združenih držav, Njegovo Veličanstvo kralj Veljke Britanije, Irske in britanskih prekmorskih teritorijev, cesar indijski, Njegovo Veličanstvo kralj Bolga-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne oktobra 1931., št. 233/LXXIII/496. — Konvencija je objavljena v francoskem izvirniku in srb skok rv a t ske m Prevodu.
rov, predsednik republike Kolumbije, predsednik republike Kube, predsednik republike Poljske v imenu svobodnega mesta Gdanskega, Njegovo Veličanstvo kralj Egipta, predsednik republike Ekvadorja, Njegovo Veličanstvo kralj Španije, predsednik republike Finske, predsednik republike Francije, predsednik grške republike, predsednik republike Guatemale, Njegovo vzvišeno Visočanstvo guverner Ogrske, Njegovo Veličanstvo kralj Italije, predsednik republike Letonske, Njegovo vzvišeno Visočanstvo knez Monaka, predsednik republike Nikara-gue, predsednik republike Peru, predsednik republike Poljske, predsednik republike Portugalske, Njegovo Veličanstvo kralj Rumunije, kapitana-regenta republike San Marina, predsednik republike Češkoslovaške, predsednik republike Turčije, predsednik republike Uruguava in predsednik Združenih držav Venezuele:
so glede na uvod pakta Društva narodov, po čigar določbah »je Vadi razvoja sodelovanja med narodi .... važno ..., da se vzdržujejo na pravičnosti osnovani odnosa ji ...«;
glede na člen 23. pakta, po čigar odredbah si člani Društva narodov »prizadevajo, da store ukrepe mednarodnega značaja radi preprečevanja in pobijanja bolezni*:;
glede na člen 25. pakta, po čigar določbah se »člani Društva narodov obvezujejo, da bodo vzpodbujali in pospeševali ustanavljanje in sodelovanje prostovoljnih državnih organizacij Rdečega križa, ki so predpisno pooblaščene in jim je namen zboljšanje zdravja, preventivna obramba bolezni in lajšanje trpljenja na svetu«;
uverjeni, da bodo našla ta načela pristanek vseh držav in
odločeni, da poglobijo vzajemno podporo pri nesrečah, da povzdignejo mednarodno pomoč z metodično ureditvijo virov, s katerimi razpolagajo in zagotove napredek mednarodnega prava v tem pogledu,
so imenovali naslednje svoje pooblaščence, ki zastopajo:
predsednika albanske republike:
gospod M. Libohova, opravnik poslov v Pa-rizuj
predsednika nemške države:
podpolkovnik v pokoju P. D r a u t, podpredsednik nemškega Rdečega križa,
gospa J. D ii n n e r, svetnik v delovnem ministrstvu, dr. F. R u p p e r t, svetnik v ministrstvu za notranje posle,
dir. G. S e h e 11 e r t, pcslaniški svetnik v ministrstvu za zunanje posle;
Njegovo Veličanstvo kralja Belgijcev:
gospod senator A. F r a n f o i s, generalni ekonom belgijskega Rdečega križa;
predsednika Združenih držav brazilskih:
gospod Racul De Rio Bran c o, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem zveznem svetu;
Njegovo Veličanstvo kralja Velike Britanije, Irske in britanskih prekomorskih teritorijev, cesarja indijskega:
Za Indijo:
Sir Atul Chaudra C h a 11 e r j e e, visoki komisar indijskega cesarstva v Londonu;
Njegovo Veličanstvo kralja Bolgarov:
gospod Stephane Laftchieff, član odbora bolgarskega Rdečega križa;
predsednika republike Kolumbije:
dr. Antonio Jose Restrepo, pooblaščeni minister, stalni delegat pri Društvu narodov;
predsednika republike Kube:
gospod G. de B 1 a n c k, izredni poslanik in pooo-laščeni minister, stalni delegat pri Društvu narodov;
predsednika republike Poljske:
za svobodno mesto Gdansk:
dr. W. S h od ž k o, bivši minister, direktor državne higienske šole v Varšavi,
dr. F e r b e r, generalni tajnik Rdečega križa v Gdanskem; ' (
Njegov« Veličanstvo kralja Egipta: gospod Ahmed El K a d r y, konzul v Ženevi;
predsednik republike Ekvador:
gospod F. Guarderas, op ravni k poslov v Rimu;
Njegovo Veličanstvo kralja Španije:
gospod L. Q u e r B o u 1 e, opravnik poslov v Bernu;
predsednika republike Finske;
gospod Rudolf H osti, stalni delegat pri Društvu narodov;
predsednika republike Francije;
grof Bertrand C1 a u z e 1 pooblaščeni minister, šef francoskega urada za Društvo narodov v ministrstvu za zunanje posle;
predsednika republike Grčije: gospod V. Dendramis, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem zveznem svetu;
predsednika republike Guatemale;
gospod J. Castaneda;
Njegovo vzvišeno Visočanstvo guvernerja Ogrske: gospod P. De H e v e s y de Reve s, minister rezident, stalni delegat Ogrske gri, Društva PaGafegfi
Njegovo Veličanstvo kralja Italije:
spoštovani Giovanni C i r a o 1 o, senator kraljevine, spoštovani Stefano Cavazz oni, poslanec v parlamentu ;
predsednika republike Letonske:
gospod Ch. D u z m a n s, stalni delegat pri Društvu narodov;
Njegovo vzvišeno Visočanstvo kneza Monaka:
gospod Rodolphe E 11 e s , vicekonzul v Ženevi;
predsednika republike Nikarague: gospod F. Medina, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri predsedniku francoske republike;
predsednika republike Peru:
gospod Victor Gonzales O 1 a e c h e a. opravnik poslov v Rimu;
predsednika republike Poljske: dr. W. S h o d ž k o, bivši minister, direktor državne higienske šole v Varšavi;
predsednika republike Portugalske: gospod A. M. Bartholomeu Ferreira, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem zveznem svetu;
Njegovo Veličanstvo kralja Rumunije:
gospod N. P. C o m n e n e, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem zveznem svetu, stalni delegat pri Društvu narodov;
kapitana-regenta republike San Marino:
gospod Fr. Paolo V a n n i A r c h i r a f i, vicekonzul Italije v Ženevi;
predsednika republike Češkoslovaške: gospod Ferdinand V e v e r k a, izredni poslanik in
pooblaščeni minister pri švicarskem zveznem svetu, stalni delegat pri Društvu narodov;
predsednika republike Turčije:
Mehmed M u n i r Bey, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem zveznem svetu;
predsednika republike Uruguaja: gospod E. B u e r o, izredni poslanik in pooblaščeni minister pri švicarskem zveznem svetu,
predsednika Združenih držav Venezuele:
gospod O. Baptista, opravnik poslov v Bernu, gospod Francisco J- Duarte, konzul v Ženevi; ki so si priobčili svoja pooblastila, jih našli v dobri in predpisni obliki in se zedinili v sledečem:
Člen 1.
Visoke stranke pogodnice ustanavljajo Mednarodno unijo za pomoč, ki se upravlja po tej konvenciji in priloženih statutih.
Člani Mednarodne unije za pomoč so oni člani Društva narodov kakor tudi one izmed držav, ki niso člani Društva narodov, pa so udeležene pri tej konvenciji.
Člen 2.
Namen Mednarodne unije za pomoč je:
1.	da nudi v nesrečah, ki so povzročene po višji sili in oijih izjemni obseg grekaša Jaeči in vire grwa*ieiega
naroda, prvo pomoč ponesrečenim narodom in zbira v ta namen vseh vrst darove, prispevke in podpore.
2.	da v vseh splošnih nesrečah ureja, ako je umestno, prizadevanja organizacij za pomoč in na splošen način vzpodbuja proučevanje in preventivne ukrepe proti nesrečam in posreduje, da bodo vsi narodi izvrševali mednarodno vzajemno pomoč.
Člen 3.
Mednarodna unija za pomoč izvršuje svoje p oslova nje v prid vsem ponesrečenim narodom kakršnekoli narodnosti in rase, ne da bi delala razlike v socialnem, političnem ali verskem oziru.
Vendar je delovanje Mednarodne unije za pomoč omejeno na nesreče, ki se pripetijo na ozemljih visokih atrank pogodnic, na katera se primenja ta konvencija in na one, ki bi zadele druge dežele in katere bi bile po mnenju izvršilnega odbora, omenjenega v čl. 6., take narave, da bi utegnile prizadeti ozemlja visokih strank pogodnic. <
Člen 4.
Delovanje Mednarodne unije za pomoč je v vsaki državi podvrženo odobrenju vlade.
Člen 5.
Uredba in poslovanje unije dopušča svobodno sodelovanje:
1. državnih društev Rdečega križa skladno s členom 25. pakta Društva narodov kakor tudi ustanov in organov, ki tvorijo ali bodo tvorili med njimi pravno ali moralno zvezo;
2. vseh drugih javnih ali privatnih organizacij, ki imajo možnost razvijati v prid ponesrečenemu narodu isto delavnost, ako je mogoče v sodelovanju z društvi Rdečega križa in prej omenjenimi ustanovami.
člen 6.
Posle Mednarodne unije za pomoč opravlja generalni , svet, ki določa izvršilni odbor-ob pogojih, predvidenih v lej konvenciji in priloženih statutih.
Generalni svet Mednarodne unije za pomoč je sestavljen iz delegatov vseh članov Mednarodne unije za Pomoč, t. j. po enega delegata vsakega člana.
Vsak član Mednarodne unije za pomoč more biti zastopan tudi po svojem društvu Rdečega križa ali kateri domačih organizacij, omenjenih v členu a.
Člen 7.
Mednarodna unija za pomoč ima svoj sedež v mestu, kjer je nastanjeno Društvo narodov.
Imeti more svoje popolne ali delne upravne pisarne !V vsakem kraju, ki ga določi izvršilni odbor.
Člen 8.
V mejah, začrtanih po njenem namenu in skladno z raznimi državnimi zakonodajami ima Mednarodna unija pomoč pravico bodisi neposredno bodisi po pravni bsebi, ki jo zastopa, nastopati pred sodiščem radi pridobivanja imovine v dar ali z obremenitvijo in da poseduj© nepremičnine s pridržki, predvidenimi v členu 12.
Člen 9.
•
Vsak član Društva narodov kakor tudi države, ki niso članice, pa so udeležene pri tej konvenciji, se obvezuje sodelovati pri osnovanju temeljne glavnice Mednarodne unije za pomoč. Ta glavnica je razdeljena na deleže po 700 švicarskih frankov vsak. Vsak član Društva narodov podpiše število teh deležev, ki je enako številu edinie, ki jih vsebuje njegov prispevek k stroškom Društva narodov. Prispevke držav, ki niso članice Društva narodov, določi izvršilni odbor po načelih, ki veljajo za ugotovitev prispevkov članov Društva narodov.
Člen 10.
Vsaka visokih strank pogodnic poskrbi, da se v onih njenih ozemljih, v katerih se primenja ta konvencija, podelijo Mednarodni uniji za pomoč kakor tudi organizacijam, ki delujejo v njenem imenu, skladno z odredbami člena 5. te konvencije in priloženih statutov v vsem po njenem zakonodavstvu dopuščenem obsegu Vse imunitete, olajšave in svoboščine, ki so najprimernejše za njihovo ' ureditev, kretanje njihovega osebja in njihovega materiala, in za njihovo pomožno delovanje kakor tudi za objavljanje njihovih razglasov.
Člen 11.
Viri Mednarodne unije za pomoč sestoje razen iz temeljne glavnice, predvidene po členu 9.:
1. iz prostovoljnih subvencij, ki jih morajo nakla-njati vlade;
2. iz vsot, nabranih med ljudstvom;
3. iz daril, predvidenih v členu 12.
Člen 12.
Mednarodna unija za pomoč more sprejemati vsakovrstna darila. Darila morejo biti ali navadna ali namenjena po darovalcih z nalogi, pogoji in posebnimi nameni takšni deželi, takšni vrsti nesreč, ali takšni posebni nesreči kakor je to označeno.
Darila se sprejemajo samo, ako so skladna z namenom Mednarodne unije za pomoč, opredeljenim v členih 2. in 3. te konvencije kakor tudi v posebnem zakonodavstvu prizadetih držav.
Člen 13.
Nič se ne more po tej konvenciji tolmačiti, kakor da bi prikrajševalo svobodo društev, ustanov ali organov, omenjenih v členu 5., kadar delajo v lastnem imenu.
Člen 14.
Visoke stranke pogodnice soglašajo v tem, da se vsi nesporazumi, ki bi mogli nastati med njimi ob tolmačenju ali primeni, te konvencije, ako se ne morejo razpravljati v neposrednih razgovorih ali na kakršenkoli drugi prijateljski način, predlože v odločitev stalnemu mednarodnemu sodnemu dvoru. Sodišče se more v danem primeru pozvati s prošnjo, ki jo pošlje katera izmed strank. Ako države, med katerimi je prišlo do nesporazuma. hli ena od njih ni udeležena pri protokolu z dne 16. decembra 1920., nanašajočem se na stalni mednarodni sodni dvor, se nesporazum predloži po njihovi želji in 6kladno z ustavnimi predpisi vsake od njih bo-
diši stalnemu mednarodnemu sodnemu dvoru ali pa arbitražnemu sodišču, sestavljenemu skladno s konvencijo z dne 18. oktobra 1907. glede mirne ureditve mednarodnih konfliktov ati pa kateremukoli drugemu arbitražnemu sodišču.
Člen 15.
Ta konvencija, katere francosko in angleško besedilo je enakovredno, nosi datum današnjega dne in more biti do 30. aprila 1928. podpisana v imenu vsakega člana Društva narodov kakor tudi vsake države, ki ni član, pa je zastopana na konferenci v Ženevi ali, ki ji svet Društva narodov v ta namen priobči izvod konvencije.
Člen 16.
Ta konvencija se ratificira. Instrumenti ratifikacije se predajo generalnemu tajniku Društva narodov, ki o njihovem deponiranju takoj obvesti vsako državo, ki je podpisala ali pozneje pristopila.
Člen 17.
Počenši od dne 1. maja 1928 more vsak član Društva narodov in vsaka država, omenjena v členu 15., pristopiti k tej konvenciji. Ta pristop se izvrši z notifikacijo, poslano generalnemu tajniku Društva narodov, da se deponira v arhivu tajništva. Generalni tajnik obvesti o tem deponiranju takoj vsako državo, ki je konvencijo podpisala ali ji pristopila.
/ Člen 18.
Ta konvencija stopi v veljavo šele, ko bodo deponirane ratifikacije ali pristopi v imenu najmanj dvanajstih članov Društva narodov ali držav, ki niso člani, pa bi njihova skupna subskripcija dosegla šeststo deležev. Dan, ko stopi v veljavo, je devetdeseti dan potem, ko prejme generalni tajnik Društva narodov poslednjo teh ratifikacij ali pristopov. Po tem bo ta konvencija glede vsake stranke dobila moč devetdeseti dan po prejemu instrumenta ratifikacije ali notifikacije o pristopu.
Za primeno tega člena odredi generalni tajnik društva narodov začasno oceno prispevkov držav pogodnic, ki niso člani Društva narodov.
Skladno z odredbami člena 18. pakta Društva narodov bo registriral generalni tajnik Društva narodov to konvencijo na dan, ko stopi v veljavo.
Člen 19.
Vsak član Mednarodne unije za pomoč more izstopiti leto dni po predhodnem obvestilu, priobčenem generalnemu tajniku Društva narodov.
Leto dni potem, ko prejme generalni tajnik Društva narodov to obvestilo, se prenehajo primenjati določbe te konvencije na ozemlju člana, ki je na ta način izstopil iz unije.
Člen 20.
Visoke stranice pogodnice morejo izjaviti v trenutku podpisa, ratifikacije ali pristopa, da ne smatrajo, da prevzamejo s sprejemom te konvencije, kakšne obveznosti glede celote ali kateregakoli dela svojih kolonij, protektoratov ali teritorijev, postavljenih v njihov fevd ali mandat; v tem primeru se ta konvencija ne primenja na ozemlja, ki so bila predmet takšne izjave.
Visoke stranke pogodnice morejo naknadno notifi-
ravajo napraviti to konvencijo veljavno za celoto ali katerikoli del svojih teritorijev, ki so bili predmet izjave, omenjene v predhodnem odstavku. V tem primeru se primenja konvencija na teritorije, omenjene v notifika-ciji, devetdeset dni potem, ko jo je prejel generalni tajnik Društva narodov.
Prav tako morejo visoke stranke pogodnice vsak ča3 izjaviti, da nameravajo ukiniti veljavnost te konvencije za celoto ali katerikoli del svojih kolonij, protektoratov ali teritorijev, postavljenih v njihov fevd ali mandat; v tem. primeru se preneha konvencija primenjati na teritorije, ki so bili predmet take izjave, leto dni potem, ko jo je prejel generalni tajnik Društva narodov.
Člen 21.
Revizijo te konvencije more zahtevaii vsak čas tretjina članov Mednarodne unije za pomoč.
Tej konvenciji priloženi Statuti se morejo izpremeni-ti po generalnem svetu. V tem primeru mora generalni svet zbrati tri četrtine svojih članov in izprememba mora biti odobrena od dveh tretjin navzočih članov.-
V potrdilo tega so prej imenovani pooblaščenci podpisali to konvencijo.
Napravljeno v Ženevi dvanajstega julija tisoč devetsto dvajset sedmega v enem samem izvodu, ki se deponira v arhivu tajništva Društva narodov; njegov točen prepis se dostavi vsem članom Društva narodov in državam, ki niso članice, pa so zastopane na tej konferenci.
Albanija:
M. Libchova, s. r.
Nemčija:
Draut, s. r.
Ruppert, s. r. dr. Diinner, s. r. dr. Schellert, s. r.
Belgija:
A. Frangois, s. r.
Bra7,ilija:1
Raoul de Rio Branco, s. r.
Indija:
Atul C. Chatteriee, s. r.
Bolgarija:
S.	N. Laftchieff, s. r.
Kolumbija:
A. J. Rest repo, s. r.
Kuba:
G. de Blanck, s. r.
Svobodno mesto Gdansk:
Chodžko, s. r. dr. Ferber, s. r.
Egipet:
S pridržkom, da egiptovska vlada naknadno sprejme odločbo izvršilnega odbora, s katero se bo določil njen prispevek.
Ahmed el Kadry, s. r.
1 Ta podpis je bil dan ad referendum braziljskemu
cirati generalnemu tajniku Društva nar odo v2 da name- parlamentu.
22. kos.
- :
Ekvador:
F. Gnarderas, s. r.
Španija:
S pridržkom ratifikacije.
Luis Quer Boule, s. r.
Finska:
Rudolf Holsti, s. r.
Francija:
Clauzel, s. r.
Grčija:
V.	Dendramis, s. r.
Guatemala:
Jose Castaiieda M., s. r.
Ogrska:
Podpisujoč to konvencijo izjavlja podpisani delegat Ogrske v imenu svoje vlade, da »najugodnejše imunitete, olajšave in svoboščine«, omenjene v členu 10. te konvencij©, ne zajemajo niti eksteritcrialnosti niti drugih pravic in imunitet, ki jih uživajo na Ogrskem predpisno akreditirani diplomatski agenti.
Paul de Hevesy, s. r.
Italija:
Giovanmi Ciraolo, s. r.
Cavazzoni Stefano, s. r.
Letonska:
Charles Duzmans, s. r.
Monako:
R. Elles, s,, r.
Nikar agua:
F. Medina, s. r.
Peru:
Victor Gonzalez Olaechea, s. r.
Poljska:
Chodžko, s. r.
Portugalska:
A. M. Barthoio-meu Ferreira, s. r.
Rumunija:
N. P. Comnene, s. r.
San Marino:
Fr. Paolo Vanni Archirafi, s. r.
Češkoslovaška:
Ferdinand Veverka, s. r.
Turčija:
Mehmed Munir, s. r.
Uruguaj:
E. E. Buero, s. r.
Venezuela:
Octavio Baptista, s. r.
F, J. Duarte, s. r.
Statut
Mednarodne unije za pomoč.
Člen 1.
Vsak delegat v generalnem svetu more imeti po enega namestnika, ki prisostvuje sejam, ima pa posve-, tovalni glas in pravico glasovanja le tedaj, ako je delegat sam odsoten.
Predstavniki mednarodnih združenj- za pomoč in drugih kvalificiranih organizacij in ustanov se morejo pozvati, da prisostvujejo kot svetovalci na zborovanjih generalnega sveta.
Generalni tajnik Društva uarodov more prisostvovati ali biti zastopan na vseh zborovanjih generalnega sveta.
Člen 2.
Generalni svet se sestaja na poziv izvršilnega odbora vsaki dve leti na sedežu Mednarodne unije za pomoč. V vmesnem času dveh let se more zbrati na vsa-, kem kraju, ki ga določi odbor. Izvršilni odbor je dolžan sklicati generalni svet na zahtevo najmanj ene četrtine članov generalnega sveta.
Na prvo zborovanje se skliče generalni svet po svetu Društva narodov.
Člen 3.
Vabilo za generalni svet se pošlje najmanj tri mesece vnaprej in mora vsebovati dnevni red zborovanja.
Generalni svet odloča veljavno, če so navzoči delegati polovice članov Mednarodne unije za pomoč s pridržkom po členu 21. konvencije; odloča z večino oddanih glasov v vseh primerih, kadar ni predpisana s tem Statutom močnejša večina.
Člen 4.
Generalni svet imenuje z dvetretjinsko večino oddanih glasov člane izvršilnega odbora kakor tudi njihove namestnike. Z isto večino izdaja Arse upravne odredbe, ki so potrebne za izvrševanje tega statuta.
Generalni svet izda z večino svoj poslovnik, ki more predvideti za izvolitev članov izvršilnega odbora absolutno večino, kadar se po več glasovanjih ne doseže noben rezultat.
Generalni svet odloča v vseh zadevah Mednarodne unije za pomoč.
Člen 5.
Izvršilni odbor ima sedem čianov. Izvoljeni so za dobo dveh let prav tako kakor njihovi namestniki.
Ako se izprazni kako mesto iz kateregakoli vzroka, se odbor popolni do konca tekoče dobe s privzetjem enega od namestnikov.
Dva predstavnika mednarodnih organizacij Rdečega križa (mednarodni odbor Rdečega križa in lisa društev Rdečega križa) sodelujeta v odboru'kot svetovalca.
Generalni tajnik Društva narodov more prisostvovati ali biti zastopan na vseh sejah izvršilnega odbora.
Izvršilni odbor predpisuje svoj poslovnik.
Clen 6.
Izvršilni odbor se sestaja vsaj enkrat na leto na sedežu Mednarodne unije za pomoč na poziv svojega predsednika. Predsednik določa dan in kraj ostalih sestankov.
Člen 7.
Izvršilni odbor je mandatar Mednarodne unije za pomoč in more biti fiduciarni upravitelj sredstev, pridobljenih po nalogih, pogojih in posebnih namenih. Izvršilni odbor ima najširšo oblast in opravlja vse posle skladno z namenom Mednarodne unije za pomoč in na njen račun.
Izvršilni odbor predstavlja Mednarodno unijo za pomoč pred Društvom narodov, vladami, organizacijami, omenjenimi v členu 5. konvencije in vsem osebam, fizičnim in juridičnim. Pooblaščen je vlagati tožbe pri sodišču ali biti tožen pred sodiščem v imenu ali na račun Mednarodne unije za pomoč in more sklepati poravnave.
Izvršilni odbor zbira denar, ga uporablja, investira in upravlja kot pravni pooblaščenec ali fiduciarni upravitelj in izvršuje v imenu Mednarodne unije za pomoč vse bančne in zavarovalne posle.
Izvršilni odbor izvršuje ali potrjuje raznovrstne nakupe in ureja opremljanje.
Izvršilni odbor odloča o pravilih za izdajanje denarja Mednarodne unije za pomoč.
V primeru nesreče je izvršilni odbor pooblaščen, zaposliti akcijo Mednarodne unije za pomoč in organizirati pomoč kakor tudi pozive za prispevke.
Člen 8.
S pridržkom določb člena 9. more izvršilni odbor prenesti vso ali del svoje oblasti na enega ali več svojih članov.
Člen 9.
Vsi spisi, napravljeni po izvršilnem odboru kot pravnem pooblaščencu ali fiduciarnem upravitelju kakšnega darila, obremenjenega z nalogi, pogoji ali specialnimi nameni, morajo nositi vsaj po dva podpisa.
Prav tako je postopati s spisi, s katerimi se razpolaga.
Člen 10.
Brez prejudica za odredbe člena 18. sestavlja izvršilni odbor vsako leto poročilo o svojem delovanju in svojih poslih, ki se pošlje članom Mednarodne unije za pomoč. Razen tega se to poročilo priobči generalnemu tajniku Društva narodov, da se predloži v znanje svetu in skupščini Društva narodov. Prav tako se tudi objavi.
Člen 11.
Izvršilnemu odboru pomagajo izvedenci, ki morejo biti vprašani za svet bodisi posamezno ali skupno.
Izvedence imenuje izvršilni odbor, in sicer po enega ali dva izvedenca za vsako državo ali geografski predel, ki obsega več držav in ki ga določi izvršilni odbor v sporazumu s prizadetimi člani.
Izvedenci se imenujejo za tri leta; stanovati morajo v svojem predelu. Izvršilni odbor more imenovati, kadar to zahtevajo prilike, poleg prej omenjenih izvedencev tudi nadomestne izvedence, ki niso vezani na bivališče v določenem predelu.
Imenovanje izvedencev ali nadomestnih izvedencev se mora izvršiti pri vsakem od njih s pristankom prizadetega člana, odnosno prizadetih članov.
Člen 12.
Izvršilni odbor sklicuje izvedence, kojih' sodelovanje smatra za potrebno ali zahteva njihova mnenja pismeno vedno, kadar to zahtevajo prilike.
Člen 13.
Stroške in odškodnino za potovanje in bivanje delegatov generalnega sveta povrnejo oblastva, ki so jih imenovala.
Stroški in odškodnina za potovanje članov izvršilnega odbora in izvedencev se plačajo iz proračuna Mednarodne unije za pomoč. Služba članov izvršilnega odbora in izvedencev je brezplačna.
Člen 14.
Mednarodne organizacije Rdečega križa (mednarodni odbor Rdečega križa in liga društev Rdečega križa) se pozovejo, da na svoje stroške in v mejah, ki jih smatrajo za primerne svojim sredstvom, oskrbe centralni in stalni urad Mednarodne unije za pomoč. Ta urad je postavljen pod upravo izvršilnega odbora.
Člen 15.
Podporno delovanje vršijo v vsakem predelu na račun Mednarodne unije za pomoč organizacije, omenjene v členu 5. konvencije, ki so obsežene po tem predelu.
Ako eden in isti predel vsebuje več držav, ali ako v enem predelu sodeluje več prej omenjenih organizacij pri podpornem delovanju, more izvršilni odbor ukreniti vse, kar je koristno, da zavaruje vzporedno sodelovanje pri delu in dajanju podpor. V ta namen more zlasti s privoljenjem teh organizacij ustanoviti pokrajinske odbore, pazeč pri izberi njihovih članov na tehnično sposobnost, pridobljeno izkušenost in upravne ugodnosti.
V primeru nesreče skrbi načeloma izvedenec, odnosno izvedenci, ki spadajo v prizadeti predel, da se izvršilni odbor obvesti.
Člen 16.
Mednarodna unija za pomoč ustanavlja neodvisno od temeljne glavnice in vseh drugih fondov, ki bi jih smatrala za potrebne, da se ustanove:
1. poslovni fond, ki ga tvorijo:
a) dohodki temeljne glavnice in spodaj predvidene rezerve;
b) odtegljaji od vseh vsot, danih Mednarodni uniji za pomoč na razpolago, ki pa ne smejo presegati enega odstotka.
Iz tega poslovnega fonda se krijejo običajni in stalni izdatki Mednarodne unije za pomoč, kadar izjemoma niso zagotovljeni po mednarodnih organizacijah Rdečega križa (mednarodni odbor Rdečega križa in liga društev Rdečega križa).
2. rezerva, ki jo tvorijo:
a) ostanki vseh sredstev, ki se ne bi popolnoma uporabili za svoj posebni namen;
b) odtegljaji od gotovine vseh vsot, danih na razpolago Mednarodni uniji za pomoč brez posebnega namena, ki pa v danem primeru priključeni odtegljajem, predvidenim za poslovni fond, ne smejo presegati zneska petih procentov.
Ta rezerva služi v prvi vrsti za obnovo temeljne glavnice, predvidene v členu 9. konvencije in nato za dajanje ali dopolnjevanje podpor v nesrečah, za katere ne obstoji nikakršno posebno darilo.
Člen 17.
Fondi Mednarodne unije za pomoč z izjemo vsot, lrl so potrebne za tekoče posle, se deponirajo bodisi pri
istih kreditnih ustanovah kakor fondi Društva narodov ali pa pri drugih takšnih ustanovah, ki nanje pristane generalni svet.
Člen 18.
Vsako leto sestavlja izvršilni odbor bilanco Mednarodne unije za pomoč.
Ta bilanca izkazuje tako aktivni kakor pasivni položaj Mednarodne unije za pomoč kakor tudi račune, ki združujejo poslovanje za vsako nesrečo posebej.
Člen 19.
Društvo narodov je pozvano, da zagotovi ob pogojih, ki jih samo določi, kontrolo nad računi Mednarodne nnije za pomoč, razume se pa, da ono v tem pogledu ne nosi nikakršne odgovornosti.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo, ko ga podpiše kralj, obvezno moč pa dobi, ko se izpolnijo določbe členov 17. in 18. omenjene konvencije in ko bo objavljen v »Službenih novinah«.
Našemu ministru pravde priporočamo, da ta zakon razglasi, Našemu ministru za zunanje zadeve ter Našemu ministru za socialno politiko in narodno zdravje, da poskrbita za njegovo izvrševanje, oblastvom zapovedujemo, da po njem postopajo, vsem in vsakomur pa, da se mu pokoravajo.
V Beogradu, dne 30. maja 1931.
Aleksander s. r.
Videl	Minister	za zunanje posle
in pritisnil državni pečat dr. V. Marinkovič s. r. čuvar državnega pečata,	Predsednik
minister pravde	ministrskega sveta,
Dimitrije V. Ljotič s. r.	minister
Minister	za notranje posle,
za socialno politiko in častni adjutant Nj. V. kralja, narodno zdravje	armijski general
Nikola Preka s. r.	' P. R. Živkovič s. r.
Minister pravde (M. P.)	Dimitrije V. Ljotič s. r.
Opomba: Ratifikacijski instrument je bil deponiran v Ženevi dne 28. avgusta 1931.
Pov. br. 18.755.
Iz pisarne ministrstva za zunanje posle.
Uredbe osrednje vlade.
240.
Na osnovi zakona o ureditvi prometa s filmi z dn
5. decembra 1931. predpisujem to-le
uredbo
o prometu s filmi.*
I.	Registriranje filmov.
,	Člen	1.
Vsi kinematografski filmi, ki so namenjeni za pr< met, t j. za prikazovanje pred izvestnim zborom ljud
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dn
6. marca 1931, št. 52/XX/131.
najsi v zgradbah in prostorih,, nalašč za ta namen prirejenih, ali v odprtih prostorih in v premičnih šotorih ali pa v klubih, društvih ali drugih zaključenih družr bah, sb morajo, preden se dajo v promet, predložiti državni filmski centrali zaradi registriranja in eventualne oddaje v cenzuro.
Prošnjo za registriranje sme vložiti samo oseba ali podjetje, ki se bavi z uvažanjem filmov iz inozemstva ali s proizvajanjem filmov v državi ali vobče s prometom s filmi in ki ima predpisno dovolilo za obav-Ijanje teh obrtov.
Obenem s prošnjo je treba predložiti film in v treh enakih izvodih naziv filma, kratek popis vsebine filma in nato po vrsti vse ono, kar je in kakor je pred pismi o v členu 25. pravilnika o cenzuri filmov z dne 22. februarja 1932.* Če film po členih 7. in 33. omenjenega pravilnika ni zavezan cenzuri, je s filmom predložiti nazis', besedilo in kratek popis vsebine filma v enem izvodu.
Člen 2.
Naknadno registriranje filmov, ki so dani v promet v času od dne 15. decembra 1931., t. j. odkar je stopil v moč zakon o ureditvi prometa s filmi, pa dokler stopi v moč ta uredba, se izvrši tako, da vroči oseba ali podjetje iz drugega odstavka člena 1., ki jih je dala v promet, državni filmski centrali izvirnik ali overovljeni prepis odobrila cenzurne komisije (cenzurne karte) za prikazovanje dotičnega filma obenem*s kratkim popisom vsebine filma, napisi, besedili in podatki, kdaj, kje in kdo je film nabavil in dal v promet.
Naknadno registriranje se začne petnajsti dan potem, ko stopi ta uredba v moč, zaključi se pa dne 30. aprila 1932. Po tem roku se naknadno registriranje ne vrši več.
II.	Vezanje filmov domače izdelave z uvoženimi zabavnimi filmi.
Člen 3.
Osebe ali podjetja iz drugega odstavka člena 1., ki predlože izza dne 5. marca 1932. državni filmski centrali uvožene zabavne filme zaradi oddaje v cenzuro in zaradi registriranja, morajo dokazati, da dajejo obenem v promet ali da bodo v določenem jim roku dale v promet ustrezno število metrov istovrstnega filma domače izdelave, t. j. poleg nemega tujega domač nemi film, poleg zvočnega tujega pa domač zvočni film, in sicer do konca 1933. v dolžini najmanj 7°/o števila metrov uvoženega zabavnega filma, po tem roku pa v dolžini najmanj 15°/o števila metrov uvoženega zabavnega filma.
Če se obenem z uvoženim zabavnim filmom predloži tudi sam film domače izdelave zaradi oddaje v cenzuro in zaradi registriranja po predpisih, ki veljajo za cenzuriranje in registriranje filmov, mora oseba ali podjetje iz drugega odstavka člena 1. dokazati, da je ustrezno število metrov filma domače izdelave sama izdelala ali dala izdelati v državi ali ga neposredno ali posredno nabavila od domačega proizvodnika, kakor tudi, da lastnik takega filma pristaja, da se ta fifm veže izključno s filmi, uvoženimi po tej osebi ali tem podjetju.
Če predloži uvoznik tuj zabavni film brez filma domače izdelave, mora dokazati, da veže druga oseba ali drugo podjetje iz drugega odstavka člena 1. istočasno z njegovim uvoženim filmom ustrezno število
* »Službeni list« št, 216/19 iz 1, 1932.
metrov filma domače izdelave. Tudi v tem primeru se morajo predložiti dokazi, da je dotična druga oseba ali drugo podjetje ta domači film sama izdelala ali dala izdelati v državi ali ga neposredno ali posredno nabavila od domačega proizvodnika, kakor tudi da lastnik tega filma pristaja, da se ta film veže izključno s filmi, ki jih predlaga uvoznik.
Člen 4.
Državna filmska centrala pazi na obveznosti oseb ali podjetij iz odstavka drugega člena 1. glede vezanja filmov domače izdelave z uvoženimi zabavnimi filmi in obračunja z njimi najkesneje vsake tri mesece. Če presega pri obračunjanju skupno število metrov filmov domače izdelave, ki je bilo dotlej dano v promet, v razmerju proti številu metrov uvoženih zabavnih filmov, ki so dotlej bili dani v promet, predpisani minimum 7%, odnosno izza dne 1. januarja 1934. 15%, se sme presežek dotični osebi ali podjetju na prošnjo poračuniti na uvoz novih zabavnih filmov. Če se pri obračunjanju pokaže, da je skupno število metrov filmov domače izdelave manjše od 7%, odnosno od 15% izza dne 1. januarja 1934., mora dotična oseba ali podjetje za razliko položiti po zakonu določeno vsoto denarja, in sicer pri Državni hipotekami banki za račun državne filmske centrale.
Člen 5.
Z uvoženim zabavnim »filmom se ne da vezati film domače izdelave, ki ga cenzura ni odobrila ali o katerem se ugotovi, da je v celoti ali v delih že bil vezan z drugim uvoženim zabavnim filmom.
Člen 6.
Državna filmska centrala vodi poseben filmski register, v katerega vpisuje tuje, kakor tudi z njimi vezane domače filme po vrstnem redu, kakor se vroče radi registriranja. K registru vodi filmske indekse ločeno po poedinih osebah ali podjetjih iz drugega odstavka člena 1.
Za filme, ki so zavezani cenzuri, vpiše državna filmska centrala ob registriranju v cenzurno karto in cenzurno knjižico svoje potrdilo, da je izpolnil predložilec filma vse obveznosti, predpisane z zakonom o ureditvi prometa s filmi in s to uredbo.
Glede filmov, ki niso zavezani cenzuri, vpiše državna filmska centrala svoje potrdilo o izvršenem registriranju v posebno registrsko karto, ki velja kot dovolilo za prikazovanje filma.
III.	Prikazovanje kulturnih tilmov.
Člen 7
Radi ugotavljanja, ali je povsem izpolnjena obveznost, prikazovati kulturne filme (§ 9. zakona o ureditvi prometa s filmi*), izda	državna filmska	centrala	obrazce, v katerih morajo	kinematografi za	vsako	pred-
stavo točno izpolniti vse razpredelke tega obrazca.
Točnost podatkov, vpisanih v te razpredelke, ove-ravljajo organi občega upravnega oblastva prve stopnje, odrejeni po členu 14. pravilnika o cenzuri filmov z dne 22. februarja 1932.**
Kinematografi morajo izročati te obrazce, izpolnjene in pristojno overovljene, državni filmski centrali v roku,
* »Službeni list« št.	71/6 iz L 1932.
** »Službeni list« št.	216/19 iz 1« 1933.
ki ga jim določa državna filmska centrala za njih predložitev. Ti rokovi ne morejo biti daljši od treh mesecev.
Državna filmska centrala proverja in obračunja obrazcih obveznosti kinematografov glede prikazovanja kulturnih filmov in ugotavlja, ali so te obveznosti izpolnjene.
Člen 8.
Presežke števila metrov v prikazovanju kulturnih filmov pri poedinih predstavah sme poračuniti državna filmska centrala v korist drugih predstav, ne da bi s tem posegala v načelno obveznost, prikazovati kulturne filme pri vsaki predstavi.
Člen 9.
Isti kulturni film smejo prikazovati največ dvakrat v enem letu oni kinematografi, ki menjajo zabavni program enkrat na teden, največ trikrat oni, ki menjajo program dvakrat na teden, a največ štirikrat oni kinematografi, ki menjajo zabavni program trikrat ali večkrat na teden.
Člen 10.
V 14 dneh petem, ko stepi ta uredba v moč, morajo izročiti kinematografi državni filmski centrali seznamek, iz katerega je razvideti: ime in sedež kinematografa (banovina, srez, kraj, ulica, hišna številka), ime in stanovanje lastnika, zakupnika in upravitelja kinematografa, ime in stanovanje operaterja, naziv aparature, dovolilo pristojnega oblastva za opravljanje kinematografskega obrta v overovljenem prepisu, število sedežev in stojišč, redne in izredne cene vstopnic, ali je kinematograf urejen za prikazovanje nemih ali zvočnih filmov in ali v poslednjem primeru dejanski prikazuje zvočne filme, ali prikazuje izključno filme ali izvaja v vzperedu tudi druge prireditve, katere dni v tednu prireja predstave in koliko predstav dnevno, kolikokrat menja program na teden ali na mesec.
IV.	Obče in končne odredbe.
Člen 11.
Odločbe po zakonu o ureditvi prometa s filmi in po tej uredbi se sklepajo v sejah državne filmske centrale z večino glasov prisotnih članov. Ob enakem številu glasov odloča glas predsednikov. Za sklepčnost državne filmske centrale morajo biti v seji navzočni najmanj štirje člani.
Odločbe podpisuje predsednik.
Člen 12.
Nadzorstvo nad točno uporabo predpisov zakona o ureditvi prometa s filmi in te uredbe vrši državna filmska centrala neposredno ali po občem upravnem ob-lastvu, do katerega se za to obrača.
Člen 13.
Obče upravno oblastvo prve stopnje Izreka kazen zaradi kršitve predpisov zakona o ureditvi prometa s filmi, ko dobi od državne filmske centrale potrebno poročilo, in obvešča o tem državno filmsko centralo.
Člen 14.
Ta uredba stopi v moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 4. marca 1932.; III. br. 10.980.
Minister za notranje posle dr. M, Srškič s. r.
241.
Na osnovi § 1., točke 6., zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov z dne 14. decembra 1931. predpisujem v soglasnosti z ministrom za poljedelstvo in po odobritvi ministrskega sveta ta-le
pravilnik
o kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov.*
§ i.
1. Po § 2. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov vrši minister za trgovino in industrijo nadzorstvo nad izvozom živine, živalskih proizvodov in izdelkov po »uradu za kontrolo izvoza živine« (»Ured za kontroli! izvoza stoke«), Ta urad se osnuje pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine.
2. Urad za kontrolo izvoza živine izvaja administrativno in tehnično pogodbene odredbe o kontingentirauju izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov.
3. Po § 4. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov se sestavi pri uradu za kontrolo izvoza živine »strokovni odbor«, ki nadzira in odobruje porazdelitev kontingentov živine za izvoz, predlagano po uradu na osnovi vpisanih prijav. Istotako proverja odbor tudi vpisovanje izvoznikov samih v vpisnik.
§ 2.
1. Minister za trgovino in industrijo postavlja predsednika in podpredsednika strokovnega odbora iz ministrstva za trgovino in industrijo (načelnikov oddelka za zunanjo trgovino in trgovinsko politiko), odnosno šefa zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, kakor tudi ostale člane strokovnega odbora, razen predstavnikov ostalih niže navedenih ministrstev, ki jih postavlja resort-ni minister.
2. Člani strokovnega odbora so razen dveh gornjih predstavnikov ministrstva za trgovino in industrijo tudi še: dva predstavnika ministrstva za poljedelstvo (in sicer: načelnik oddelka za živinorejo in načelnik oddelka za veterinarstvo) in en predstavnik ministrstva za promet, trije predstavniki Glavne zadružne zveze kraljevine Jugoslavije v Beogradu in po en predstavnik Zveze živinorejskih zadrug v Zagrebu, Zadruge za izvoz živine in živalskih proizvodov v Zagrebu, Zveze industrijalcev za mesne izdelke v Beogradu in Društva izvoznikov kraljevine Jugoslavije v Beogradu.
3. Po pokazani potrebi postavi minister za trgovino in industrijo za člane strokovnega odbora lahko tudi druge strokovnjake in predstavnike drugih strokovnih organizacij, toda tako, da število članov strokovnega odbora ne sme biti večje od 15.
§3.
Za polnoveljavni sklep strokovnega odbora je potrebna večina predstavnikov poedinih ministrstev kakor tudi večina zastopanih organizacij. V spornih primerih odloča minister za trgovino in industrijo. Sklepi so polnoveljavni, če je seji prisostvovala polovica članov.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 27, februarja 1932., št. 46/XVIII/121,
§ 4.
Uradu za kontrolo izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov načeluje šef urada, ki ga postavlja na predlog oddelka za zunanjo trgovino in trgovinsko politiko mini* ster za trgovino in industrijo.
Šefu urada odreja prejemke minister za trgovino in industrijo.
Šef urada je obenem tudi poročevalec pri sejah strokovnega odbora.
§ 5-
Za dokaz, da so poedina podjetja ali osebe pooblaščene, izvažati iz države v okviru kontingentov živino, živalske proizvode in izdelke, se jim izdaje posebno »izvozno potrdilo«.
Ta »izvozna potrdila« izdaje urad za kontrolo izvoza živine, podpisujeta jih pa šef urada in predsednik strokovnega odbora, odnosno ob njegovi odsotnosti podpredsednik ali, če je ta zadržan, en član strokovnega odbora, ki ga odredi na predsednikov predlog minister za trgovino in industrijo. Šefa urada nadomestuje po potrebi za to posebej po predsedniku strokovnega odbora pooblaščeni uradnik urada.
§ 6-
Z izvozom živine, živalskih proizvodov in izdelkov v okviru kontingentov, ustanovljenih s trgovinskimi pogodbami, se smejo baviti:
1. vsa izvozniška podjetja, protokolirana v kraljevini Jugoslaviji, ki se bavijo z izvozom živine, živalskih proizvodov in izdelkov;
2. zadružne zveze in kmetijske in živinorejske zadruge, če izvažajo proizvode svojih zadružnikov;
3. proizvodniki in živinorejci, če izvažajo sami ali v ta namen združeni svoje lastne proizvode;
4. industrije mesnih izdelkov 'in klavnice.
§ 7.
Vsa podjetja, zadruge ali osebe, ki žele izvažati živino, živalske proizvode in izdelke v okviru kontingentov, se morajo registrirati pri uradu za kontrolo izvoza živine. Prijave za registracijo vpiše urad v posebni vpisnik po predpisih § 12. tega pravilnika.
§ 8.
Prijava za registracijo mora obsezati naslednje odnosne listine:
a) ime in naslov podjetja, zadruge ali osebe, ki se želi baviti z izvozom;
b) dokaz (potrdilo) o protokolaciji podjetja, odnosno o registraciji zadruge ali zadružne zveze, za proizvod-nike pa občinsko potrdilo, potrjeno po prvostopnem upravnem oblastvu, da je živina, ki jo žele izvozili, njih svojina;
e)	označbo vrste živine, ki jo izvozniki izvažajo (goveda, krave, voli, jalovina, biki, teleta, konji, prašiči, mesnati in Špeharji, ovce in koze) in državo, v katero izvažajo;	v
d)	izpisek iz knjig ali drugo listino, ki dokazuje, koliko je podjetje od leta 1925., odnosno če je ustanovljeno pozneje, od dneva ustanovitve pa do dne vložitve prijave, izvozilo, za vsako leto in državo posebej, in sicer £Q vrsti kakor tudi po količini.
§9.
Vse blago, ki se izvozi v okviru kontingentov in z ugodnostmi po trgovinskih pogodbah z drugimi državami, mora biti opremljeno z izvoznim potrdilom, izdanim po uradu za kontrolo izvoza živine.
§ 10.
Izvozna potrdila v okviru kontingentov obsezajo naslednje podatke:
Kraljevina Jugoslavija Ministrstvo za trgovino in industrijo Urad za kontrolo izvoza živine
Št________
Beograd.
Izvoznikovo ime --------------------------— ---------------
Sedež ___________________—---------------------------------—--------------------------------
Vrsta blaga_________________________________ —--------------------------
Prašiči:
  __________________________________ živih mesnatih prašičev
  ________________________živih prašičev Špeharjev
Goveda:
___________________ pitanih volov
___________________ pitanih junic	j
___________________pitanih krav
___________________ mesnatih volov
 __________________ mesnatih volov*
 ____________________________________ drugih mesnatih goved
___________________ živii^ za klobase (klobasarice)
Teleta:
 __________________ živih telet
___________________ zaklanih telet
Meso:
 ________________ mesnatih zaklanih svinj:
___________________ a) celih
 ......_........... b) v polovicah
___________________ zaklanih telet
,  ________________ kg svinjskega mesa (od mesnatih svinj,
zarebrnice, vratine, plečeta, gnjati)
 .................. kg svinjskega mesa (od ogarane svi-
nje mangališke pasme)
 __________________ kg telečjega mesa.
Števila se morajo zapisati s črkami (kar je nepotrebnega. je treba prečrtati).
Natovoritvena postaja ------------------------- -...— -
Namembni kraj (raztovoritvena postaja in država)
To potrdilo velja za čas od dne .....................    —
do dne __________________________ 1932.	za živino, živalske
proizvode in izdelke, ki se izvažajo v okviru kontingenta .............   kosov	    kg--------------,------------P»
trgovinski pogodbi, sklenjeni med kraljevino Juaoslavijo in___________________________z	dne------------------------193—
Predsednik:	šef:
* Najbrže: kravs 0j>, ur.
Potrdilo
(pri natovoritvi)
Gornje blago je natovorjeno in ustreza predpisom pravilnika za kontrolo izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov.
Državni veterinar:	*	Šef	železniške	postaje:
(M. P.)
Datum .......................- —
Potrdilo
(pri prestopu državne meje)
Gornje blago ie prešlo carinarnico v redu in je
poslano v .............................................      •
Državni obmejni veterinar:	Dežurni carinski uradnik:
(M. P.)
Potrdilo carinarnice.
Datum ..............................
Potrdilo velja samo, če je opremljeno s predpisni-mi kolki.
§ 11.
Izvozna potrdila po § 10. izdaja urad v 4 izvodih pod isto številko in jih overavljata pri natovarjanju državni veterinar in šef natovorne železniške postaje. Trije izvodi se prilože tovornemu listu, četrti izvod pa pošlje nalovorna postaja uradu za kontrolo izvoza živine. Od treh potrdil, priloženih tovornemu listu, obdrži eno obmejna carinarnica zaradi voditve evidence, drugo pošlje uradu za kontrolo ^izvoza živine, tretje pa ostane pri tovornem listu. Da izvozno potrdilo velja, mora biti opremljeno s posebnimi kolki, ki jih predpiše po §§ 6. in 7. zakona pravilnik o izvoznih taksah.
§ 12.
Urad za kontrolo izvoza živine zapiše po prijavah izvoznikov in vročenih podatkih vsako podjetje, zadrugo in osebo v poseben register in ustanovi ključ za porazdelitev izvoznih potrdil v okviru kontingenta
§ 13.
Izvozna potrdila, ki jih vračata natovoritvena postaja in obmejna carnarnica kot pravilna, služijo za evidenco o izvozu števila živali in teže za vsako državo posebej.
§ 14.
Vsak izvoznik se pravočasno obvesti o kontingentu, ki mu je dodeljen, in dobi izvozna potrdila za vsako tržišče posebej, kamor želi izvoziti, z označeno časovno količino.
Vsak izvoznik mora najkesneje 11 dni pred natovori-tvijo prijaviti:
a) količino, ki jo želi izvoziti iz države;
b) trg in tržni dan;
c) namembno državo;
č) ime osebe, kateri pošiljko pošilja.
§ 15.
Konec vsakega meseca morajo predložiti Izvozniki uradu poročila o ukoriščenih izvoznih potrdilih in prej-mejo £o tem potrdila za naslednji mesec. Z vsakim takim
poročilom mora	predložiti izvoznik	kopijo	komisijonar-
skega računa o	prodaji, ki	služi izključno	za notranjo
uporabo urada.
§ 16.
(’) Vsak izvoznik mora na osnovi prejetih potrdil njemu določeni kontingent izvoziti.
(2) Če izvoznik določenega kontingenta ne more izvoziti, mora v roku, ki se določi naknadno, o tem brzojavno urad obvestiti. Kdor postopa nasprotno, se kaznuje po § 8. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine in živalskih proizvodov kraljevine Jugoslavije
§ 17.
Urad določi	pravočasno	in po	potrebi	Kakovost m
težo žive živine,	ki se naj v	okviru	kontingenta izvozi v
poedine države.
§ 18.
Razen izvoznega potrdila mora imeti izvoznik tudi predpisano veterinarsko potrdilo o zdravstvenem stanju živine, živalskih proizvodov in izdelkov.
§ 19.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Minister za poljedelstvo Juraj Demetrovič s. r.
3> f
(Podpisi ostalih ministrov.)
242.
Na osnovi §§ 6. in 7. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov z dne 14. decembra 1931. predpisujem v soglasnosti z ministrom za finance in po odobritvi ministrskega sveta ta-le
pravilnik
o taksah, ki se pobirajo pri izvozu ži-yine, živalskih proizvodov in izdelkov.*
Člen 1.
1.	Vsa izvozna potrdila, izdana po § 5. pravilnika o Kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov, se taksirajo s posebnimi znamkami, ki jim predpisuje velikost, risbo in barvo po njih vrednosti minister za trgovino in industrijo v soglasnosti z ministrom za finance.
,	2. Samo s temi znamkami opremljena potrdila so
pravilna.
3. Količino natisa odobrenih znamk (obrazcev) pod
1.	odobruje minister za trgovino in industrijo.
4. Cenzuro nad tiskanjem, korekturo, uničevanje nepravilno ali napačno natisnjenih znamk kakor tudi prejem pravilno natisnjenih znamk vrši pet članov strokovnega odbora, ki je označen v § 4. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 22, februarja §U 46£LVJU£122,
Minister za trgovino in industrijo dr. Albert Kramer s. r. Predsednik ministrskega sveta Petar Živkovič s. r.
5.	Določeni člani strokovnega odbora morajo o uničenih in nepravilnih kakor tudi o količini pravilno prejetih znamk voditi zapisnik za vsak dan.
0. Pravilno prejete znamke izroče člani omenjenega strokovnega odbora na zapisnik osebi, ki je pooblaščena za njih sprejem z odločbo ministra za trgovino in industrijo.	.
7. Za prejem znamk pooblaščena oseba vknjiži znamke takoj v dnevnik na prejemni strani in razhoduje izdane vsote na izdajni strani.
8. S prodajo znamk dobljene vsote se vpišejo v blagajniški dnevnik v časovni vrsti in se trošijo po odredbah §§ 6. in 7. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov kakor tudi po odstavku 2. člena 5. tega pravilnika.
9. Potvarjanje znamk se kaznuje po predpisih kazenskega zakona.
Člen 2.
1. Izvozno potrdilo v mejah kontingenta je taksirati po naslednji razpredelnici:
a)	od	enega goveda . E	>;	* ,	/	.	Din	20-—
b)	od	ene svinje . .- »	i	e *	*	s	*	»	4—
c) od 100 kg mesa ........	„	4—
d)	od	žive perutnine za	100	kg	.	,	,	„	5-—
e)	od	zaklane perutnine	za	100 kg	.	.	„	7—■
f) za jajca od zaboja 1/1 (1440 jajec) .	„	3-—
2. Če se pokaže potreba, sme minister za trgovino in industrijo v soglasnosti z ministrom za finance na obrazložen predlog strokovnega odbora takse, označene pod 1. tega člena, izpremeniti.
3. O vsaki izpremembi taks morajo biti izvozniki pravočasno obveščeni.
Člen 3.
1. Pri registriranju, označenem v § 5. zakona o organizaciji in kontroli živine, živalskih proizvodov in izdelkov, je treba položiti varščino v znesku 25.000 dinarjev.
2. Ta varščina se položi lahko tudi z garantnim pismom denarnih zavodov, ki so registrirani pri pristojnem oddelku ministrstva za finance.
3. Varščina v gotovini se polaga naravnost pri blagajni zavoda za pospeševanje zunanje trgovine na račun urada za kontrolo izvoza živine pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine.
4. Blagajnik zavoda mora izdati položniku varščine uradno priznanico, prejete vsote pa mora izročiti v 48 urah Državni hipotekarni banki, izvzemši praznične dni, ko blagajne omenjene banke niso odprte.
5. Varščine, položene z garantnim pismom, se izročajo blagajniku zavoda za pospeševanje zunanje trgovine na čuvanje.
6. O položenih varščinah se mora voditi dnevnik varščin s partijalnikom in za garantna pisma rokovno knjigo (rokovnik).
7. Za vsako nepravilnost in škodo odgovarja blagajnik zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
8. Nakazovalec za sprejem in povračilo varščin pri Državni hipotekarni banki je šei zavoda za pospeševanje trgovine. Ta odreja omenjeni banki izplačila v breme varščin, a v korist sklada po § 7. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov.
9. če se položena varščina zmanjša zbog kazni, označeni v § 7. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov, mora položnik dopolniti yarščino do zneska^ določenega v odstavku 1. člena 3.
tega pravilnika, najkesneje v 15 dneh, drugače se položnih varščine iz vpisnika črta in izgubi po preteku 15 dni ugodnosti, označene v § 5. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov.
člen 4.
Dohodki, označeni v §§ 6. in 7. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov, se stekajo v blagajno zavoda za pospeševanje zunanje trgovine.
Člen 5.
1. Po členu 4. tega pravilnika zbrani dohodki služijo za pokritje osebnih in stvarnih izdatkov.
2. Urad za kontrolo izvoza živine predloži vsako koledarsko leto proračunski predlog o razhodkih in dohodkih šefu zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, ki ga izroča s svojimi pripombami ministru za trgovino in industrijo v odobritev.
3. Proračun dobi izvršno moč z odobritvijo ministrstva za trgovino in industrijo.
4. Urad otvarja po odobrenem proračunu partijalnik s proračunom odobrenih partij doliodkov in razhodkov, po katerem se med letom vsi poedini prejemki in izdatki po časovni vrsti knjižijo.
Člen 6.
Po dokončanem koledarskem letu se zaključijo vse denarne knjige in se sestavi zaključni letni račun po partijah in pozicijah odobrenega proračuna.
Člen 7.
1. Višek dohodkov, ki se pokaže po zaključenem letnem proračunu, se izroča v korist sklada za pospeševanje izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov, skladno s §§ 6. in 7. zakona o organizaciji in kontroli izvoza živine, živalskih proizvodov in izdelkov.
2. Višek dohodkov se mora v korist omenjenega fonda izročiti Državni hipotekarni banki najkesneje v 15 dneh po preteku koledarskega leta.
Člen 8.
Ker urad za kontrolo izvoza živine in živalskih proizvodov pri zavodu za pospeševanje zunanje trgovine ne uživa državne dotacije (subvencije), ampak se vzdržuje izključno iz svojih dohodkov, odreja minister za trgovino za razrešitev letnega računa enega uradnika iz ministrstva za trgovino in industrijo, minister za finance pa enega uradnika iz ministrstva za finance. Odrejena uradnika morata pregledati po členu 5. tega pravilnika vse denarne listine in knjige in podati predlog za razrešitev pregledanega računa.
Na podstavi tega poročila razreši minister za trgovino in industrijo predloženi letni račun ali pa odredi zakonske ukrepe zoper odgovorne osebe.
Ta pravilnik stopi v moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Minister za finance	Minister
dr. Milorad Djordjevič s. r. za trgovino in industrijo
dr. Albert Kramer s. r.
Predsednik
(Podpisi ostalih ministrov.) ministrskega sveta
Petar Živkovic s. r.
Banove uredbe.
213.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932.
II.	No. 111/1.
Objava.
Občina Mošnje, v srezu Radovljica, -Do pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od ICO 1 vina Din 100'—,
b) od 100 1 piva Din 50-—,
c) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 6-—,
č) od goveda nad 1 letom Din 15-—,
d) od goveda pod 1 letom Din 5'—,
e) od prašičev Din 5'—,
f) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. marca 1932.
II.	No. 4734/1.
Objava.
Občina Rašica, v srezu Kamnik, bo pobira’a al dneva razglasitve v Službenem listu s v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od ICO 1 vina Din 100-—,
b) od 109 1 vinskega mošta Din ICO1—,
c) od ICO 1 piva Din 100'—.
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 10-—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. marca 1932.
II.	No. 883/3.
Objava.
Občina Studenec-Ig, v srezu Ljubljana, bo pobirala od dneva razglasitve v »Službenem listu« v letu 1932. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 37'—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 15*—,
c) od 100 1 piva Din 15’—,
č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5‘—,
d) od goveda nad 1 letom Din 20-—,
e) od goveda pod 1 letom Din 10'—,
f) od prašičev Din 10'—,
g) od drobnice Din 10'—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 5. marca 1932.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravsko banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Siska in zalaga; JTigkajBr iMarkurc g Ljubljani; njen predstavnik,; Qtmar MicMlek v Ljubljani,
St. 21
SLUŽBENI UST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 22. kosu letnika III. z dne 18. marca 1932.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII. No. 1476/2.	1076
Razglas.
Na osnovi § 128., točke 8. in 4. al. 2., zakona o občem upravnem postopku razveljavljam vpis registrirane pomožne blagajne »Unitasc v Ljubljani v register pomožnih blagajn, ki sem ga dovolil pod tukajšnjim razglasom z dne
10.	decembra 1931., VIII. No. 6603/1.
Po § 39. zakona o registriranih pomožnih blagajnah z dne 16. julija 1892., državni zakon št. 202, postavljam za likvidatorje sedanji pripravljalni odbor, to so gg. Premeri Ivan, Ljubljana, Stari trg 16/L, in tovariše. Likvidacija se mora izvršiti tekom enega meseca.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. marca 1932.
Ban
dr. Marušič s. r.
•j;
VIII. No. 1698/1.	1074
Razglas.
Na osnovi § 128., t. 3. in 4., al. 2., zakona o občem upravnem postopku in § 15. zakona o registriranih pomožnih blagajnah z dne 16. julija 1892., drž. Zak. št. 202., razveljavljam vpis registrirane pomožne blagajne »Vzajemnost« v Ljubljani v register pomožnih blagajn, ki sem ga dovolil pod tukajšnjim razglasom z dne 8. januarja 1932., VIII. No. 7137/1.
Po § 39. zakona o registriranih pomožnih blagajnah z dne 16. julija 1892., drž. zak. št. 202, postavljam za likvidatorja Kastelica Antona, knjigovodjo, Zagorje ob Savi št 128.
Likvidacija se mora izvršiti tekom snega meseca.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 15. marca 1932.
Za bana namestnik pomočnika, načelnik upravnega oddelka dr. Stare s. r.
jgg
n. No. 7149/1	1062
Uradni razpust društva.
. Društvo »Rdečega križa« v Ormožu jo razpuščeno v smislu § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih, »Službeni bst« z dne 3. oktobra 1931, št. 403/60, ker že več let ne deluje.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 8. maifa 1932.
No. 7474/1.	1086
Uradni razpust društva.
.Društvo: Podružnica družbe Sv. Cirila 11 Metoda v Sv. Emi je razpuščeno v
■
smislu § 11. zakona o društvih, shodih in posvetih, »Službeni list« z dne 3. oktobra 1931, št. 403/60, ker že več let ne deluje.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 11. marca 1932.
*
VI. No- 8636/1.	1088
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Krištof Boris, zdravnik v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 9. marca 1932.
*
VI. No. 8770/1	1087
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Podpečan Ivan, zdravnik v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1932.
*
VI.	No. 8875/1.	1089
Izprememba v imeniku zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Dr. Lovšin Jarfko, zdravnik-volonter v Ljubljani, je bil vpisan v imenik zdravniške zbornice za Dravsko banovino.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 11. marca 1932.
*
V. No. 138/35	1022-3-2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za gradbena dela v odseku med km 52.339 in km 54.868 banovinske cestne proge Ljubljana—Litija—Radeče
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 25. marca 1932. ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dpbivajo med uradnimi urami pri tehničnem oddelku v Ljubljani, II. nadstropje, soba št. 3.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša Din 976.889-99,
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 10. marca 1932.
H*
V.	No. 1364/2.	1023—3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za prevzem in izvršitev gradnje ženskega oddelka v državni bolnici za duševne bolezni na Studencu
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. marca 1932 ob 11. uri dop.
v sobi št. 17 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi štev. 26.
Ponudbe za posamezne skupine del naj se glase v obliki popustov v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša: za I. skupino Din 1,865.004-24; za II. skupino Din 126 389-06 in za III. skupino Din 500.609-50.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
dne 9. marca 1932.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
C III. 33/32—1.	1063
Oklic.
Tožeča stranka Rednak A. trgovina z mešanim blagom Teharje pri Celju, je vložila proti toženi stranki Bosner Tereziji, do sedaj najemnici, Teharje, sedaj neznanega bivališča radi Din 510 s pripombo k opr. št. C III. 33/32—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 14. aprila 1932. ob 9. uri dopoldne pred tem sodiščem v izbi št. 6 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja Josip Videnšek, višji pisar, oficijal v pokoju v Celju, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 12. marca 1932.
*
Nzk. Krog.	1091
Oklic.
V postopanju za napravo nove zemljiške knjige za kat. občino Krog bodo razgrnjene posestne pole pri podpisanem
sodišču v sobi štev. 8 v času od dne 21. marca do dne 21. aprila 1932. na obči vpogled.
O morebitnih ugovorih, ki jih je prijav iti v tem roku ustno ali pismeno, se bo razpravljalo dne 21. aprila 1932. ob
9.	uri v občinski pisarni v Krogu.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, dne 14. marca 1932.
»j*
C 12/32—1	1092
Oklic.
Tožeča stranka Škerl Jakob, trgovec in posestnik v F u žini - Z agradec, je vložila proti toženi stranki Glavan Ivanu, posestniku iz Zagradca 39 oz. Fužine, sedaj neznanega bivališča v Ameriki, radi 4896 Din 50 p s prip. k opr. štev. C 12/32—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 20. aprila 1932 ob 9. mri dop. pred tein sodiščem v sobi št. 6 razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja g. Majerič Aleksander, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Žužemberku, dne 16. marca 1932.
P I 22/32—1	1090
Sklep.
Šinkovec Karl, kočar iz Bezovnika štev. 15, sedaj v bolnici za duševne bolezni v Novem Celjn, se radi umobolno-sti popolnoma prekliče.
r'a varuha *e imenuje njegova žena Šinkovec Neža, košarica v Bezovniku štev. 15.
Varatveno-oblastveno se odobri nadaljnje pridržanje preklicanca v zaprtem zdravilišču za nedoločen čas.
Razlogi.
Glasom spisa L I 128/31 okrajnega sodišča v Ljubljani je bil Šinkovec Karl po svojcih oddan dne 26. junija 1931 v splošno bolnico v Ljubljani in od tam v bolnico za duševne bolezni na Studenec. Ob priliki nato uvedene sodno-zdravniške preiskave je ugotovil izvedenec dr. Gosti, da bol uje Šinkovec Karl za shicofrenijo in da ga je tedaj smatrati za umobolnega v toliki meri, da je za opravljanje svojih poslov nesposoben in potreben zavodne oskrbe. Ker so ugotovitve zdravniške preizkušnje in preiskave podprte po izpovedbah prekli-cančeve žene Šinkovec Neže in po izpovedbah na pristojni občini, je bilo izreči kakor zgoraj. Ponovna predstava izvedencem in zaslišanje preklicanca se je v smislu § 33. pr. r. opustila, ker od zad";e sodnozdravniške preiskave še ni poteklo 6 mesecev in se po izjavi zdravnika umobolnice v Novem Celju bolnikovo stanje bistveno ni spremenilo.
Izrek o stroških je odpadel, ker se nisn zaznamovali.
Proti temu sklepu je dopusten ugovor in rekurz na okrožno sodišče v Celju v 14 dneh po vročitvi.
Okrajno sodišče v Celju, odd. I., dne 10. marca 1932.
T 12/32—4	1059	|
Amortizacija.
Na prošnjo Žirovnik Andreja, iz Vaš št. 4 pri Medvodah, se uvede postopanje radi amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil. Njih imetnik se pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev od razglasitve v >Službenem listu« svoje pravice. Po poteku tega roka bi se sicer proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Zavarovalna listina Vzajemne zavarovalnice v'Ljubljani št. 4381, glaseča se na ime Žirovnik Ljudmila za vsoto 10.000 Din.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 2. marca 1932.
•j.
T 9/32—4	1058
Amortizacija.
Na prošnjo Rudolfa Hlebca, v Kranju, se uvede postopanje radi amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil. Njih imetnik se pozivlje, da uveljavi tekom šestih mesecev počenši z objavo v j-Službenem listu« svoje pravice, ker bi se sicer po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Zavarovalna polica splošne zavarovalne družbe sJugcslavra«, Ljubljana št. 8314 z dne 29. III. 1926.
Deželno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 3. marca 1932.
❖
T III. 20/32—1.	974	3—3
Amortizacija.
Na prošnjo Društvene tiskarne Celeja v Celju se uvede postopanje radi amortizacije sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilka baje izgubila, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: deležni listini (Anteilscheine) št. 138 ter št. 139, vsaka glaseča se na Din 50'—.
Okrožno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 5. marca 1932.
*
T IV 16/32—2	1024—3—2
Amortizacija.
Na prošnjo Gradišnika Ivana, posestnika v Šmarjeti pri Celju, kot zastopnika matere Gradišnik Marije, posestnice v Št. Janžu pri Velenju, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica št. 3218/6763 Ljudske
posojilnice v Celju z imovino po Din 7.461-90, glaseča se na ime Gradišnik Marija.
Okrožno sodišče v Celju, odd. IV., dne 7. marca 1932.
Nc 239/32—3	1026—3-2
Amortizacija.
Na prošnjo Zore Marije, vžitkarice v Marnem št. 3, se uvede postopanje za amortizacijo sledečih vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi tekom 6 mesecev, počenši. 21. februarja 1932 svoje pravice, sicer bi se po poteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči,
Oznamenilo vrednostnih papirjev: hranilna knjižica Posojilnice na Dolu pri Hrastniku št, 3329 z vlogo Din 3.500. Okrajno sodišče v Laškem, odd. I-, dne 21. februarja 1932.
E 308/31—12.	1077
Sklep.
Pri prisilni dražbi dne 11. marca 1932 ni bilo nikakršnega ponudka. Zato se s sklepom tega sodišča E 308/31—2 dovoljena izvršba z dražbo polovice nepremičnin vi. št. 218 in 205 k. o. Rajben-burg po § 151. i. r. ustavi.
Pred potekom pol leta od dražbenega naroka se ne more predlagati vnovična uvedba dražbenega postopanja.
Okrajno sodišče v Sevnici, odd. II., dne 11. marca 1932.
Konkurzni razglasi
S 16/30—77	1060
336.
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Lesna industrija 111 parna žaga, družba z o. z. v Zireh.
Konkurz, ki je bil razglašen s sklepom opr. štev. S 16/30—2 o imovin* prezadolženca, se odpravi, ker je bu* razdeljena vsa masa, po § 151. k. *■ Deželno sodišče v Ljubljani, odd. Ifl* dne 1. marca 1932.
S 4/31-106.	I061
337.
Odprava konkurza.
Prezadolženec: Protokolirana tvrdk*
I.	Kostevc, naslednik Pirš Alojzij*’ Ljubljana, VVolfova ulica 12.
Konkurz, ki je bil razglašen s pom opr. št. 4/31—3 o imovini pr«28' dolženca, se odpravi, ker je bila r£lZ' deljena vsa masa, po § 151. k. z. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. Uk dne 3. marca 1932.
S 13/31-49.	•	l°Sl
338.
Odprava konkurza.
Prezadolženec Thiel Karl, trgovec Mariboru.	,g.
Konkurz, ki je bil razglašen s i pom opr. štev. S 13/31—2 o im<>vi
prezadolženca, se odpravi po razdelitvi vse mase v smislu § 139. k. r.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 10. marca 1932.
Sa 40/31—6.	1082
339.
Potrditev poravnave.
Med dolžnikom Reškom Francetom, trgovcem v Beltincih, in njegovimi upniki pri poravnalnem naroku dne 23. februarja 1932. pred okrajnim sodiščem v Dolnji Lendavi sklenjena prisilna poravnava se potrdi.
Po tej poravnavi plača dolžnik upnikom, ki jim ne gre pravica do prvenstvenega poplačila, 42% kvoto njihovih terjatev, plačljivo v štirih enakih tro-mesečnih obrokih; prvi obrok zapade v plačilo 8 mesece po sprejeti (sklenjeni) poravnavi, tedaj 23. maja 1932.
Kot poroka in plačnika sta poravnavi pristopila Matjašec Marija, rojena Kolar in Rešek Rozalija, obe iz Beltinc; dalje Pa tudi Rešek Janez, posestnik v St. Janžu na Dravskem polju, ta pa le za znesek 12.000 Din.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 10. marca 1932.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Štev. 980/32.	1103
Razglas.
Direkcija šum v Ljubljani razpisuje ponovno licitacijo za prodajo okoli 1800 plrn8 v področju šumske uprave v Boh. Bistrici v režiji 1. 1931. izdelanega lesa, ki se proda loko žaga Soteska v treh Partijah po ca 600 plm3.
Ponudbe, pisane na tiskovinah, ki se dobe pri direkciji šum v Ljubljani, Blei-^eisova cesta štev. 1, je vložiti do dne 6- ajprila 1932. do 11. ure dopoldne pri direkciji, kjer se bodo vršile licitacije.
Vsa predmetna pojasnila se dobe pri direkciji šum v Ljubljani in pri Šumaki Upravi v Boh. Bistrici.
Direkcija šum v LinHfnpi, dne 16. marca 1332.
*
No. 3709/32.	1078
Razglas.
V smislu § 54. uredbe o izvrševanju °Čuvalnih odredb (»Uradni list kraljevske banske uprave« št. 28/125 od 6. februarja 1930.) se razglaša, da je glasom sodbe okrajnega sodišča v Mariboru z dne 30. nov. 1931. Kzp. VIII. 898/31 prepovedano Pogorevcu Josipu, samskemu delavcu, rojenemu 12. februarja 1907 na pragerskem, srez Maribor, desni breg, Bravska banovina, stanujočemu v Rač-lem 71, zahajati v krčme za dobo 6 me-Secev, to je od 1. marca 1932. do 1. septembra 1932.
Po § 268. kaz. zak. se kaznuje vsakdo, k' ve za razglašeno prepoved iz § 55. k- z., pa vendarle postreže taki osebi z “Pojilom.
fresko načelstvo v Mariboru, desni breg, dne 7. marca 1932.
Štev. 2297/1932.	1057
Odredba.
S pravomočno razsodbo Kzp 766/31/15 okrožnega sodišča v Novem mestu je izrečena prepoved posečanja krčem Kastelicu Antonu, roj. 28. februarja 1901 na Mirni, pristojnemu na Mirno, oženjenemu, trgovskemu sotrudniku in Mirni št. 44, za dobo 1 (enega) leta, in to od
8.	januarja 1932 do 8. januarja 1933.
Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 9. marca 1932.
Hi
T. No. 24/125.	1020	3—2
Razglas licitacije.
Tehnični razdelek sreskega načelstva Maribor, levi breg, razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine V. No. 431/2 z dne 3. marca 1932. na podlagi zakona o državnem računovodstvu, njegovih sprememb, odnosno dopolnitev za prevzem in izvršitev adaptacijskih del v hiralnici v Ptuju
III.	javno, pismeno, ponudbeno licitacijo na dan 31. marca 1932. ob 11. uri v prostorih tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu Maribor, levi breg, soba štev. 51/11.
Ofertni pripomočki se dobijo med uradnimi urami v sobi št. 47.
Ponudbe za posamezna dela je predložiti v obliki enotnega popusta v odstotkih (tudi z besedami), na uradno odmerjene proračunske zneske:
Din
1. Polaganje terrazo podov 28.750-—
2. Tesarska dela	54.726-90
3. Krovska dela	7.410-—
4. Slikarska in pleskarska
dela	75.509-10
5. Steklarska dela	16.800-—
Lastnoročno podpisane ponudbe, kol-kovane s kolkom Din 100-— (priloge po Din 2-—), zapečatene v zavitku z zunanjo označbo »ponudba za gradbena dela v hiralnici v Ptuju« od ponudnika N. N., nadalje reverz o položeni kavciji, potrdilo pristojne davčne uprave o poravnanih davkih za tekoče tromesečje, odobrenje ministrstva za gradbe za udeleževanje pri javnih licitacijah in potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti, mora ponudnik ali od njega pismeno pooblaščeni zastopnik predložiti med 10. in 11. uro predsedniku licitacijske komisije. Po pošti pravočasno došle ponudbe se upoštevajo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu znani vsi pogoji ter jih brez pridržka sprejme.
Zapoznele, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne uvažujejo.
Ponudniki morajo v ponudbah izrečno izjaviti, da v celoti pristajajo na vse splošne in tehnične pogoje.
Kavcija, ki znaša za naše državljane 10%, za tuje 20%, v navzgor zaokroženih zneskih (v celih tisočakih), mora biti položena v gotovini ali vrednostnih papirjih, oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 88. zakona o državnem računovodstvu in registriranih v smislu člena 24.
pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B« pogodbe in nabave, najkes-neje na dan licitacije do 10. ure pri Hranilnici Dravske banovine v Mariboru.
Kraljevska banska uprava si pridržuje pravico, oddati razpisana dela ne oziraje se na višino razpisane vsote ali vse ponudbe odkloniti brez. obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 dni po licitaciji.
Sresko načelstvo v Mariboru, levi breg, dne 10. marca 1932.
❖
T. No. 415/48.	987 3—3
Razglas.
o drugi ustni licitaciji za dobavo tolčenega gramoza na državni cesti št. 50 in št. 17 v proračunskem letu 1932./1933.
V smislu odloka kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 16. januarja 1932., V. No. 336/1, razpisuje tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu
drugo javno ustno licitacijo za dobavo jesenskega in pomladanskega tolčenega gramoza za redno vzdrževanje državnih cest,
in sicer;
a) drž. cesta štev. 50 za delnice od km 110-000 do 124-000, km 124-000 do 134-600 in km 137-400 do 154 200;
b) drž. cesta štev. 17 za delnico od km 00-000 do 11 000.
Licitacija se bo vršila dne
2.	aprila 1932. v pisarni tehničnega razdelka pri sreskem načelstvu v Mariboru levi breg, soba št. 51. s pričetkom ob devetih dopoldne*
Količine in vrste gramoza, ki se bodo na tej licitaciji oddajale za zgoraj navedene delnice, kakor tudi izklicne cene in vsi pogoji licitacije so razvidni podrobno iz razglasa prve ustne licitacije, objavljene v prilogi k »Službenemu listu Dravske banovine« v št. 8., 9. in 10. iz leta 1932.
Razen tega so splošni in posebni pogoji dobave interesentom na vpogled v pisarni razdelka soba št. 51 vsak dan v dopoldanskih uradnih urah.
Sresko načelstvo Maribor levi breg, tehnični razdelek,
dne 8. marca 1932.
*
No. 2621/1.	1096
Dražba lova.
V četrtek, dne 31. marca 1932 ob 10.
uri dopoldne se bo pri sreskem načelstvu v Kamniku v uradni sobi št. 4 na javni dražbi oddal v zakup lov občine Kraševka za dobo nadaljnjih petih let, in sicer od dne 1. aprila 1932. do 31. marca 1937.
Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Kamniku soba št 4.
Sresko načelstvo v Kamniku, dne 12. marca 1932.
Stran 152.  « .....
No. 2634/1.
1097
Dražba lova.
V četrtek, dne 31. marea 1932 ob 10. nri dopoldne se bo pri sreskein načelstvu v Kamniku v uradni sobi št. 4 na javni dražbi oddal v zakup lov občine Motnik za dobo nadaljnjih, petih let, in sicer od dne 1. aprila 1932. do 31. marca 1937.
Dražbeni pogoji so na vpogled nied uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Kamniku soba št 4.
Sresko načelstvo v Kamniku, dne 12. marca 1932.
No. 2619/1.	1098
Dražba lova.
V četrtek, dne 31. niarea 1932. ob
10.	uri dopoldne se bo pri sreskem načelstvu v Kamniku v uradni sobi št. 4 na javni dražbi oddal v zakup lov občine Naso viže za dobo nadaljnjih petih let, in sicer od 1. aprila 1932. do 31. marca 1937.
Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Kamniku, soba št. 4.
Sresko načelstvo v Kamniku, dne 12. marca 1932.
*
No. 2620/1.	1099
Dražba lova.
V četrtek, dne 31. marca 1932 ob 10. uri dopoldne se bo pri sreskem načelstvu v Kamniku v uradni sobi št. 4 na javni dražbi oddal v zakup lov občine Stranje za dobo nadaljnjih petih let, in sicer od 1. aprila 1932. do 31. marca 1937.
Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami pri sreskem načelstvu v Kamniku, soba št. 4.
Sresko ifačelstvo v Kamniku, dne 12. marca 1932.
*
1085
Štev. R U 622/29 — 250.
Razglas.
Lov agrarne skupnosti (srenje) Stara Fužina — Studor (lovišči »Peršivec« in »Ukanca«) se bo oddal na javni dražbi dne 30. marca t. 1. ob 13. (trinajsti) uri v hotelu »Sv. Janez« ob Bohinjskem jezeru v zakup za dobo od 1. aprila 1932 do 31. marca 1937.
Dražbeni pogoji v zakupu so na vpogled pri podpisanem komisarju za agrarne operacije I. v Ljubljani, Gosposka ulica št. 15/11. nadstropje, med običajnimi uradnimi urami in pa pri načelniku gospodarskega odbora Stara Fužina — Studor, g. Jožefu Štrosu v Stari Fužini št. 84.
Ljubljana, dne 15. marca 1932.
Komisar za agrarne operacije 1.
Pokorn 1. r.
*
1075
Opr. št. 321/1-1932.
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje za zobni ambula-
torij v Mariboru eno pogodbeno mesto zobozdravnika, odnosno zobotehnika-dentista, ki ima pravico do zobozdrav-niških del po zakonu z dne 18. novembra 1930.
Dnevna zaposlitev za vršitev ekstrakcij in za plombiranje bi znašala 4 do 5 ur po dogovoru. Honorar se določi po veljavnih predpisih po številu ordina-cijskih ur.
Prošnje je vložiti opremljene s predpisanimi dokumenti do
2.	aprila 1932. do 12. ure po pošti ali osebno v vložišču urada. Prošnjam je priložiti: rojstni in krstni list, domovnico, prepis doktorske diplome, dokaz o ureditvi vojaških obveznosti, spričevala o specializaciji odnosno o upravičenosti do izvrševanja dentistične prakse. V prošnji je navesti vse podatke o dosedanjem službovanju.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani,
dne 14. marca 1932.
*
Štev. 415/32.
1070
Objava.
Po § 8. advokatskega zakona se objavlja, da je gospod dr. Schaubach Franc z današnjim dnem vpisan v tukajšnji imenik advokatov s sedežem v Mariboru.
V Ljubljani, dne 14. marca 1932.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko 1.r.
Razne objave
1100
Vabilo na 25. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Hranilnica in posojilnica v Središču ob Dravi,
registrevana zadruga z neomejeno zavezo,
dne 28. marca 1932.. t. j. na velikonočni ponedeljek ob 14. (2.) uri v zadružni pisarni
s tem-le
dnevnim redom:
Vabilo
1073
na
IX. redni občni zbor,
ki ga bo imelo društvo
Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani
1. Citanje zapisnika lanskega občnega zbora.
2. Poročilo načelništva.
3. Poročilo nadzorništva.
4. Odobritev računskega zaključka za leto 1931.
5. Volitev dveh članov načelništva.
6. Slučajnosti.
Ce ob določeni uri občni zbor ne bi bil sklepčen, se bo vršil eno uro kesneje drug občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu zadružnikov.
V Središču ob Dr., dne 15. marca 1932.
Načelništvo.
v sredo, dne 6. aprila 1932. ob 6. uri zvečer, v društvenem domu v Ljubljani, Lipičeva ulica št. 16.
Dnevni red:
Poročilo društvenih funkcijonarjev. Slučajnosti.
Ljubljana, dne 15. marca 1932.
Franja dr. Tavčar-jeva,
predsednica.
*
1104
Vabilo na XXIII. redni občni zbor Produktivne zadruge ljubljanskih mizarjev,
r. z. z o. z.
kateri se vrši v nedeljo, 3. aprila 1932. ob 9. uri dop.
v zadružni delavnici na GHncah-Viču. Dnevni red:
1. Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Predložitev bilance za leto 1931.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Volitve v odbor v smislu zadr. pravil.
5. Predlogi in nasveti.
Načelstvo.
*
1103
Razpust društva.
Sadjarska in vrtnarska podružnica v Rakitni, občina Preserje, ustanovljena
12.	aprila 1927., se je na občnem zbor« dne 24. januarja 1932. prostovoljno raz-šla.
Za odbor:
Predsednik:	Tajnik:
Taučar s. r.	Suhadolnik	s.	«
1079
Objava.
Tzgubil sem odpustnico 4 - razredne osnovne šole v Mežici, izdano dne 1 • februarja 1924., št. 90, na ime Logar Jožef. Proglašam jo za neveljavno.
Logar Jožef s. r.
* 1101
Objava.
Dve letni izpričevali, izstavljeni škofijske gimnazije v Št. Vidu pri Lj« ljani, iz šolskih let 1924./25. in 1926./->^ za I. in ITI. gimnazijski razred na Stanislav Valentinčič, rodom iz Gros«r lja, sta se izgubili in ju je smatrati neveljavni.
Stanislav Valentinčič r*
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani -Tiska in zalaga; liskama Merkur, v Ljubija ni; njen predstavnik; O. MichAlek y Ljubljani