Politični ogled. — Slovensko-Hrvaško. Na Kranjskem se vrše sedaj priprave za volitve v deželni zbor. Obfiine morajo do 2, novembra sestaviti volilne imenike, Slovenska Ljudska Stranka bo, kakor se poroča iz Ljubljane, postavila veCinoina vse prejšnje poslance za kandidate, Liberalci napenjajo vse sile, da bi obdržali vsaj dosedanje mandate, toda liberalcem bo tokrat celo v trgih in mestih slaba predla. Na Slovenskem za izdajalske liberalce ne sme biti prostora. — Goriški deželni zbor je imel v tem zasedanju komaj 4 seje. Razprave so bile malovažne, Liberalci, kater:1 hočejo imeti veliko besedo, niso pripustili, da bi prišle važne gospodarske reči v razpravo. O Božiču bo baje deželni zbor zopet sklican, — Hrvaški kraljevi komisar Skrlec se s svojo madžaronsko stranko pripravlja na nove saborske volitve. Kot ponižpi sluga Madžarov goji namreč komisar Skrlec željo, dabispravil v sabor madžaronsko vefiino in bi tako zamogel uboge Hrvate še bolj pritiskati ob steno. — Tirolsko. V deželnem zboru se je skoro enoglasno sprejel nov deželni volilni red, po katerem se volilna pravica razširi ter pomnoži število poslancev. Ob enem se tudi zvišajo dndvne plače (dijeto) poslancem. Poslovnik se je tako spremenil, da je v bodoce v tirolskem deželnem zboru obštrukcija skoro onemogo6ena, — Krščanska Stranka, ki je na Tirolskem najmoSnejša, ima na deželi skoro vse občinske odbore v svojih rokah. Le v 21 občinah cele dežele imajo liberalci vecino. Posnemajmo v tem oziru vrle katoliške Tirolce, kateri ne marajo liberalnih zgagarjev v javnih zastopih. — Nemčija. Dne 18, oktobra se je slavil spomin slavne bitke pri Lipskem na Saksonskem, v kateri so združeni Avstrijci, Rusi in Nemci pobili francosko vojsko in sesuli Napoleonovo cesarstvo. Tri dni so grmeli topovi, od 16. do 18. oktobra 1813 je bilo bojno polje krvavo in pokrito z mrli6i. Dne 16. oktobra 1813 90 se posebno odlikovali takratni avstrijslfi kirasirji, to je sedanji 5. dragonski polk. Najodličnejše mesto pa si je zaslužil naš vojskovodja knez Svarcenberg. V pismu, ki ga je pisal svoji ženi dne 20. oktobra, 2 dni po bitki, pravi med drugim: ,,Bog je blagoslovil naše orožje, poraz sovražnikov je naravnost neverjeten; §e nikdar nisem videl tako grozovltega poboja. Naše izgube so zelo velike, lahko pa re6em, da je izgubil sovražnik čisto vse." — Tako je konftala Napoleonova slava in mo6, s katero je vladal skozi 4 leta tudi naše slovenske dežele. Danes se dviga na lipskem bojnem polju velikansk spomenik in poleg ruska zahvalna cerkev, ki naj oznanjujeta, da so tam padli avstrijski, ruski in nemfiki junaki v boju prot: poraženemu Korzikancu, Napoleonu Bonaparte. Po celi Avstriji so se vršile te dni sl'avnosti, ki imajo namen, buditi v ljudskih srcih oni pogum in ono požrtvovalnost za domovino, kot so jo veckrat pokazali naši pradedje. — Odkritja spomenika pri Lipskem so se udeležili naš prestolonaslednik Franc Ferdinand in ve6 Castnikov (a ne v uniiormah ! ?), nemški cesar, sak- sonski kralj, ruski knez Ciril in ve6 članov drugih evropskili dvorov. Naši avstrijski Nemci pripisujejo lipsko zmg,go nemški armadi, akoravno so odločili končno zmago slovanski vojaki, med njimi tudi paši slovenski lantje. — Nemški cesar Viljem in njegov sin prestolonaslednik sta se zopet hudo sprla. Ze pred 2 Jetoma je nastal med Viljemom in njegovim sinorn spor, ko je princ v državni zbornici ploskal nekemu poslancu, kateri je napadal Anglijo in so radi tega nastale napete razmere med Nemeijo in Anglijo. Princ je bil nato kot častnik za kazen prestavljen v neko neznatno mesto. Lansko leto se je prestolonaslednik mo6no zavzel za nekega cesarjevega oskrbnika, katerega je hotel cesar spoditi iz službe, Pred kratkim pa je pisal prestolonaslednik državnemu kanclarju Betman-Holvegu, da on protestira proti tenm, da bi se cesarjevemu zetu, prestolonaslednikovemu svaku, pr:ncu Kumberlandskemu, podelila pravica do posesti dežel Hanover-Brunšvik, ker se je Kumberlandski baje pravic do svoje oftetnjave odpovedal. Prestolonaslednik je trdil, da mora ostati ista dežela neomejena last Prusije in da se tudi ne sme sprejeti njegovega svaka v službo nemške armade. To prestolonaslednikovo pismo je prišlo na njegovo željo v javnost. Cesar je bil radi tega grozno razburjen. Ob2evanje med cesarjem in prestolonaslednikom je s tem baje celo pretrgano. Torej celo na nemškem cesarskem dvoru vladajo hudi domaBi prepiri. — Bavarsko. Kraljevina Bavarska ima že od 1 1886 kralja samo po imenu. Istega leta bi bil namreč moral prevzeti vlado Oton, a ker je na duhu bolan. ni sploh prišel nikdar na prestol. Kralj Oton pa živi še vedno, po telesu jako krepak. Mesto njega je vladal lani umrli princ Luitpold, sedaj pa vlada Ludovik, njegov sin. Ta je dejanski vladar na Bavarskem, a nosi le naslov ,,regent" (vladar), ne pa kralj. Bavarski ministrski svet se je že večkrat pečal z vprašanjera, da naj se vladajoci regent proglasi za pravega kralja, a do sedaj se to še ni zgodilo. Kakor porocajo listi, pa se to zgodi v kratkem, tako, da bo ..regent" Ludovik proglašen za pravega bavarskega icralja, ker bolni Oton na noben nafiin ne pride več v poštev. — Balkan^Zadnje dni je zopet nastalo zelo napeto r&'ŁH&Yf®*mM Avstrijo in Srbijo.. Srbske Sete so namre6 v zadnjih bojih z Albanci, kateri so upadli v srbsko ozemlje,, potem ko so iste prem.agali, po nekod zasedli na ve6 krajih tudi nekaj albanskega ozemlja. Avstrija, katera se z veliko skrbjo poteguje za Albance, je radi tega postala huda na iSi*bijo in je po svoji vladi poslala srbski vladi ostro zahtevo, da naj Srbi v teku 8 dni odtegnejo svoje vojake z albanske zemlje, sicer bo prišla avstrljska arjnada nad Srbe, Srbi so se zbali hude avstrijske grožnje in so te dni odredili, da bodo srbski vojaki tekom 8 dni zapustili one kraje, ki glasom londonske pogodbe spadajo pod Albanijo. Tako je Avstrija zopet obvaro^ala svojegavarovanca — Albanijo — pred Srbi. — Turki in Grki so se zbali nove medspbojne vojne in sedaj lepo mirujejo. Torej bo menda vendar skoro zavladal na Balkanu mir. Z goljufijo v Ameriko. ** Izseljevalna parobrodna družba ,,Canadian-Pacific" je na prav čuden način dobila v Avstriji dovoljenje, da sme po svojih agentih spravljati ljudi v Ameriko, posebno v Kanado. Družba je imela po raznih mestih, posebno v Galiciji, nastavljene žide kot svoje agente, kateri so izvabljalli posebno vojaščini podvržene mladejii6e v Ameriko; taki namrefi rnorajo ostati v Amerikl, ter se ne upajo vrniti v domovino, ker se ž njimi po zakonu postopa kot z dezerterji. Dokazano je, da se je s pomo2jo te družbe izselilo samo iz Galicije in Bukovine y zadnjih 10 meseoih nad 100 tisoS mladeni6ev-vojaških novincev. Trije vojni kori v Galiciji so radi tega' tako oškodovani, da je število moštva v teh armadnih korih padlo skoro na polovico navadnega števila, SploŠno pa se ceni od vojaške strani, da se je v Avstro-^Ogrski od 1. 1912 naprej po družbi ,,Canadian-Pacific" odtegnilo vojaški dolžnosti do 170.000 oseb. Sedaj so prišle oblasti na sled celi goljufiji. Židovski agentje so preskrbovali mladeni6e, ki so se hoteli z izselitvijo odtegniti vojaški dolžnosti, s ponarejenimi ruskimi potnimi listi. Rabili pa so tudi razne druge protipostavne pripomoSke. Agentje in družba je delala velik dobi6ek, ker so izseljence grozno skubili. Posamelzni izseljenci so morali pla&ati agentu po 450 K samo za to, da jfh je spravil Cez mejo. Vlada je dala sedaj vse pisarne te slaboglasne družbe zapreti; oblast je tudi zaprla glavnega zastopnika te družbe in njene židovske agente, ki so uganjali ta um.azani posel, Kako so prišli na sled tej goljufiji? Na Dunaju so v neki gostilni na Ringu 4 Angleži izjavili, da v Avstro-Ogrski 5ez 20 lot ne bo nobenega vojaka ve6, ee bo ,,Canadian-Pacific" še nadalje tako delovala, kakor dela dosedaj. To je vojno ministrstvo izvedelo in takoj izvedlo poizvedbe, Vojni minister je o uspehu preiskave poroSal cesarju in prestolonasledniku, Cesar je nato pozval v Išl notranjega ministra in načelnika generalnega štaba. Vojno ministrstvo je izdelalo obširno poroS:lo, v katerem izvaja, da je delo družbe nafirtoma organiziran napad na armado monarhije. Ko so cesarju to poroCilo predložili, so bile kmalu pozvane oblasti, da naj odlo6no nastopijo. Vsa stvar ima torej tudi politi6no ozadje, ki je v toliko verojetno, ker Anglija izkuša oslabiti trozve-