Ena ati pet stanovanjskih skupnosti v Ljubljani!
Razpravo o tem vprašanju, če jo zelo poenosta-vimo, v bistvu gre za obravnavo samoupravne preobrazbe stanovanjskega gospodarstva v Ljub-Ijani, je bila v naši občini stmjena pravzaprav z obravnavo na predsedstvu OK SZDL. Pripomb - predvsem tistih iz krajevnih skupnosti, kjer stanovanjska problematika najbolj neposredno »udarja« na plan skorajda ni bilo, nekaj več so o obeb dokumentih - SAS o ustanovitvi samo-upravne stanovanjske skupnosti Ijubljanskih ob-čin in njen statut, ki sta bila v javni razpravi že od junija meseca, razpravljali v organizacijah zdru-ženega dela, bolj zavzeto pa tudi v vodstvih občin-skih družbenopolitičnih organizacij, še posebej pa Svtt za stanovanjska vprašanja pri OK SZDL.
Največ kritičnih pripomb je bilo pravzaprav izpostavljenih na račun razmeroma slabe učinko-vitosti sedanje organiziranosti (pet občinskih in ena ljubljanska skupnost, pa še slednja pravno najbolje ne stoji), funkcioniranja in predvsem o delovanju tistih mnogih vprašanj, ki najbolj zadevajo stanovalce. Razprava tudi ni povsem nova, saj se vleče že dve leti in danih je bilo v premislek že kar nekaj variant, najbolj dovršena naj bi bila slednja, ki predvideva ustanovitev sta-novanjske skupnosti ljubljanskih občin po vzoru komunalne skupnosti. Zdi se, sodeč po kritičnih pripombah, da je predlagatelj ponudil v razpravo
premalo - še kako pogrešan je bil elaborat o eko-nomski učinkovitosti (menda sledi v naslednji fa-zi) pa tudi argumenti, ki narekuje kakšno boljšo organiziranost so premalo prepričljivi, saj v osno-vi izhaja iz tega, da je treba racionaiizirati delova-nje delegatskega sistema, ki naj bi odslej deloval v manjšem številu konference delegacij.          ,  .
To pa pomeni po mnenju mnogih odtujevanje samoupravljanja, ob vrsti drugih argumentov pa je bilo slišati tudi precej kritične pomisleke (ob-činski odbor ZZB NOV), da bodo ob teh težnjah centralizacije v mestu občani težje uveljavljali svoj vpliv v tako zasnovani stanovanjski skupnosti. V razpravi na predsedstvu pa je prevladovalo tudi zelo odločno stališče (občinski sindikalni svet), da je reorganizacija možna v tej smeri vendarle pod pogoji, da se reorganizirajo odnosno prilagodijo razrešitve stanovanjske problematike tudi pristoj-ne službe (ZIL, Stanovanjsko komunalna banka...).
Skratka dokončne opredelitve na predsedstvu nismo slišali, nedvorano pa drži, da je potrebna skrbna in strokovna ter predvsem z vidika eko-nomske učinkovitosti in trajnejšega vpliva nepo-srednih uporabnikov še enkrat s tehtno presojo argumentirati prihodnjo stanovanjsko preobrazbo v našem mestu.