Leto VBI, štev. 283 Ljubljana, četrtek 9. decembra 1926 Poštnina pavšaHrana. Cena 2 Din asa Ighaja ob 4. zjutraj. Stane mesečno Din «5-—; za inozemstvo Din 40-— neobvezna. Oglasi po tarifu. Uredništvo i Ljunijana, Knaflova ulica štev. s/I. Telefon štev. 72, ponoči tudi štev 34. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko Opravn»tvo> Ljubljana, Prešernov« ulica št. 54- - Telefon št. 36 inseratnl oddelek« Ljubljana, Prešernova ulica št 4. - Telefon 5t 49' Podružnici: Maribor, Barvarska ulica gt. x. _ Celic, Aleksandrova cesta. Račun prt poštnem ček.zavodu« Ljub-iana št 11.84» - Praha čislo t«.i8o Wien. Nr tos.»4t Popoln zastoj v razčiščenju krize Radi borbe med Pašičem in Uzunovičem— Pomen včerajšnjih dogodkov v radikalskem klubu. — Uzunovič pod Pašičevo ku-ratelo. — Vznemirjenje v političnih krogih. Beograd, 8. decembra, p. Reševanie krize je danes popolnoma zastalo ter se pretvorilo v borbo med Uzunovičem in Pašičem. Pašič je na včerajšnji seji iradikalskega kluba dobil zaupnico in proste roke glede nadaljnega postopanja. Danes zjutraj je počila bomba v •»Politiki*. Pašič je sicer oficijelno de-mantiral, da je senzacijonalni komunike od njega, toda na drugi strani 32 bila njegova izjava glede Uzunovičeve akcije taka, da je jasno razvidno, da on (Pašič) te akcije še ni odobril. G. Uzunovič je s to izjavo, ki jo je klub odobril, postavljen pod Pašičevo kuratelo in odobritev njegovih pogajanj je dejansko pridržana Pašiču, odnosno klubu. S tem je seveda Uzunovičeva po-izicija bistveno oslabljena in so njegova pogajanja za sestavo nove vlade znatno otežkočena. Najbolj karakteristično v tem oziru je, da so bili razgovori z Davidovičem danes sistirani in se bodo. kakor se zatrjuje, nadaljevali šele jutri. Prej pa bo moral g. Uzunovič obrazložiti dosedanje svoje korake še pred radikalnim klubom — tako se glasi Pašičeva parola. ^ V davidovičevskih vrstah so današnji dogodki zelo ozlovoljili. Povdarja se, da je po vsem, kar se je dogodilo, situacija ta, da se pravzaprav pogaja Pašič ne pa Uzunovič. Demokratska zajednica pa ne želi sodelovati v vladi pod Pašičevim vodstvom. Radičevci, ki so danes v vse beograjske liste spravili izjave, da interesi dr- žave zahtevajo udeležbo HSS pri novi vladi, so silno razburjeni. «Vreme» ie zjutraj objavilo vest, da Pašič odklanja vsako nadaljno sodelovanje z radičevci in da ne bo pristal na nobeno kombinacijo z HSS. Tekom dneva je Radič skušal navezati stike s Pašičem. Poslal je k njemu znanega emisarja Mito Dimitri-jeviča. ki ga pa Pašič ni hotel sprejeti. Pašičeva taktika stremi očividno za tem, da bi se Uzunovičeva misija ponesrečila, nakar bi moralo priti do kon-zultiranja strankinih šefov ter bi on kot načelnik najjačje parlamentarne grupe avtomatično dobil mandat v svoje roke. Ves popoldan so se vršile na eni strani pri Uzunoviču, na drugi strani pri Pašiču živahne konference. Zvečer so se pri Uzunoviču sestali radikalski ministri, ki so konferirali do pol 9. Ko je g. Uzunovič odhajal domov, je izjavil novinarjem na vprašanje ali se jutri sestane z Davidovičem radi nadaljevanja pogajanj: «Ako mi bo dobro, se menda sestanem z g. Davidovičem. Sedai grem domov, da vzamem aspirin.* Minister Ninčič ie Vašemu dopisniku izjavil nocoj: Kriza bo trajala še dva, tri dni. Uverjen sem, da se bo rešila povoljno. Situacija je bila zvečer popolnoma nejasna in se razvoj dogodkov ne da jasno predvidevati. Zanimiva je izjava radikalskega centrumaša: Ako ne poj-de drugače, se bomo pač razcepili . . . Uzunovič pripravlja veliko presenečenje? Sinoči so bile v Beogradu razširjene govorice, da bo še tekom noči sestavljena nova vlada. Afera s Pašičevim komunikejem Senzacijonalne Pašičeve izjave proti Uzunoviču, ki jih Pašič napol demantira, — Dramatičen prizor v radikalskem klubu. Uzunovič izjavlja, da je bolan ... Beograd, 8. decembra, p. V današnji «Politiki» je pod naslovom ^Komunike g. Nikole Pašiča» izšla sledeča objava: «Na svoji včerajšnji seji je radikalni klub izrekel soglasno popolno zaupanje in dal svobodne roke samo gosp. Pašiču v vodstvu strankine taktike pri reševanju sedanje krije. Z ozirom na to ne more radikalna stranka podpirati nobene vladne kombinacije, na katero ne bi pristal gosp. Pašič. Na podlagi zaupanega mu mandata je gosp. Uzunovič pričel snoči pogajanja z nekaterimi parlamentarnimi skupinami za sestavo koalicijske ▼Iade. Sporočeno nam je od strani gosp. Pašiča, da kot šef stranke ni dal gosp. Uzunoviču nobenega odobrenja za demarše in korake. katere podvzema in da jih torej pod-vzema izključno ua svojo osebno odgovornost, ne da bi angažiral s tem niti najmaiije radikalno stranko, radikalni poslanski klub ali pa njenega šefa Nikola Pašiča. V najbliž ji okolici gosp. Pašiča se trdi, da smatra gosp. Pašič, da je gosp. Uzunovič popolnoma diskvalificiran za vodstvo zunanje in notranje politike in to baš radi vzrokov, zaradi katerih je gosp. Lzunovič moral demisijoiii-rari. Če ti se gosp. Uzunovič naknadno obrnil na Pašiča radi odobritve svojih posebnih pogajanj, mu bo Pašič odrekel svoje zaupanje.-. Kakor se zatrjuje, je to izjavo dal uredništvu ^Politike* na razpolago osebni tajnik g. Pašiča Sokolovič. Objava «Politike» je izzvala v vsej politični javnosti ogromno senzacijo. G. Uzunovič je pod mučnim vtisom te-ga komunikeja odpovedal svoj dopoldanski sestanek z g. Davidovičem. V velikem razburjenju se je dopoldne sestal radikalski klub. Prišla sta Pašič in Uzunovič. Med veliko napetostjo navzočih je Pašič izjavil: «Vsi dobro veste gospodje, da sem jaz včeraj posebej naglasil, da dela naš klub dogovorno in složno. V današnjih jutranjih listih pa stoji, kakor da bi jaz očital g. Uzunoviču, da namerava sestaviti vlado brez naše vednosti in dogovora. Toda vi dobro veste, kaj sem rekel. Včeraj je bilo pri meni mnogo ljudi, ki so me vprašali, na kak način se bo sestavila vlada, kakor tudi, ali je že res sestavljena, kar se je zvečer trdilo. Jaz sem odgovoril, da mi to ni znano in da v to tudi ne verujem. Informacije listov skušajo samo pokvariti ono, kar je bilo začeto. Meni je včeraj g. Uzunovič naznanil, da mu je Nj. Vel. kralj poveril mandat za sestavo vlade in jaz sem to izjavo vzel na znanje in odobril Uzunovičevo razlaganie. Do-bivši od kralja mandat, bo g. Uzunovič gotovo storil vse, da sestavi novo vlado. Do cilja dosedaj še ni prišel. G. Uzunovič se čuti radi komunikeja, ki ima samo spletkarske namene, užaljenega. Vi vsi veste, da jaz tako, kakor je v listih, nisem mogel govoriti. Mi bomo jutri sklicali zopet sejo in nam bo gospod Uzunovič sigurno razložil vse. kar je stori! dosedaj za sestavo nove vlade. Situacija je težka in g. Uzunovič bo po vsestranski proučitvi položaja že vedel, kaj naj stori. Brez dvoma nam bo pojasnil vse detajle svojih dosedanjih poskusov. nakar se bomo o tem razgo- varjali in sporazumno reševali.« Pašičev govor je bil sprejet z viharnim odobravanjem. Splošno pa je padlo v oči, da se Uzunovič na to ni priglasi) k besedi. To se razlaga tako. da je g. Uzunovič uvidel, da ga stavlja Pašič pod svojo kuratelo. Konferenca radikalskega kluba je bila na to zaključena. Pokazala je, da Pašič stalno obvladuje situacijo v radikalskih vrstah. Pašič se je iz seje odpeljal domov, pri g. Uzunoviču pa se je vršilo daljše posvetovanje, katerega so se udeležili ministri Srškič, Trifunovič, Simonovič in Vujičič ter. podpredsednik radikalnega poslanskega kluba Mihajlovič. Po tej konferenci je izjavil Uzunovič novinarjem: Prijela me je gripa, a ne politična. Politično je dobro, kakor ste čuli. Posledice famoznega italofil-skega članka Beograd, S. decembra, p. Današnje «cVre* me» poroča, da je bil ob zaključku italijan* sko=albanskega pakta slučajno objavljen na uvodnem mestu kot mišljenje uredništva članek, čigar vsebina ne odgovarja stališču uredništva v tem vprašanju Dasi vsi član s ki v listu, ki so izšli pozneje in celo v isti številki o tem vprašanju dovolj jasno opre* deljujejo stališče lista v tem vprašanju, smatra uredništvo z ozirom na izkorišča« nje te pogreške. ki jo vrši g. Radič v svo* jih izrazih, za potrebno, da se z javnim činom zavaruje pred tem člankom, za čigar uvrstitev v list brez predhodnega sporazu* ma z direkcijo, bo odgovorni sotrudnik iz* vaj al konsekvence. Liktorski snop - državni znak! Iz fašistovskega min. sveta. Rim. 8. decembra, o. Ministrski svet je tudi danes imel sejo. Navzoči so bili vsi ministri razen Federzonija, ki mu je umrla tašča. Mussolini je na današnji seji podal nekatere izjave, ki se nanašajo na zunanjo politiko, nakar je ministrski . svet odobril celo vrsto zakonskih načrtov in ukrepov. Razpravljal je tudi o tem, da se uvede lik* torski snop kot državni znak, dočim je bil dosedaj samo znak fašistovske stranke. Vlada je tudi sklenila pospešiti popravo cest in drugih javnih naprav v idrijski, so« ški in vipavski dolini, ki so radi poplav v jesenit. 1. hudo trpele. Prihodnja seja min. sveta se bo vršila v petek. Rim, "8. decembra, n. Seja parlamenta je sklicana za torek 14. t. m. Na prvi seji bo izvoljena komisija, ki bo 15. t. m. referi* rala plenumu o notranjem posojilu. Zase* danje parlamenta bo zaključeno v petek ali soboto, nakar se prično božične počitni* ce. ki bodo trajale do konca januarja. Za četrtek je sklicana seja fašistovskega direktorija, ki bo sklepal o imenovanju strankinih sekretarjev v provincah. Macdonaldova interpelacija London, 8. decembra, s. Macdonald in Clvnes sta bila zopet izvoljena za predsed* nika ozir podpredsednika parlamentarnega kluba delavske stranke. Jutri bo predložil v spodnji zbornici Macdonald nezaupnico delavske stranke vladi glede njene politi* ke v sporu z rudarji Beograd, 8. decembra, p. Pozno zvečer so se v političnih krogih širile govorice, da pripravlja Uzunovič veliko presenečenje. Z ozirom na dejstvo, da je naletel v radikalskem klubu na silne težkoče, ki dajejo malo nade, da bi se njegova misija posrečila, ako se stvar zavleče, je g. Uzunovič baie pripravil vse, da stavi radikale pred gotov čin. Sestavil bo baje še tekom noči novo vlado, v katero bo poleg svojih ožjih pristašev vzel zastopnike Demokratske zajednice. Ta vlada bi jutri na vse zgodaj že bila imenovana. V gotovih krogih se ta senzacijonalna govorica jemlje resno, drugi zopet menijo, da je prilika za ta coup zamujena in da bi Uzunovič s takim korakom dosegel le razbitje radikalske stranke, novo vlado pa takoj zopet spravil v krizo. Pašič in Uzunovič proti režimu RR Oba sedaj ugotavljata, da je bila vlada RR od aprila meseca naprej neprestano v krizi. — Radičevci so onemogočili vsako delo in jih ni več mogoče prenašati. — Pašič gospodar položaja v radikalskem klubu. Beograd, S. decembra p. Po dolgem presledku je prišel včeraj Nikola Pašič zopet v radikalski klub, ki ga je za sejo polnoštevilno zbran, ob prihodu burno a-klamira!. Z velikim zadovoljstvom je bila sprejeta vest o demisiji vlade, z veliko napetostjo pa izvajanja gg. Pašiča in Uzunoviča. Pašič je v svojem govoru naglašal, da izhajajo težkoče, s katerimi se je imela boriti Uzunovičeva vlada le od druge koali-ran'e stranke, s katero se nikdar ni moglo biti na čistem, kakšno mnenje ima v posameznih vprašanjih. Radi tega so bila vedno mogoča iznenadenia. To je otežkočalo delo in rešitve vseh vprašanj, ki so bila na dnev nem redu. Nastajali so nesporazumi in vsako vprašanje je imelo za posledico demisiio kabineta, ker so nekateri zahtevali eno, dru gi pa zopet drugo. Radikalni člani v vladi so pri vsakem novem vprašanju ugotovili razliko v mišljenju na drugi strani. Vse potrpljenje je bilo zaman. To je odvzemalo ministrom voljo za delo. Vlada se je vedno nahajala v prikritih ali javnih krizah. Vse to je zadrževalo delo in ustvarjalo med narodom dvom celo v sposobnost skupščine Radi tega je tudi nastala kriza. Notranje težkoče so se pojačile s težkim zunanjim položajem. Razmere v .Evropi sploh niso take, kakršne bi bilo želeti. Naša želja je, da živimo v miru in da obvarujemo, kar smo si pridobili z velikimi žrtvami. Mnogi sicer tega nečejo, zlasti ne oni, ki so v vojni izgubili. Razen malih izjem je zavladala splošna nesigornost pri vseh narodih. Oni, ki so izgubili vojno, ne morejo preboleti izgub, mi pa čutimo potrebo obvarovati, kaT smo pridobili. Položaj je nesiguren. Mi moramo biti složni, da branimo našo državo, kadar se najde kdo, ki nam hoče kaj odvzeti. Treba je. da obvarujemo državo za 10, 15 let, dokler ne zraste novo pokoljenje, ki bo ustvarjalo nadalje. Ne smemo noditi po poti, ki nam ni bila ugodna, kakor dosedaj. Pašič je nato naglasa!, da mora biti delo radikalov v sporazumu in soglasju z vsemi člani kluba. Treba izbegavati po- stranske akcije v grupicah. Ne sme se imeti pred očmi samo nekatere interese in interese poedincev. Mi ne vemo, kako bo končala kriza, treba pa je, da ne vodimo nobene poedinske akcije in pri vsaki odločitvi se je treba ozirati na to, kako čuti in misli narod; kajti narod najbolje ve, kaj mu je treba, bolje nego drugi. Na koncu svojega govora je Pašič povdaril, naj bi se predvsem poskusilo nadaljevati delo v sedanji skupščini, ki bi morala dovršiti posle, katere pričakuje od nje narod. Ce se to ne bo doseglo, pa se bo mora! iskati drug izhod iz sedanjega položaja. Zatem je govoril Uzunovič, ki je navajal, da je glavni vzrok ostavke nemožnost nadaljnega dela v skupščini Izvor vseh težkoč je, v Radiču. Do ostavke je moralo priti radi razčiščenja položaja m radi tega, da bi se priflo do vlade, sposobne za delo. Radičevci niso postali samo neznosni, temveč so se pričeli posluževati takih manir v svojih govorih in v svojem delovanju, kakršne še niso bile zabeležene v našem parlamentarnem življenju. Z eno besedo, zavezniki so postali nevzdržljivi. Končno je Uzunovič izrazil upanje, da se bo mogla ustvariti kombinacija za delo v parlamentu, kakor tudi mnenje, da morajo biti volitve zadnji izhod iz sedanjega položaja. Seja radikalnega kluba se je končala z burno ovacijo Pašiču in soglasno odobritvijo sledečega komunikeja: »Na današnji seji radikalnega poslanskega kluba pod predsedstvom g. Nikole Pašiča, na kateri se je manifestiralo popolno edinstvo, enako naziranje vseh njegovih članov z ozirom na vprašanje notranje in zunanje politike ter nedel.ieno zaupanje šefu stranke g. Nikoli Pašiču, je klub po zaslišanju obrazložitev g Pašiča in g. Uzu-noviča o političnem položaju sklenil, da prepusti v nadaljnem razvoju političnih dogodkov, nastalih radi ostavke vlade vodstvo svojemu šefu g. Nikoli Pašiču ter mu da pooblastilo za popolno svobodno akcijo.« Demokratska zajednica o vstopu v vlado Včerajšna posvetovanja v Davidovičevem klubu. — Solidarnost s spahovci. — Bosanski radikali in sestava nove vlade. kaže, da je Pašič v manjšini, potem se bodo razmere izpremenile.« Iz krogov davi-dovičevcev se je trdilo, da zahtevajo kot pogoj za sodelovanje v vladi odstop g. B. Maksimoviča kot notranjega ministra. Go- Beograd, 8 decembra p. V parlamentu je vladala danes velika živahnost, v vseh klubih so se vršile razprave o političnem položaju. Dopoldne se je vršila seja Demokratske zajednice, na kateri je Voja Marinkovič poroča! o pogojih, pod katerimi bi bila Demokratska zajednica pripravljena vstopiti v Uzunovičevo vlado Po seji je podai poslanec Groi nekaj zanimivih izjav o stališču Demokratske zajednice napram sedanji krizi. Na vprašanje, ali gre pri sedanjih pogajanjih samo za vstop Davidovidevih demokratov ali za vstop cele Zajednice, je odgovorih »Mi se pogajamo samo kot celota in se ne ločimo.« Na vprašanje, ali bodo imele razmeTe v radikalnem klubu kak vpliv na pogajanja Uzunoviča z demokrati, je izjavil Groi: »Treba je počakati, da vidimo, kakšno je številčno razmerje med obema radikalnima taboroma. Ako ste iz- spod Maksimovič bi pa mogel prevzeti kak drug resort. Od dosedanjih ministrov bi davidovičevci za notranji portfelj akceptirali le dr Periča. Finančni resort zahtevajo davidovičevci za sebe. Demokrati nadalje izjavljajo, da je popolnoma izključeno, da bi vstopili v vlado, ako ostane pri današnji izjavi Pašiča v radikalnem klubu, kajti ta Pašičeva izjava znači. da se vodijo pogajanja pravzaprav s Pašičem skozi Uzunovičeva usta. Bosanski radikali so imeli danes daljšo sejo v kabinetu ministra dr. Srškiča. Opaža se, da se bosanski radikali protivijo vsaki kombinaciji z Demokratsko zajednico odnosno z njenim muslimanskim delom. Kraljevska palača v Bukarešti zgorela Glavna poslopja popolnoma uničena. — Kraljevska rodbina se je morala preseliti. se je nato vsled močnega viharja hitro raz* širil na ostala poslopja. Bukarešta, 8. decembra, (be.) O polnoči Bukarešta, 8. decembra, s. V kraljevem gradu sredi mesta je izbruhnil sinoči velik požar, ki je popolnoma uničil osrednjo pa* lačo. Prestolna dvorana in sprejemnica sta popolnoma uničeni. Požarni brambi se je le z velikim naporom posrečilo rešiti stranska poslopja. Reševalnih del so se udeležili čla* ni kraljevske rodbine in vsi. člani vlade. Ogenj je bil v jutranjih urai lokaliziran. Požar je nastal v poslopju za služinčad in je začela goreti kraljeva palača. Glavno poslopje s prestolno dvorano je popolno« ma uničeno. Kraljevska rodbina se je z bol* nim kraljem Ferdinandom zatekla v malo palačo. Zaradi požara so morali zdravniki odgoditi drugo operacijo kralja. Strahovit mraz Newyork, 8. decembra, (be.) Na obali Atlantskega oceana se je pojavil strahovit mraz. V zadnjih 24. urah je 27 ljudi zmrz* nilo. V Virginiji znaša temperatura 20 sto» Dinj pod ničlo. Nesreča pri smučanju Barn, 8. decembra, (be.) Pri smučanju je snežni plaz zasul menihe hospica na Veli* kem svetem Bernardu. Pet novincov je lavi* na odnesla. Trije so mrtvi. Akcija za zbližanje z Rusijo Misija perzijskega poslanika v Beogradu. Beograd, 8. decembra, p. Novi perzijski poslanik na našem dvoru Apok Gasankan Amid je danes dospel v Beograd. Jutri ob 12. bo sprejet v avdijenci pri kralju, kateremu bo izročil akredi-tivna pisma. Poslanik je akreditiran tudi pri grški vladi. Glede njegovega dohoda so se med beograjskimi diploma-tičnimi krogi širile vesti, da ima zelo delikatno misijo, in sicer da posreduje za zbližanje med našo državo in sovjetsko Rusijo. V diplomatskih krogih se je zelo opazilo, da je perzijski poslanik bil danes kar dve uri v ministrstvu za zunanje stvari, kjer je govoril najprej z dr. Ninčičem, potem pa z Jovanom Markovičem. Moskva, 8. decembra (p.) Vladni sovjetski krogi računajo, da bo italijan-sko-albanski pakt pospešil zbližanje med Jugoslavijo in Rusijo. Italija ograža mir tudi v Arabiji Značilen angleški glas o italijanski ekspanziji v Orijentu. Pariz, 8. decembra. 1. cTimes* prinašajo zanimiv članek o gospodarski ekspanziji Italije v južni Arabiji, ki je vzbudil precejšnjo'pozornost na Angleškem, pa tudi v velikem delu Evrope. List pravi, da nima emir hodeidski. šejk Idris. mime ure, odkar je sklenila Italija posebno pogodbo z njegovim tekmecem imamom Zaidi Žahajo, gospodarjem Jemena. Na drugi strani pa spravlja ta pogodba imama v spore s kraljem Vahabi-tov, ki mu je podložen večji del Arabije. Italija je na podlagi te pogodbe začela pošiljati Zahaji moderno orožje iu celo letala, kar vse povečuje nevarnost uovih krvavih zapletljajev v Arabiji in s tem spravlja gospodarski razvoj Anglije v Orijentu v v,eduo večje neprilike. Na drugi strani pa je tu točka. kjer pride prav lahko do globljega sp*1-ra med Italijo in Anglijo. Italija si je nani-reč s pogodbo z imamom Zahajo napravila v Hodeidi tranzitno postajo za svoje proizvode v Arabiji. Na podlagi posebnih privilegijev si je pridobila Italija nekak monopol sa uvoz petroleja in drugega blaga v Je-men, tako da ne morejo z njo konkurirati uvoz.niki petroleja iz Amerike, Evrope ali Perzije. Italija je s posebnimi tarifami odprla na stežaj vrata produktom iz Jemena v Eritrejo, odkoder izvaža blago v Evropo. Da postane njena gospodarska ekspanzija v južni Arabiji, kjer to že danes močno občuti zlasti Anglija, še intenzivnejša, namerava izvesti Italija svoj program, ki ga je izdelala že zdavnaj, namreč da zgradi v južni Arabiji železnico, ki naj bi vezala Perzijski zaliv z Rdečim morjem. Fašistična Italija koraka s hitrostjo 100 km na uro v 40 stopinjski vročici! Rim. S. decembra. 1. Mussolini je sprejel dopisnika argentinskega lista «Prensa», ki izhaja v Buenos Airesih in imel z njim daljši razgovor o nalogah in smotrih fašizma. je dejal Mussolini. pravi: Beograd se neumorno trudi, da izolira Bolgarijo od ujer.ih sosedov. toda z izoliranjem Bolgarije, 6 katero bi Jugoslavija predstavljala reeje središče, se je izolirala samo sebe. To dokazuje tiranski pakt. Krvave volitve na Madžarskem Včeraj je bil prvi dan volitev, pri katerih so «zmagdi» samo vladni kandidati. — Grof Julij Andrassy in vodja sodjaloih demokratov «propadla». — Boj za sedeže v magnatski zbornici. Neprijeten odmev Ninčičeve demisije v Italiji Fašistovski listi ugotavljajo, da je Ninčičeva ostavka povzročila v Evropi novo gonjo proti Italiji. Kini. š. decembra, o. Časopisje kaže veliko zanimanje za dogodke v Jugoslaviji. Listi prinašajo dolga poroči b o demisiji zu aa njega ministra dr. Ninčiča iu o vzrokih, ki so dovedli do nje. Iiočim je izmed rimskih listov včeraj samo -.Gtarnale d' I!alia> prinesel daljši komentar, v katerem je izrazil domnevo, da hoče jugoslovenska zunanja politika zavzeti drugačno orijentaci.ro do Italije. so danes rnnegi listi posvetili le tej stvari uvodnike. Skoraj ga ni časopisa, ki se ue bi ukvarjal naravnost ali po ovinkih s tem dogodkom, ki je postal včeraj naravnost evropski dogodek. Poročevalci italijanskih li>tov .-e namreč pritožujejo v svojih poročilih, da je dala Ninčičeva demisija v Ženevi na zasedanju Sveta Društva narodov povod za nove izbruhe i:; novo gonjo proti zunanji politiki Italije. Pa tudi v francoskih političnih krogih je po poročilih italijanskih listov povzročila d emisija jugosiovenskega zunanjega ministra veliko vznemirjenje, dočim .-e baje v angleških političnih krogih njegova ostavka hladno sprejema ia komentira. Iu morda baš ta ckolnost je dala povesi, da prinaša danes italijansko časopisje o Ninčičevi demisiji in o njegovih vzrokih več ali manj dolge članke in obširna poročila iz Beograda, Pariza, Ženeve in drugih evropskih političnih središč. cTribuna^ posveča demisiji dr. Ninčiča uvodnik, t G tarnale d' Italiaa priuaša poleg obširnega poročila zopet daljši komentar. cImperoa pa je postavil pod naslov «Mi in Jadrans kratko uvodno gloso. Fašistovskemu daje Ninčičeva ostavka povod za nove napado proti Franciji. Smernice ruske zunaire politike d Berlin, 7. decembra. Ruski zunanji komisar Čičerin je sprejel včeraj popoldne novinarje in jim podal ekspoze o ruski zunanji politiki. Predvsem jc omeniti, da so bile njegove izjave v velikem delu naperjene proti Angliji. Dejal je. da je Rusija mnogokrat ponudila Angliji prijateljsko roko, ki jc pa ta ui hotela sprejeti. Dejstvo je, da vodi Anglija že nekaj časa do Rusije politiko obkolievanja, ki jo pa sovjeti pobijajo ne brez uspeha, zlasti s sklepanjem pogodb z obrobnimi državami, kar naj paralizira angleške spletke. Rusija stremi za tem, da sklene z vsemi svojimi malimi zapadnimi sosedami take pogodbe o nevtralnosti in prijateljstvu. Predvsem velja to za baltske države. Vendar pa Rusija načeloma noče sprejeti v te pogodbe določbe o razsodišču. Po Čičerinovem mnenju je najvažnejša teh pogodil ona z Litvanijc. Nekoliko bolj težavno je razmerje s Poljsko, ki se še vedno nc more odreči načrtu ustanovitve zveze baltskih držav pod njeno patronanco. To poljsko stališče jc eno glavnih zaprek, da ne morejo postati odnošaji z Rusijo taki, kot bi lahko. Sicer pa so odnošaji do Poljske mirovni in imajo značaj dobrega sosedstva. Zunanji komisar je potem govori! o Nemčiji in dejal, da se je razmerje po njegovem lanskem posetu v Berlinu znatno zboljšalo in postaja vedno bolj prisrčno. Pogodba z Nemčijo urejuje popolnoma politične odnošaje med obema državama, krediti pa. ki jih je omogočila Nemčija Rusiji, ustvarjajo tesno in trajno gospodarsko zvezo med njima. Glede Francije je dejal Cičerin. da so politični odnošaji do te države sedaj "veliko bolj zadovoljivi kot prej. čeprav niso popolnoma brez motenja. V tem pogledu prihaja v pošiev francosko razmerje do Rumunijc. ki nekoliko moti odnošaje do Francije in do Italije. Cičerin je zatem razpravljal o Društvu narodov in reke!, da nc more razumeti velikih državnikov, ki skušajo dokazati Rusiji, da je vstop v Društvo narodov najboljše sredstvo proti izolaciji in najboljše jamstvo. Vsakdo, ki računa z dejstvi in ue samo z besedami, ve. da vstop v Društvo narodov nikakor šc ne pomenja večje varnosti, ampak celo njeno zmanjšanje in nadalje nikakega zmanjšanja izolacije, temveč večjo odvisnost od drugih. Razen tega daje ta korporacija vodilni državi večjo moč v roke. V tako past se sovjetska Rusija ne da zvabiti. Kdor še vedno trdi, da bo Rusija stopila v Društvo narodov, postavlja resnico r.a glavo. V svojem nadaljnjem razgovoru ie deja! Cičerin. da je sklenila Rusija pogodbe tudi s Turčijo in Afganistanom. Izvrstno razmerje do Turčije se je javno pokazalo pri sestanku v Odesi. V kratkem se poravnajo tudi težave, ki so na gospodarskem poiiu ovirale še boljše razmerje do Perzije. V političnem oziru so odnošaji do te države mirovni in popolnoma lojalni. Glede razmerja Rusije do južnokitaj-ske vlade v Kantonu, je deja! zunanii komisar, da se mora vsakdo čuditi neverjetno naglemu napredku demokracije tega dela Kitajske. Južna Kitajska ie brez dvoma bodoča velika kitajska republika. Rusija nikakor ni intervenirala v tej ogromni državi, ker se noče vmešavati v njene notranje razmere. Rusija pa je prijateljica Južne Kitajske in se veseli vsakega napredka svoje prijateljice. Nikakor ni res, kakor mnogi trde, da je sovjetska vlada povzročila rudarsko stavko na Angleškem in zanetila državljansko vojno na Kitajskem. Rusija nikakor ne mara motiti miru v Evropi, ki ie tudi zanjo glavni cilj vsega političnega udejstvovanja. Rusija stremi za fem. da zbotjša politične in gospodarske odnošaje do drugih držav in jih kolikor mogoče poglobi. Le na ta način ne ostane država izolirana, nikakor pa ne s tem. da stopi v Društvo narodov. Za politična razmerja Rusije s;) njene gospodarske zveze z inozemstvom vedno čvrstejša podlaga in pred-njači jim Nemčija?* Končno je Cičerin pismeno odgovoril na vprašanji glede thoiryskih pogajanj in glede Balkana. Izjavil je, da je sovjetska Rusija načelno za vsako zbli-žanje med bivšimi sovražnimi državami, ne mara pa odobravati zveze nem-ško-francoskega pomirienja z nemško-poliskim, ker bi bilo zadnje lahko naperjeno proti sovjetski Rusiji. Upa pa. ua Nemčija ne bo pristopila k nobeni kombinaciji, ki bi mogla uničiti prijateljsko razmerje uo Rusije. Na drugo vprašanje glede italijanske politike r.a Balkanu je Cičerin odgovoril le z ozirom na Rumuni.io. Rekel je, da ie med Rusijo in Rumunijo nepremostljiv prepad ter je spomnil na znani govor italijanskega generala v Bukarešti, ki je rekel, da bo v prvi vrsti korakal proti sovieiom. Cičerin je opozori! na velike posledice take balkanske politike. Budimpešta. 8. decembra, sa. Danes jc bilo oddati 103 mandate. 53 poslancev je bilo takoj izvoljenih, ker niso imeli protikandidatov. To so večinoma kandidati vladne stranke. Tako jc med njimi županija Nov-grad-Hont, kjer je bilo brez protikandidatov izvoljenih vseh osem vladnih kandidatov, med njimi notranji minister Scitovszky i;i njegov državni tajnik Stranyovszky. Isto velja :udi za ž upanj jo Szabolcs-Ugocsa kjer ie biio cd 8 mandatov 7 soglasno izvoljenih. V županiji Hajdu, kjer je že od nekdaj središče košutjancev in «i bil šc niti enkrat izvoljen kak vladni kandidat, so bili danes izvoljeni le kandidati vladne stranke. Le v volilnem okraju .Monor je dobi! večino opozicijonalcc. demokrat Fagocs. Grof Julij Andrassv je podlegel vladnemu kandidatu Szabokvju. V manjšini je ostal tudi vodja socijahtih demokratov Peyer. Budimpešta, 8. decembra, s. V poznih večernih urah se z gotovostjo zatrjuje, da v volilnih okrajih z javnimi volitvami ni prodrl niti en opozicijonalni kandidat. V Vacaratotu, kjer je kandidiral državni tajnik Szabokv proti grofu Jalijn Andrassvju, je prišlo do incidenta, ki ie zahteval smrtno žrtev. Volilei so napadli orožnike, ki so nato pričeli streljati. Pri tem je bila težko ranjena mati kandidata Szabokyja. ki je umrla ua poslcdicah poškodbe. Razen tega so bile še tri osebe ranjene. Budimpešta, S. decembra d. V smislu zakona o obnovitvi magnatske zbornice, bo državni upravnik imenoval 40 članov te zbornice na predlog ministrskega predsednika. Za teh 40 mandatov se sedaj vrši Iju-ta borba. Za ta mesta se bori nad 700 kandidatov, .ki sc skušajo prikupiti ministrskemu predsedniku BetKemi. Hud boj je tudi v Budimpešti, ki bo imela v zgornji zbornici sedem sedežev. Sporazum glede teh mest sc doslej še tli dal doseči. Novi italijanski napadi na Francio Ošabne fašistovske lekcije Franciji v trenotku, ko želi Mussolini sestanka z Briandom. Rim, 8. decembra, o. V Rimu se mudita veleposlanik v Parizu baron Avezzana in veleposlanik v Londonu markese Della Torretta. Prišla sta semkaj, da se posvetujeta z Mussolinijem kot zunanjim ministrom. c Te vere«, ki o tem poroča, pravi, da se mu ne zdi sedaj primeren čas za sporazum med Italijo in Francijo. Problemi italijansko - francoskih odnošajev, pravi list, se dajo rešiti na zelo enostaven način: Treba je, da Francija prizna, da obstoja velika in mogočna Italija. To je vse. To pa ie tudi izključeno, dokler bodo francosko vlado tvorili ljudje, ki ne razumejo fašizma in ki so proti njemu vedno spletkarili. Ko se razni francoski prijatelji čudijo, ker Italija ne veruje v možnost zveze in sporazuma s Francijo, pozabljajo, ali pa se deiajo, kakor da bi biii pozabili, da so se francoski politiki, primerjajoč Italijo Balkanu, predrznih pošiljati iz Pariza famoz-ne legije, ki naj bi strmoglavile fašistovski režim. Ti možje, nadaljuje list, so mislili, da je mogoče strmoglaviti režim tako lahko, kakor se strmoglavi kak »iugoslovenski minister". Kako bodo ti možje mogli voditi pogajanja z Italijo, ko so jo pred komat enim letom skušali zadaviti s par zaboji francoskih frankov? Ni treba omeniti, da je to pisanje fašistovskega lista zbudilo v rimskih krogih mnogo komentarjev. Saj --Teveres direktno dolži člane sedanje francoske vlade, da so pred približno enim letom spletkarili proti sedanjemu režimu v Italiji. V Rumuniji se pripravijo važni dogodki Kraljica Marija vodi politiko. — Bolni kralj bo moral v inozemstvo. — Novo regentstvo, v katerem bo kraljica Marija, bo iak-tično diktatura liberalne stranke. - Karlovi pogoji za povratek. Beograd, S. decembra p. »Politika« poroča iz Bukarešte: Razburjenje duhov glede negotovosti v vprašanju regentstva se od dneva do dneva stopnjuje. Zdi se, da ie s prihodom kraljice Marije stopilo vprašanje v zadnji Stadij. Vsekakor bo imela velik vpliv na nadaljni razvoj dogodkov. Sporazumno z Bratianom, ki je pravi gospodar situacije, sc veruje, da bo vprašanje spremembe v kronskem svetu rešeno tako, da bo namesto princa Nikole stopila kraljica Marija. Po povratku iz inozemstva vodi kraljica osebno vse politične dogodke, za katere ve le nekoliko ljudi. Tre-notno se zdi, da so vse komplikacije tn nevarnosti odstranjene. Rešiti je treba dvoje vprašanj, in sicer zasigurati kraljici Mariji mesto v kronskem svetu in preprečiti povratek princa Karla v Rumunijo, ki ga želi kralj videti. Prvo vprašanje je težko radi tega, ker ustava ne dopušča spremembe regentske-ga sveta, ki je ustanovljen po abdškaciji Karla in ki je sestavljen iz princa Nikolaja, patrijarha Mirola in kasacijskega predsed- nika Buzdjugana Zd< se. da bo ta tekava v kratkem odstranjena tako, da bo kralj Ferdinand odšel v inozemstvo tn bo poveril za čas svoje odsotnosti kraljevsko oblast regentskemu svetu, v katerega bo prišla tudi kraljica Marija. To novo reseni-stvo v času kraljevega življenja, to je za čas njegove bolezni, bo imelo glavni ciij, aa pripravi teren za povratek Karla kot naslednika ker se zdi, da je sedaj splošna želja vseh faktorjev, med njimi tudi kraljice, kralja in Bratiana. Zdi se tudi, da želi g. Bradanu tajno doseči pri princu Karlu oproščenla rad' njegove vloge pri abdika-ciji. Na ta način bo prišlo do regentstva, ki bo v resnici diktatura liberalne stranke. Naloga g- Bratiana bo, da se ta diktatura podaljša tudi po povratku Karla. Princ Kari je stavi! kot p<-$raj ločitev zakona z njegovo ženo princezinjo. Zdravje kralja Ferdinanda se primerno boljša. Francoski zdravnik dr. Hartman ni hotel 'zvesti operacije, bolnik pa bo lahko vzdržal potovanje v inozemstvo. Možnost kompromisnih sklepov v Ženevi Do sedaj Svet Društva narodov še ni oficijelno sklepal o nemški kontroli, vendar se zdi, da je že ugotovljen temelj za sporazum. — Kontrola naj bi v kratkem prešla na Društvo narodov. niči. Nesoglasja so le še trdnjave Kraljev-ca in uporabe prejšnjih vojaških poslopij. Skicp glede akinjenja vojaške kontrole pa ni od tega odvisen, ali jc Nemčija že izpolnila vse naložene jj obveznosti, ampak Ženeva, S. decembra (be.) Položaj .ie bi! danes v Ženevi nespremenjen. V ospredju so še veda-- pogajanja strokovnjakov o spremembi investigaci-iskega protokola. Nem ški zunanji minister dr. Stresemann se ie nekoliko prehladil in zato ni bil popoldne na seji Sveta. Ženeva. 8. decembra (be.) Svet Društva narodov ic imel popoldne svojo drugo plenarno sejo Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš je preči;al svoje poročilo o pripravah za razorožitveuo konferenco. Žereva. S. decembra d. Francoski zunanji minister Brland je ime! včeraj razgovore z dr Benešem in Zaleskim, ki ju je o poteku pogajanj natančno informiral. Potem ie H! eri niem jugoslovenski poslanik v Bernu Jovanovič, ki je stalni zastopnik Jugoslavije pri Društvu narodov. Jovanovič ie obvesti' Bnanda o ostavk-; jugosiovenskega zunanjega ministra dr. Nirvč ča. Ženeva. S decemtr-a d. Včerajšnje razgovore med zunanjimi ministri presojajo poučen i krogi precej optimistično. Pričakujejo le še izid pogajanj nemškega komisarja za razorožitev Pawelsa v Parizu s tamošniimi izvedenci veleposlanike konie-rer.ee. Na podlagi informacij iz okolice belgijskega zunanjega ministra Vandervelda so vsi uverjeai, da bodo pogajanja glede odprave medzavezaiške vojaške kontrole ugodno zaključena in da bo izid sprejemljiv tudi za Nemčijo. Na včerajšnji konierenci med dr. Stresc-manaom, Vanderveldoin, Briandom in Chamberlalncm so razpravljali v glavnem o treh važnih zadevah. Najprej so določili termin za ijmaknitev medzavezniške vojaške kontrolne komisije Iz Nemčije se bo ta komisija od poklicala v roku osmih dni do dveii tednov Vse velesile bode svojim zastopnikom pri veleposlaniški konferenci v Parizu naročile, nai se ta stvar čim pre) uredi. Giede policije ni več nesoglasij. Nemčiji se dovoli 100.000 mož državne in 50.000 rbčiaske policije. Tudi slede brarrionih zvez so velesile bolj naVIoniene Nemci: vsled poslednjih izjav v berlinski zbor-. se ima storiti takoj tako, da bo kontrola ua vak način ukinjena še ta mesec. Vojaška kontrola preide na podlagi razgovorov med zunanjimi ministri v področje Društva narodov. Nemška teza gre tem, da versajska mirovna pogodba ne sme shoditi na račun njene varnosti. Italijanska obmejna policija Sedanji italijanski minister za kolonije Federzoni je zaključil svojo karije-ro v ministrstvu notranjih stvari, kateremu je stal na čeiu od Matteottijevega umora sem. torej nekaj nad dve leti. v seji ministrskega sveta 5. novembra tega leta, ko je ministrski predsednik Mussolini sam zopet prevzel posle ministra notranjih stvari Zadnje pomembnejše dejanje gospoda Federzoni-ja v svojstvu ministra notranjih stvari je bilo to. da je v omenjeni seji predloži! sedem ukrepov v svrho »zaščite nacijonalnega reda®, katere je ministrski svet v polni meri odobril in so se potem pod Mussolinijem kot ministrom notranjih stvari nemudoma začeli izvajati. Med temi ukrepi ;e tudi odredba, ki se nanaša na prekoračenje državne meje brez rednega dovoljenja in jc tedanji Federzonijev predlog zahteval, da sc ».določijo ostre kazni za tistega, ki bi se skušal izseliti bnez rednega potnega lista in onega, ki bi sodeloval pri zlorabnj izselitvi.« obenem pa določal ^obveznost uporabe orožja, da se prepreči zlorabno prekoračanje meje na meinih prehodih, kjer prehod ni dovoljena Ministrstvo notranjih stvari pod vodstvom gospoda Mussolinija. ie v svrho točnega zastražeuia meje poklicalo v življenje posebno obmejno policijo. Zatrjuje se pa, odnosno se službeno izjavlja, ca ima ta policijska služba izključno značaj javne varnostne službe in se nikakor ne tiče mednarodno političnih vprašanj. Povdarja sc. da se je uvedia edinole zato. da bodo ".sovražniki fašistovskega režima v državi in inozemstvu imeli materijalni občutek, da ne morejo razvijati svojega zločinskega delovanja v škodo državo. Obmejno policijsko službo opravljajo poleg finančne straže in orožništva močni oddelki fašistovske milice. Ker gre meja večinoma po vrhovih visokega alpskega gorovja, ta služba ni posebno prijetna, zlasti pa šc nc v zimskem času. a pravijo, da je tudi v drugem pogledu precej nevarna, ker so tisti, ki hočejo skrivaj čez meio. navadno odločni ljudje, ki znajo v slučaju potrebe drago prodat; svoie življenje. Vodstvo te policijske službe je poverjeno prefektom posameznih pokrajin. Njim so podrejeni komisarijati. katerim stoje na čelu posebej za to službo iz-vežbani funkcijotiarji, komisarijatom pa posamezni obmejni javnovarnostni uradi. Takih uradov sc je cela vrsta ustanovilo popolnoma nanovo. Vsa meja sc ie razdelila na pet pasov. Vsa takoime-novana Julijska Krajina z zadrsko pro-vjncijo vred tvori peti pas, a komisari-jatu za ta peti pas stoji na čelu pedkve-stor Cavazzi. Najvažnejša postojanka obmejne policije na meji napram Jugoslaviji je Postojna. Zato je. kakor se zatrjuje, tržaški prefekt Gasti, kateremu se že od nekdaj pripisujejo lastnosti naravnost prvovrstnega policijskega veščaka, nemudoma ukrenil vse potrebno, da se obmejna policijska služba na tej važni točki organizira na naibrezhibnejši način. Danes je ta organizacija že izvedena do vseh najneznatnejših podrobnosti in obmejna policija v postojnskem okrožju posluje, kakor se zagotavlja, v polnem redu. Poleg finančne straže in orožništva sodeluje tudi tu fašistovska milica, in sicer prav posebej v ta namen izbrano moštvo splošne in železniške milice. Poveljniki teh miličarjev so seveda Italijani, a med moštvom ie znatno število ljudi, ki znajo slovenski a!i hrvatski, ker so ali rodom Slovenci ali Hrvati, ali pa so se priučili jezika tekom večletne službe v slovenskih in hrvatskih krajih. Na ta način ie torej meja zastražena kar najstrožje in obmejna policija ima v smislu ministrske odredbe nalog, da uporablja orožje proti vsakomur, ki bi hotel brez rednega dovoljenja čez mejo v eni ali drugi smeri. Sicer sc zatrjuje, kakor zgoraj omenjeno, da ta policijska služba nikakor ne posega v mednarodno politiko in potemtakem v mednarodni promet, ali kakor so pač razmere na meji med Italijo in Jugoslavijo, prav posebej pa še v postojnsko-Iogaškem okrožju že od nekdaj precej napete, ni izključeno, da bo odsiei prihajalo na meji prav pogostoma do dogodkov, ki bodo trajno razburjali obmejno prebivalstvo in bodo vzrok neprestanih uradnih postopov. Ni izključeno tudi to. da se bodo potnikom iz Jugoslavije v Italijo delaie raznovrstne sitnosti, zasliša-vanja in preiskavama, da se bo zlasti preprečevalo jugoslovenskim državljanom, ki so rodom iz Primorja. potovanje v njihove domače kraje, da bodo italijanske oblasti, zlasti pa obmejna policija, smatrale take jugoslovenske državljane za nekake begunce, efuorus-cite«, ki v inozemstvu delajo Italiji fašistovskemu režimu sovražno propagando hi tudi v slučaju, da pridejo z rednim potnim listom čez mejo. skušale ravnati ž njimi kot z državi in režimu nevarnimi elementi. Ob oni izborni iz-veščevalr.i in obveščevalni službi, ki si jo znajo vzdržavati Italijani v inozemstvu. je prav lahko mogoče, da se bo beseda, ki jo je izpregovori! ta ali oni potnik za Italijo daleč kje od mc.ie. maščevala na njem, ko pride čez mejo. In bodo potem jugoslovenske oblasti znale primerno ščititi svoje državljane?! So pač to vprašanja, ki se sama po sebi pojavljajo vsled novega položaja ob meji ia jih je zelo resno treba vzeti v pretres!______ Spominjajte se nesrečnih popbvljencev! Velikanski uspeh pri včerajšnjih predstavah velefilma s petjem: | »Umirajoča roža" (Čudež Sv. Terezije). } Vse preds-ave razprodane! — Več sto ljudi ni dobilo vstopnici | Zatorej preskrbite si vstopnice v predprodaji od 10. do 12. in od 2. dalje. | Velefilm edini svo,e vrste. Danes ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uit. j KINO «DVOR» Telefon 730. \ Domače vesti Obrtništvo v obrambi svo jega stanu Impozantno zborovanje obrtnikov proti šušmarštvu in omalovaževanju obrtnikov od strani vlade. Zveza obrtnih zadrug v Liubljani je priredila včeraj dopoldne v dvorani Mestnega doma krasno uspelo zboro vanje proti šušmarštvu. državnim delavnicam in zavodom, ki vzdržujejo obrtne delavnice. Krepko pa so zboro-valci obenem protestirali tudi proti poslovanju obrtnih oblasti, ki za težnje obrtniškega stanu niso imele doslej nikakega umevania. Zborovanja se ie udeležilo do 400 obrtnikov vseh strok iz Ljubljane, mnogo jih je bilo iz okolice. znatno število jih je prispelo tudi iz dežeie in zastopani so bili tudi gostje iz mariborske oblasti. Otvoril je zborovanje v imenu naeel-stva zveze obrtnih zadrug zaslužni prvoborltelj za pravice obrtniškega stanu, gospod Engelbert Franchetti, ki je naprej pozdravil zborovalce. zastopnika magistratne obrtne oblasti tajnika g. Frana Čehuna. tajnika trgovske zbornice gg. dr. Pretnarja in dr. Plessa, gospoda Žagarja, poslevodečega predsednika Zveze trgovskih gretnijev g. Kavčiča, starega izkušenega borca za pravice obrtnikov iz mariborske oblasti j:. Rebeka iz Celja in prisotne novinarje. Nato je razvil splošno sliko položaja obrtniškega stanu, uaglašujoč. da mu najbolj škoduje šušmarstvo. Zveza je storila že ponovno korake, da se to zlo iztrebi, ni pa mogla doseči svojega namena radi nerazumljivega ponašanja kompetentnih oblasti. Za Ljubljano se more reči. da magistrat kot obrtna oblast sicer krepko iztreblja šušmarstvo. vendar tudi magistrat ne more ž njim popolnoma počistiti. Tem huje pa je na deželi, kjer srezka poglavarstva nočejo voditi računa o tem, kar se da podpreii z neštetimi primeri. Enak je položaj tudi po drugih pokrajinah naše države. Izrazil je tudi svoje obžalovanje, da de-putacija obrtništva ni mogla izročiti velikemu županu spomenice o zahtevah obrtništva, ker je bil odsoten. Dr. Pretnar je kot zastopnik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo opozarjal r.a neznosne socijalne in davčne prilike. Obitr.ištvo že pod legalnim poslovanjem more skrbi, vrh tega mora pa šušmarstvo podpirati še z davki. Merodajni taktorij naj se zavedajo, da je obrtnik poleg polieee'ca steber države, element reda in dela. Ko ie šel komunistični val čez našo državo, jc bil obrtnik poleg kmeta tisti, ki je šel in delal in tako največ pripomogel k rednim razmeram. Zato ne zasluži, da se iz njim tako postopa, kakor sedaj. Poslevodeči podpredsednik Zveze trgovskih gremijev. g. Kavčič, je kon-statir2l, da niti trgovci niti obrtniki nimajo v naših vladah nobene prave za-slombe. Tudi trgovci imajo šušmarje in zato je potrebno skupno nastopanje. Nezdrava je misel svobodn. trgovine in obrti, ako ni predpisana tudi učna doba in predizobrazba. Uspehe pa je mogoče doseči le, ako so disciplinirane vrste. Načelnik Zveze obrtnih zadrug za mariborsko oblast g. Ivan Rebek, je naglašal, da stanejo državne železnice državo najmanj za 50 odst. več. kakor če bi država oddajala naročila prostim domačim obrtnikom. Vrh tega oddaja naša država še naročila v inozemstvo, s čemer so na široko odprta vrata korupciji. Davki so že tako neznosni, da je obrtniška eksistenca že resno ogrožena. Dočim pa se izgovarjajo oblasti glede obrtnih referentov na pomanjkanje uradništva, je pri iztirjavanju davkov državni aparat tako precizen, kakor nikjer drugje. Obširno poročilo o splošnem položaju obrtništva je podal tajnik Zveze zadrug, g. Ignac Kaiser, izvajajoč, da oblasti obrtnika na eni strani obremenjujejo, na drugi pa ga ne ščitijo. Velika dela v Narodni skupščini, ki so bila preračunjana na 20 milijonov dinarjev, so bila izvršena na račun reparacij iti domači obrtniki niso zaslužili prav ničesar. Edini aparat, ki pri nas izborno funkcijonira, je davkarija. Da se ne bo trdilo, da so obrtniki le nergači, je navedel sledečo zanimivo statistiko iz ljubljanske oblasti: V krojaški stroki je 590 šušmarjev, ki delajo več ali manj staluo. Vloženih ie bilo 150 ovadb, kaznovan ni bil noben. V čevljarski stroki: 770 šušmarjev, ovadb ie bilo 131, kaznovanih 6. V stavbeni obrti 150, ovadb 90, kaznovan nobeden. Slikarjev 32, ovadb 23. kaznovanih 7. Mesarjev 40, ovadb 39. kaznovan nobeden. Prevozniki 50, ovadbi 2, kaznovan nobeden. Urarji 24. ovadb 24. kaznovani 4. Elektrotehniki 6. ovadb 6, kaznovan 1- Zobotehniki 15, ovadb 15, ki so šle v koš, itd. Štismarjev je samo v ljubljanski oblasti 2907. vloženih je bilo 1041 ovadb, kaznovanih pa je bilo skupno 132 šušmarjev in še io samo takih, ki delajo stalno, dočim znaša skupno število šušmarjev samo pri nas nad 6000. Med viharnim ploskanjem in soglasnim odobravanjem je bila nato sprejeta siedeča resolucija: V obrambo svojih pravic in sredi težavnega gospodarskega položaja je obrtništvo na zborovanju dne S. decembra 1926. v Ljubljani izreklo ogorčenje proti državni upravi in obrtnim oblastem in apelira na g. velikega župana, da nujno ukrene: 1.) da se Salezijanskemu zavodu na Rakovniku prepove prevzemanje dela izven zavoda; 2.) da ukine odločbo, po kateri imajo industrijska podjetja oblačilne stroke pravice prevzemati naročila po meri: 3.) da odločno zabrani ustanavljanje zasebnih, kakor državnih obrtnih učnih zavodov: 4.) da do najpotrebnejših ukine državne delavnice in obstoječe najstrožje nadzira; 5.) da podvzame najostrejše mere proti šušmarštvu: 6.) da izvede najstrožjo revizijo vseh obrtnih listov; 7.) da odredu da mora imeti vsak obrtnik v svoji delavnici na vidnem mestu razobešen svoj obrtni list in zunaj delavnice označbo obratovališča; 8.) da vpliva na pristojnih mestih, da se potom naredbe uvede kazensko postopanje tudi proti onim, ki dajejo delo šušmarjem; 9.) da pospešuje obrtno zadružništvo in vzpostavi obrtnozadružno tiadzorništvo, ki bo podpiralo zadruge pri njih delovanju. Ce bi pa tudi ta apel obrtništva ostal brez odmeva, bo obrtništvo, zavedajoč se, da se bori za svoje najosnovnejše pravice, pod vzelo *vsa dovoljena sredstva, da prepreči hiranje obrti, ki ga povzroča nerazumevanje onih faktorjev, ki so poklicani, da ga podpirajo pri stremljenju za napredkom. PRIDE! PRIDE; PRIDE! PRIDE! Popolnoma nov veleiilm »Opatova ljubica" VLADIMIR GAJDAROV LYA DE PUTTI Drama vroče Ijubaviie strasti po romanu Abea Prevosta. PRIDE! PRIDEj PRIDE! PRIDE! Pride v kino «Dvor». Vlaki in potniki zamedeni v snegu Na Uško-dalmatinski progi do 4 metre snega. — Vojaštvo odšlo na pomoč. Promet z Dalmacijo in vsem Hrvat, stilni Primorjem je še vedno prekinjen in je zlasti Hrvatsko Primorje popolnoma odrezano od svojega zaledja. Snežni viharji in iedenomrzla burja razsajajo dalje, po Likj še z večjo srditostjo kakor zadnje dtii Katastrofalno neurje je imelo za posledico, da je bi! v torek od Srpskih Moravic do Sušaka in Reke ustavljen sploh ves železniški promet. V Gorskem kotaru je divjalo v torek popoldne tako strašno neurje, da kaj podobnega ne pomnijo niti najstarejši ljudje. Strašen orkan je vlake na odprti progi prisilil, da so se morali vrniti nazaj. Sneg je medel v debelih in gostih kosmičih, vmes pa je brila mrzla burja, podirajoč vse, kar ji je bilo ua potu Šc slabši je položaj v Liki. Vlaki, k; so krenili iz Zagreba proti Splitu ali obratno, so se ustavili na postajali v Jasenicah, Ru-dopolje in Biato. V Jasenici je obtičal vlak, v katerem je bilo tudi okoli 200 vojnikov brez hrane. Ta vlak je odšel iz Zagreba že v nedeljo in bj ga na potu skoro zamedel sneg. Železniške oblasti so ukrenile vse potrebno, da sc zal )ži vojaštvo z živežem. V Blatu lež! sneg 2 metra, v Jascnicah 2 metra in pol, v Vrhovinah tri metre, v globinah med Blatom in Rttdim poljem pa dva do pet metrov na debelo Iz garnizije v Karlovcu je odšlo v torek zvečer s posebnimi vitki nad 300 vojakov pod vodstvom inženjerskih strokovnjakov, da očistijo vsaj za silo progo Plaški-Vrlto-vine. Po skrajno napornem delu se jim je to vsaj toliko posrečilo, da so mogli pomožni vlaki prepeljati ponesrečene garnitu re na izhodne oostaje Vsi vlaki so sedaj umaknjen' s te proge, ki je pokrita z debelo plastjo snera. Burja je sicer že nekoliko popustila, sneži pa še v gostejših kos mili. Kakšen pa je pravzaprav položaj med Vrhovinami in Gračcom, ne ve nihče, ker ni s temi kraji niti telefonske niti brzojavne zveze. NCtoVICC z zri amko »n ziaom najboljše,najirpežnejse. zato najcenejše Kdor oglašuje, ta napreduje 4 Radi včerajšnjega tiskar ni-škega praznika je današnje « Jutru« izšlo le na 4 straneh. * Izpremembe v gerentstvih. Veliki žu-ntariborske oblasti je razrsšil dosedar.tega gerenta občine Vaučavas, srez murskoso-bočki, g. Štefana Mačka na njegovo listno prošnjo gefeitslch dolžnosti ter postavil za novega gerenta te občine g. Stef.ma Ratni-ka posestnika v Vaučivasi št. 4: za občino Mačkovci srez murskosobočki, kler ie dosedanji gerent Šandor Viitek imirl, pa ie imenoval za novega gerenta Matije ftr-telia, posestnika v Mačkovcih. * Iz diplomatske službe. Naš generalni konzulat na otoku Kriu je ukinjen in tamkajšnji generalni konzul J. Svilokosič upokojen. Svetnik našega poslaništva v Varšavi R. Šumenkovič ie v istem svojstvu premeščen k poslanišfvu v Atenah. * Iz ministrstva pravde. Pomočnik ministra pravde g. Miiorad Pavlovič, je upokojen in postavljen za načelnika ministrstva dr. Jovanovič, sekretar kasacijskega sodišča. * Novi španski poslanik v Beogradu. V Beograd je dospel včeraj španski poslanik Conte de Torillo, ki bo danes v svečani avdijenci predal akreditivna pisma. * Novi šef mariborske kurilnice. Dne 1. m. ie bil imenovan za šefa mariborske kurilnice drž. železnic dosedanji njen pod-načelnik g. inž. Ignac Vidic. S tem je defi-nitivno prešlo vodstvo te kurilnice v slovenske roke, vsaj so tu gospodarili ves čas njenega obstoja Ie Nemci. laž. Ignac Vidic se je boril v svetovni vojni na poljanah Dobrudže in planinah Macedonije v vrstah srbske armade za ustvaritev Jugoslavije, zato nam njegovo ime jamči, da zave.ie končno tudi v mariborski kurilnici narodni duh. — Skrajni čas jc že, da se napravi red tudi v mariborski delavnici drž. železnic, kjer je še vedno načelnik Nemec inž. Dolkovsky, ki sploh ne ra-zume našega jezika. Če se izvede nameravana premestitev inž. Ivana Vidica, podnačelnika delavnice v Bečkcrek, potem postanejo razmere v mariborski delavnici drž. železnic v narodnem in gospodarskem oziru naravnost nevzdržne. * Izpremembe v okrajnem zastopu v Rogatcu. Ker se ie območje rogaškega okrajnega zastopa s priklopitviio občine Stoper-ce povečalo in so sc nekateri prisedniki tega okrajnega zastopa izselili, je imenoval veliki župan mariborske oblasti Alojza Korošca, posestnika v Svečivasi, Antona Pcr-koviča, posestnika in župana v Sv. Florjanu Ivana Roškarja, posestnika in župana v Rainkovcu, Petra Mikuša, posestnika in župana v Donački gori ter Antona Debelaka, posestnika in župana v Tekačevem za nove prisednrke gerentskega sosveta, okrajnega zastopa v Rogatcu. * Na železniški progi Beograd-Obre-novac ie bil v nedeljo, dne 5. t. rn. prebit predor pri Umki. Vrtaiije predora se je pričelo aprila t. 1. z obeh strani. Dela so se vršila brez posebnih težkoč. Vsestransko zadovoljnost jc vzbudilo, da pri tej gradbi ni bilo nikake diference v osi in višini. Podjetnik Stoiadinovič ic prevzel obveznost, da bo vse delo končano do oktobra 1927 Mali svečanosti so prisostvovali državni nadzorovalni inženjerji, podjetnik, strokovnjak za dela v predorih in vse delavsko osobje. * Tržaška vremenska uapoved za četrtek: Lahki vzhodni vetrovi. Nebo večinoma jasno. Temperatura od 8 do 12 stopinj. Morje nekoliko razburkano. * Aretacija detomorilke.. V Majšpergu v ptujskem okraju so prišli te dni na čuden način na sled detomoru mladega kmečkega dekleta. Pes posestnika Kavčeviča ie prinesel ua dvorišče ostanke otroka moškega spola. Orožniki so detoinorilko izsledili v osebi Alojzije Pnšovar. ki je pri sodišču takoj priznala dejanje. 4 Dobrotnik ljudske prosvete. Kulturnemu društvu »Prosveta« v Sarajevu je tamkajšnji trgovec Simo Pnijatovič povodom svo-ie sedemdesetletnice naklonil lep dar v znesku 20.000 Din. Darovana svota se bo porabila samo v prosvetne svrhe. * Smrt v plamenu. V Mostarju jc SO letna seljakinja Jevra Sušič padla na ognjišče. Njena obleka se ie seveda takoj vnela. Kmalu ie postala nesrečnica prava živa baklja ter ie izdihnila v groznih bolečinah. * Strašna družinska tragedija. Bolgarski listi objavljajo strašno tragedijo, ki se je odigrala v nedeljo v Plcvni. Med požarom, ki je nastal v hiši polkovnika Šiškova, je bila uničena skoro vsa družina dr. Beševa Ogenj se ie pojavil ob enih ponoči v neki trgovinici v pritličju in ie kmalu objel tudi drvarnice, kjer je našel dovolj netiva. Mahoma so pričeli nato švigati ognjen: zublji do tretjega nadstropja, kjer je bilo stanovanje dr. Beševa, ki se mu ni niti sanjalo, v kaki nevarnosti je. Šele s puškinimi streli so ga zbudili. Skočil ic takoj k oknu, da vidi kaj se godi. Čim je zapazil ogenj, je hitel v spalnico, da zbudi ženo in otroke. A bilo je že prepozno. Plamen jc že udri v prvo sobo in mu preprečil izhod. Da ne zgori živ, si je uti .:) hčiii mogoče voditi uspešno delo za korist prizadetih upnikov. ? tem sklepom je soglašal tudi del^at ministra trgovine in industrije, povdarjajoč. da je enoten nastop upnikov neobhodno potreben. Po obširni. razpravi, v katero so jx»seg';i vsi navzoči, se je soglasno ugotovilo, da je ua podlagi današnjega stania Siavenske banke mirna likvidacija zavoda mogoča, da je pa potrebno, da .io vzamejo v roke upnik:, ki bodo sami najbolje mogli varovati svoje interese. V to svrho je neobhodno, da se upnikom tudi zasigura sodelovanje pri upravi tekočih poslov Slavenske banke. Z ozirom ca rekriminacije. da dosedanji potek sanacije še ni vodil do vidnih uspehov, se je ugotovilo, da se je minister trgovine sicer z vnemo potrudil, da se zadevo čim preje uspešno izvede dokonča. ;a ga je pa pri tem stremljenju ovirala Landerbanka s svojim neutemeljenim odporom, na drugi strani pa so poskušale kvariti gladki potek strankarsko - politične mahinacije. Deleg2t ministra je v tem pogledu izrecno izjavil, da ima na logo, onemogočiti vsako strankarsko vmešavanje v to eminentno gospodarsko zadeve ter objektivno in stvarno podpreti delo upniškega odbora. Z zadovoljstvom se je tudi izelo na znanje, da se pripravljajo energični koraki za zlom odpora Landerbanke, da se jo prisili h kritju povzročene škode. Upniški odbor se je začasno nanovo konstituiral. Predsedstvo je prevzel dr. Božič iz Celja, ož;i odbor Ljubljančanov pa je prevzel nalogo, da organizira akcijo za enoten nastop prizadetih upnikov. Tržna poročila Dunajska borza za kmetijske produkte (7. t. m.) Na ameriških borzah so se tečaji malo dvignili. Iz Budimpešte in Jugoslavije ni bilo poročil zaradi prekinjenih telefonskih zvez. Kupčija na Dunaju je bila zara-Ji tega mrtva. Tendenca mirna. Domača pšenica se je podražila za četrtinko šilinga, dočim v drugih cenah ni bilo sprememb. Noti-rajo vključno blagovnoprometni davek brer carine za 100 k? v šilingih: pšenica: domača 40.50 — 41.50. madžarska Tisa (79 do SO kg) 45.75 _ 46.75: r ž: 30.25 — 33.75; t u r š č i c a: "23.25 — 24.25; oves: domači 24.50 — 25. Borza S. decembra CCBiB. (Začetni kurzi.1 Beosrrad 9.14. Berlin 123.25. Nev-, Vork 51S.375." London 25.135. Pariz 19.90, Milan 22.10. Pra-a 15.35. Budimpešta 0.007260. Bukarešta 2.6925 Sofija 3.75. Dunaj 73.10. Varšava 57.50. Šport ASK Primorje : SK Slovan 6 : 0 (i : 0) \ cerajšnja prijateljska trening tekma med gornjima kluboma se je odigrala v zv-vahnem tempu, posebno v drugem polča* su. Slovan, ki je nastopil z mnogimi rezei* vami. ni zmogel vzdržati ostfeg-a tempa, kar se je opazilo posebno v drugem polčasu. V tem delu je enajstorica popustila, posebno mlade rezerve, ki so pokazale v prvfm polčasu dobro igro. Vefiko nalogo je izvršila kril&ka vrsta, v kateri je deloval neumorni Volkar. V napadalni vrsti sta ugala Sianovec in Rakuš, a v obramb: se je izkazal v prvem polčasu vratar Skofic. V drugem delu igre je obranil več nevarni strelov, dobljenih golov, od katerih je bil en avtogol, ni mogel obraniti, ker so bili streljani iz bližine. Primorjaši. kateri so nastopili v prvem polčasu z E rmanom II. v napadu, so pred« vedli lepo igro, le napadalna vrsta preveč kombinira in s tem izgublja ugodne šanse za strel na gol. Krilci igrajo precej raztr« gano. odlikovala pa se je obramba Jančis gaju. ki je nastopil namesto Zemljaka. in v drugem polčasu Jugu namesto Ermana II, se pozna, da nista navajena na teh mesdh. Publike precej, le gotov del se je zabaval s kričanjem, česar se mora vbodoče odva; diti. V predtekmi je SK Reka zmagala nad nekompletno rezervo ASK Primorje z 1 : 0. Doseženi gol rezultira iz enajstmetrovke, k; ie pa bila preostra kazen. Reka je pred« vedia lepo igro v prvem, Primoruši pa v drjgem polčasu. BAC v Budimpešti. Dunajski vodilni klub je gostoval proti jesenskemu prvaku Madžarske FTC in podlegel z 2 : 3 (I : 2) ASK Primorje (Sogom. sekcija.) Da« nes v četrtek, ob 20. seja sekciiskega odbo* ra v damski sobi kavarne Emona. Na sejo se vabita gg. Ček in Anžlovar st. Samo še danes! MONTE KRISTO j ponosni otok čarobnega zaklada je dal ime skrivnostnemu sužnju, ki se je PO 20 | LETIH JECE, zakopan pod zemlio, brez solnca in svetlobe nastanil v PARIZU ; z devizo o OKO ZA OKO* — «ZOB ZA ZOB» . . — Prekrasno to filmsko delo, j; ki je doseglo kolosalni uspeh pri vseh dosedanjih predstavah, se predvaja kom« ; pletno (oba dela v enem sporedu) pri običajnih -enah samo še danes in jutri — i Ker je interes za vstopnice ogromen se vrši predprodaia od 10. do pol 1. in od t 2. naprej. Naš priznano prvovrstni pomnoženi orkester svira pri vseh predstavah ; Krasna vsebina. — Lepi igralci — Izvrstna igra. i Predstave ob 4.. pol 6.. pol S., in 9. f ELITNI KINO MATICA najujlednejš kino v Ljubljani Tel 124 £ ASK Primorje. Danes, v četrtek, ob 21. seja centralnega odbora v damski sobi ka« varne Emona. Vsled važnosti dnevnega re» da naj sej; prisostvuiejo tajniki in biagaj« niki vseh sekcij. ASK Primorje. (Veselični odbor.) Pri» hodnja seja v petek, 10. t. m. ob 18-30 v damski sobi kavarne . Cankarjevo ^Pohujšanje v dolini šent-florianski>> so igrali na naš državni praznik dne 1. decembra v Olomucu na Češkem. Igra je imela velikanski uspeh, o katerem bomo še poročali. Opremljeno sobo lepo. s posebnim vhodom, oddam g 1. januarjem — Kaslov v oglasnem oddelku «,Tutra». 36352 Mali oglasi, ki služijo v posredovalne in socialne namene obfinsrva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5'—» Ženitve, dopisovanje ter oglasi strogo trgovskega značaja, vsaka beseda Din I •—. Najmanj Si znesek Din !9*—. Mesečno sobo oddam e 1. januarjem v Ilirski ulici 191 — -i*-sno. 3«srs Cfrrt Trajno kodranje. vodno ondulacijo in barvanje las izvršuje Podkrajšek, frizer v Ljubljani 243 Galoše popravlja Tarča vulkaiuzaraja --Jiti'^ Ljubljana, Rimska cee**a 11. 270 Ivan Magdič, krojač Liobliana. Gledališka »' ' » p^poroia " le^nfko »eiono. 34931 Stanovanje j tobo ld kuhinjo al: tobo £ I štedilnikom štel oseba., j Ponudb* z navedbo cene na Oglje oglasni oddelek pod o oaivižjiri cenafc Čerpe — juvelir Ljubljana Wol!ov? oi S 64 Opalograph rabljen, nepokvarjen. Eupi Scvin>n: biro. Ljubljana. Selenburgova r,U 36301 miiešoica ška družin; ^prejme uradni-na hraDO in ! stanovanje v bližin: realke Podrobnosti izve. kdor pošlje -voj naslov pod Šifro «Dijažfco stanovanje 900» na oglasni oddelek »Jutra*. SSS26 Višji oficir samec, išče v sredin: mesta lepo opremljeno sobe z vhodom s stopnic — Ponudbe na oglasni oddelek cju:ra> -pod «Union 47> 36305 Stanovanje obstoječe iz ž ali 3 sob s pritiklinami. iščem v sredini mesta tvajemnino plačam za eno leto naore- — Ponudbe na oriae oddelek «Jutra> pod cCe.ntrum 64» 36064 dobe Brivskega pomočnika tsce?o Trgovski potnik i prvowFTzinj odjemalci, ki V^-dno poruje po jnžTr'v j krajih na^e države. spre;n.c eno zastopstvo Ponudbe v pod ua ogiaKni oddelek «JuTta> 36400 pa., kater. inteligentna popolnoma v strTizenju na orlasn: oddelek W Din. Ponudbe na oc.as. oddeiek " . 36397 m «Lipa>» Sridenje ravno v petek — kot zadnjič. 36425 Kia # ir ie Harmonije ca obroke in po sodo evetovno najboljše Steinwav ričizei BOt^c ut/rier. F&rsteT Stingl ori ginal ete dobite le v veliki saloni in izberi etro kovn.-aka in biv&epa učitelja »Glasbene Matitje« ALFONZ BREZNIK Ljubljana. Mestni tre St 5 pod šifro cG H > svetska cesta 5 dvorišče. 362TS ' 36419 kupujte pri domačem zavodu Zadružni hranilnici r. z. z o. z. Ljubljana. Sv. Petra cesta 19, ali pa v oglasnem oddelku .Jutra-1. Naročenih je velika množina tako, da ni dvoma, da bo med njimi veliko število velikih dobitkov. Kier ie naivec srečk, ie tudi največ dobitkov. Avtomobile raatovrstne in motorna co-le&a popravlja najbolje, naj-nitreje ir najceneje Fior-jančič. K&rlov&ka cesta Zž Prednje dele izdelane na «Achttctlos§> stroju, oudaja po teio nizki ceni M Lazar. Ljubljana. Gradišče 10. 36406 Starejši uradnik vefeč bilanr.irania. t SOleu no prak--o ^prejemi v izvršitev trgovske ir rse druge oUance ter ureja knjirovodstvo ie izvršitev davčnih radev — p.sm-ne ,ponudbe na oplas oddelek cJutra* pod drv^den^c* S462&-a Natakarica zm-->ina tudi drur;:': del in malo šivanja, išče mesta kol začetnica. Gre tudi izven Ljab'.iane. prosi na oglasni Jutra; Hrastove o d p a d K e oo parfcrto* lo^tavlja pc czfci cen- l " ua i«arn» j ža^k V Sf.arnrtt. Ltnbij« | na za jrorenjskiir tolodvu I rom — Pri odvir-mu v^fi*-maoitnf cnatf-c [»oinj-t l9i- Hišo sred; Ljubijiane zamenjam za Hišo v Zagrebu. Mariboru ali pa jo prodam Ponudbe na oglas oddelek . 36289 Specijalna mehanična delavnica za popravo pisalnih računskih. Kopirnih in razmnoževalnih s"uoje\ kakor tudi repstrimin blaga;n — Razne tipke in pisave za pisalne stroje vseh sis*emov soremenim po naročilu in vzorcu. Tehnična znamenja LDD BAB&G&, Ljubljana Seienburgova ui. b. iei. 980 Ponudbe odddek Topilniškega paznika 3 š c e svinčen: rudnik v Mežici za .topilnico v 2er-5avu Nastcrp čim p«je. — Prosilci ki so bili že v podobni praksi, naj vložijo j^nudbe s popisom doseda-službovanja na zgor-rji naslov. 362S5 2 čevljar, pomočnika takoj sprejme za težko delo Jožef K osel j, Ljubno, posta Podnart. 36424 -Zacetnira poa sirro 36371 Deklica stara 20 let. iš?e kakršnekoli Piužbe za čez dan. — Ponudbe na oglas, oddelek * Jutra* r»od ^.Hvaležnost*. 36370 j «Jadran* tovarna kemičnih izdelkov. Ivan Lapajce — Ljubljana Most t priporoča < Hubertu s y irast prirejena špet-ije'.iio za lovsko in turistovsko obutev, ki naprav? čevlje mehke in neoremočljive Zahtevajte ?o v trgovinah. 36197 Brivnica brez konkurence, z inventarjem in stanovanjem na-pr-oda; ra 5000 Din. Naslon v orlas. oddelku e bodo kot gospodarska enota skupaj aražbaie. Vadij znaša deseti del cenilce vrednost, posameznih parcel. Najmanjši ponudek za posamezne parcele se razvidi :z draž^enih pogo ev, ki so na vpogled v uradnih urah pri Okrajnemu sodišču v Goraiemgradu ali pa pri upravniku konkurzne mase Dr. Milanu Orožnu, odvetniku v Celju. Tam se dobe tudi \sa cs'ala pojasnila slede tf dražbe. 124 6a PRESELITEV. Trgovina s papirjem in pisarniškimi potrebščinami Iv. Bonač se je preselila v svoje nove prostore poleg stare trgovine ter se priporoča cenj. ocčinsivu za blagohotno nadal.no naklonjenost. Zagotavlja se najboljša postrežba in najnižje cene. ueriilc terjatve mil M\tf prodaja. zapuščine ureiuje točno :n ceno. DR. IVAM CERNE, Gopodarska pisarna Ljubljana, Mieioš revs r- UGNOSE glasovite originalne Orezdimnt lovske patrone. Enoročne pištoie Generalna iastopstv. it ivomisKc skiecis« PtRA O. D. Zagreb, Račkoga ulica 7 d. i^HRfsiFiFiF Pogubo »saki družini ar.aasajt. iaiez.;ivt do-ezn. aig. ta oanort oreobiaUA Cens s poštnini Din 19-5C • ai-oČUa aa ku . rarno Tiskovne t. trage v L:ubl;en. .! 35 'MNUNK; Urejuje rriac Puc. lzd»;a z» konzorcij cjuiru Adoli R-^rL-.r Z& Nwodni Qsfou»0--dd kot afij£*m*fj*rEzaii-iczerack. Z» insc.raau dd jc odgovor« Aio^ij Novai. Vsi * Ljubljani.