novi
tednik Slovencev videmske pokrajine
ČEDAD/CIVIDALE • Ul.B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal/casella postale 92
Odgovorni urednik: Izidor Predan • Izdaja in tiska ^ ^iSuTT Trst • Poštnina plačana v gotovini/abb. postale 1 gr. 70 • Cena 600 lir
r
Leto XII. št. 1 (265) • Čedad, petek 4. januarja 1985
Da oggi il Novi Matajur è settimanale
Anno nuovo, vita nuova. Con questo augurio inizia l'anno per ognuno di noi, con queste parole inizia il 1985 anche per il Novi Matajur. Oggi infatti il nostro giornale esce in una veste nuova. Dopo 10 anni abbiamo cambiato tipografia, sistema di stampa e formato. Ma la novità più grossa è che da ora in poi il Novi Matajur entrerà nelle vostre case ogni settimana e cercherà quindi di seguire ancora più da vicino la vita politica, culturale ed economica della Benecia.
Questa scelta infatti non è stata imposta soltanto dal rapido evolversi delle tecnologie, del sistema informativo complessivo per cui anche il nostro giornale doveva seguire il passo dei tempi. È una decisione che è maturata assieme al forte risveglio della coscienza nazionale, alla rigogliosa fioritura culturale a cui stiamo assistendo nella Slavia veneta negli ultimi anni e ad un sempre crescente bisogno di informazione sia sulla vita della comunità slovena sia sulla vita politica, sociale e culturale locale.
Per 10 anni il Novi Matajur e prima di lui il Matajur hanno cercato di stimolare, non senza successo, la presa di coscienza nazionale, di sostenere la battaglia di circoli ed associazio-n; slovene e tutte le forze democratiche per l'applicazione anche nella nostra comunità dell'art. 6 della Costituzione ed una legge di tutela la più ampia possibile per tutta la comunità slovena in Italia.
Tl nostro giornale ha dato spazio e voce all'impegno delle organizzazioni slovene della Benecia nel campo delle attività politiche, economiche, culturali, ricreative, di ricerca, scolastiche e parascolastiche. Ha seguito ed informato con maggiore o minore incisività sulle vicende e sui problemi più scottanti della nostra zona.
Un obiettivo importante che il Novi Matajur ha sempre perseguito è stato anche quello di informare anche i non Sloveni, quelli che non conoscono la nostra lingua sulle caratteristiche storiche, linguistiche culturali ed tniche della comunità slovena della rovincia di Udine nonché sulle nostre legittime richieste di tutela nella convinzione dell’importanza del sostegno di tutte le forze democratiche nella battaglia che da anni stiamo conducendo e che non è solo nostra.
Questi obiettivi il Novi Matajur continuerà a perseguire anche negli anni futuri cercando ovviamente di arricchire, migliorare e qualificare la sua informazione, contando per questo anche sul sostegno e la collaborazione di tutti coloro che hanno a cuore le sorti della nostra comunità.
Suola
Smo volili, kakuo je šlo?
Izidi volitev na 2. strani
Tele so volitve, ki jih poznajo sa-muo tisti ki imajo opravilo z Suolo an dosti krat še tisti na vedo vič ku vič.
Pa usedno an tiedan pred volitvah se nieki zgane an kajšan ima tudi ku-ražo guorit ob Suole. Pametno! Bi mogli reč, da kar se guori pridejo tudi idee an kar so idee se more tudi die-lat za de ratajo pardielo. Reči na gredo pru takuo... Pred volitvah se guori puno samuo za udobit kajšan voto vič, potle se vse nieko čudno zgubi. Kar se muora začet dielat videmo kandreje zmieram buj prazne an dost krat se ne more nič opravit.
Puno smo jih čul, ki so nam tiel po-viedat, zaki gre takuo vse v prah če tudi se tarkaj borejo za udobit kan-drejo, pa na vemo keremu viervat. Se troštamo samuo, da za napri puode kiek buojš, če ne drugi krat bo tež-kuo da puojdejo votat še tisti, ki tele krat so se potrudil do Suole.
Za nas se na čuje telega problema, kier v telih volitvah je puno kodko-dekanja an malo jajc: imaš tri «ske-de» narmanj, an kup imen med katerim muoreš vebrat an na vieš koga vebrat; an velik problema, ki je Suola, ki na moreš tikat, četudi si izvoljen, a! pa moreš kiek poviedat go mez tiste reči, ki puste Suolo taka kot je donas.
Se vie, de nie pru zmieram takuo. Kajšan zbor tudi diela an so vsi prisotni, kajšan tudi kiek novega parnese tu Suolo, kajšan se s kuražo dotakne buj resnih problemov ki Suola ima, pa čute da nič ne more če mu na pomaga tisti, ki ima v rokah pravo muoč. Tele mislimo so tiste «autonomie» ali «decentramento» ki puste da teli jud-je, ki se parbližajo šuol s tako dobro vojo, potle se zgube po pot.
Pa vsedno kar so volitve se nazaj začnemo kregat, lovit vote, an takuo napri an tudi tele krat je ratalo takuo. Ma nečemo tle pregledat na tančno vse tele volitve, veberemo tiste, ki za nas so buj zganile uode po naših dolinah.
Muormo reč, da so liste starših (genitori), ki narvič zanimajo judi četudi ta komponenta odboru nie te nar-buj velika. Za kar se tiče osnovne šole (scuole elementari) an vartace (scuole materne) imamo v dolinah dva odbora: parvi v Špietre, drugi v Sv. Lienartu.
V Špietru so se starši zbral v eno samo listo, četudi spadajo pod teli odbor tri občine (Špietar, Sauodnje an Podbuniesac) an v telo listo so šli kupe starši, ki imajo tudi različne politične idee; samuo v občini Podbuniesac so se adni odstranil an so nasta-vli njih listo posebe.
Muormo reč, da tale skupna pot je
tista, ki se nam zdi buj pametna, če se misle iti v odbore za dielat, za pomagat šuoli, an če v nji so judje, ki so odparti ideam, vsiem ideam, tudi tisti, da smo Slovenci an šuola muora viedet, da smo an pomagat našim otrokom, da spoznajo tudi našo kulturo an naš jezik.
Dobra je bla tela skupna lista tudi za ljudi, če so jo volili an ji dali pet kandrej gor na šest: tarkaj je prestoru za starše v odboru. Adna kandre-ja je šla te drugim, ki se nieso čul predstav jen od skupne liste, kier v nji je bluo previč Slovienju. Ali previč idej?
V Svetim Lienarte se je zgodilo nieki takega, spet dvie liste, pa tle muo-remo reč, de adna stranka (partit) se na čuje plačana sodelovati skupno z drugimi an je predstavila svojo listo.
Tudi tle judje so dal vote tisti listi, ki gleda sodelovati, tista, ki ima buj odparte idee, tista ki vide v naši domači taljanski šuoli možnost, da tudi naš slovienski izik an navade najdejo prestor v nji.
Za kar se tiče buj vesok odbor di-s tre ta (Consiglio di Distretto) tle se buj poznajo barve od stranke.
Takuo imamo dvie liste: parva podparta od levičarskih strank v kateri spadaio tuli neka*'~i «ir.dipendenti» in druga lista pod katero so zbrani večina demokristjani. Kar je važno za nas je, de ta med tistih sedam staršu, ki so bli izvoljeni so trie z naših dolin an moremo reč, da vsi trie vič al manj se zanimajo za našo sloviensko kulturo.
Takuo če pogledamo kot Slovenci na tele šolske volitve moremo reč, da so šle za nas buojš ku kar smo misin-li an de imamo izvoljene judi, ki za-ries morejo dat šuol kieki novega pa tudi dielat, da šuola rata zmieram buj naša, buj domača, četudi bi bluo po-trieba kiek vič!	Aldo	Clodig
S
«
-< V-'v-'t T
lif ‘. ‘ "
fTaV-'.VJ
v' ‘JL:	^
* 14
v'
Darko
Terracotta Policroma - Albero verde
articolo in 2a pagina
Già garantito il finanziamento della regione
le Valli del Mime avranno
In un convegno a S. Pietro il prof. Carrozzo ne ha illustrato funzioni e finalità
La Comunità montana delle Valli del Natisone avrà presto un museo etnografico che sarà costruito con i fondi dell’amministrazione regionale del Friuli-Venezia Giulia. Sarà collegato al museo regionale della civiltà e del lavoro contadino ed artigiano di Pa-gnacco con una propria gestione autonoma in cui avranno spazio le associazioni culturali, gli enti pubblici
e le scuole del territorio.
All’annuncio del presidente della Comunità montana Giuseppe Chiuch in un convegno a S. Pietro al Natisone è seguita la relazione del prof. Raffaele Carrozzo, presidente del museo regionale di Pagnacco. Egli ha definito le varie funzioni della nuova istituzione: espositiva, editoriale, didattica, di raccordo con l’economia lo-
V nedeljo 6. januarja 1985, ob 15. uri v gledališču Ristori v Čedadu		Domenica 6 gennaio 1985 alle ore 15 nel teatro Ristori di Cividale avrà luogo la
22. DAN EMIGRANTA		22. GIORNATA DELL’EMIGRANTE
Pozdravi:		
Giuseppe Pascolini		Porteranno il saluto:
Župan Občine Čedad		Giuseppe Pascolini
Don Emilio Cencig		Sindaco del Comune di Cividale
v imenu kulturnih društev		Don Emilio Cencig a nome delle associazioni culturali
program:		
Ezio Quotizza		programma:
Guido Quotizza in Franco Cernotta		Ezio Qualizza Guido Qualizza e Franco Cernotta Anton Birtič e i fisarmonicisti di Lusevera
Anton Birtič in harmonikaši iz Barda		
Izidor Predan		
		Isidoro Predan
«PREPOVED»		
predstava Beneškega gledališča		«PREPOVED»
režija: Adrijan Rus tja		rappresentazione teatrale del Beneško gledališče
		
Vljudno vabljeni!		regia: Adrijan Rustja
Slovenske kulturne organizacije Beneške Slovenije		Le organizzazioni culturali slovene della Slavia Friulana
cale e l’istruzione professionale e centro di raccolta ed archivio della memoria.
Rileggendo il passato, come diceva il titolo del convegno, sarà dunque possibile confermare un’identità e trovare motivazioni per vivere il futuro.
Il problema di una più corretta e precisa identificazione delle radici della comunità che appartiene all’area etnica e linguistica slovena è stato in seguito sollevato da tutti gli intervenuti nel dibattito. Perciò è stato detto da molti che non va mancata l’occasione di approfondire il discorso dal punto di vista culturale e scientifico per ricavare indicazioni sul metodo di lavoro, sul significato del museo e la sua capacità di collegarsi alla realtà regionale ed inter-regionale.
Ha concluso i lavori il presidente della Giunta regionale Adriano Bia-sutti che annunciando una fase nuova del governo regionale, ha sottolineato la sua volontà di favorire le autonomie e le iniziative delle comunità locali in campo economico e culturale. Rispetto al «problema sloveno», Biasutti ha affermato che il problema di quale tutela dare alla nostra comunità esiste e va risolto. È comunque affidato alle forze politiche ed al parlamento.
«Quello che uscirà, ha dichiarato, dovrà essere accettato da tutti». Il
segue in 2a pagina
segue dalla la pagina
Già garantito il finanziamento della regione
Le Valli del Natisone avranno un museo etnografico
In un convegno a S. Pietro il prof. Carrozzo ne ha illustrato funzioni e finalità
Il circolo Rečan a colloquio con Chiuch
presidente della Giunta regionale ha comunque invitato tutti alla collabo-razione, al dialogo ed al confronto su questo tema, apertura al dialogo che comunque, come ha riconosciuto egli stesso, ha caratterizzato già l’incontro convegno di S. Pietro.
Infine il presidente della Comunità montana Chiuch ha annunciato che il museo sorgerà nella vecchia sede della Comunità stessa a S. Pietro al Natisone.
Dall’intervento del presidente Chiuch
...Queste zone hanno tanti e tanto particolari problemi che se danno maggiori preoccupazioni nella crisi economica inserita nel post terremoto, hanno qui radici ben più lontane, dall’essere questa una zona di confine con caratteristiche peculiari originali, non sempre ben intese, non sempre ben valutate e, per di più, per essere zona emarginata dai grandi traffici, sia per carenza di strutture viarie adeguate sia per la realtà economica esistente anche al di là del confine.
Eppure la nostra Comunità ha qui le sue radici da ben più di un millennio, qui si è evoluta in modo suo specifico, e questi problemi chiede, crediamo giustamente, che siano risolti...
Certo, se non ci fossero interventi adeguati, le Valli potrebbero rimanere veramente soltanto un Museo, con i ricordi e le testimonianze del nostro passato nostalgicamente imbalsamate in teche chiuse, coperte di polvere... Noi vogliamo invece evitare questa fine, salvare il patrimonio culturale e spirituale di questa Comunità, la sua storia, come una tessera del mosaico delle storie locali, di cui si compone la storia d’Italia... riteniamo indispensabile «ripensando al passato confermare una identità per vivere il futuro».
Il Museo dovrà essere lo strumento di questa conferma, inteso nel senso più largo e funzionale di centro di ricerche, di studi, sereni ed obiettivi, per riscoprire dal passato il nostro essere di oggi, in una continuità storica da sfrondare e ripulire da ogni incrostazione artificiosa e perciò stesso, estranea.
Se fosse ancora lecito parlare di zone confinarie contrapposte, si dovrebbe convenire che una zona con una precisa identità, con una solida economica, costituisce un punto di forza. Ma poiché questa concezione è ormai anacronistica, superata nel cuore degli uomini e dalla volontà comune, reciprocamente e concordemente espressa nei trattati internazionali, noi pensiamo inconcepibile proprio in un confine come il nostro dove si incontrano realtà politiche diverese, che non per questo però debbono intendersi contrapposte. È proprio qui invece che una zona con la sua chiara identità, con una economia sviluppata, può essere una zona di apertura e di incremento di rapporti pacifici e di collaborazione per superare nel reciproco rispetto e comune vantaggio le vecchie divisioni nazionalistiche...
Hanno poi preso la parola
Il consigliere Giovanni Battocletti è intervenuto sul problema della configurazione giuridico-amministrativa del museo.
La necessità di chiarire esattamente l’origine e le caratteristiche etniche della popolazione delle Valli è stata
sottolineata dal dr. Dario Frandolič che tra l’altro ha detto: «Come si può immaginare di programmare un museo «vivo», quando si citano i Longobardi, ma non si osa pronunciare la parola «sloveni»?
Il sindaco di Grimacco, Fabio Bo-nini, ha definito interessante il discorso del presidente della Comunità montana anche per quella parte riferita al ruolo della nostra comunità posta in una zona di confine. Ha aderi-
to all’iniziativa dell’istituzione del museo ed ha concluso dicendo: «La scelta di ragionare, di confrontarsi sui problemi è quella corretta».
Intervenendo sui problemi complessivi della zona ed in particolare sui problemi economici, il consigliere provinciale Petricig ha sottolineato la debolezza dell’intervento pubblico net settore culturale. Ha aderito all’ini-
V ókviru plodnega sodelovanja med ljubljansko in videmsko univerzo je pred dnevi kot gost predaval na Institutu za vzhodnoevropske jezike in literature videmske univerze priznani jezikoslovec, predavatelj za ruski jezik na filozofski fakulteti v Ljubljani, avtor med drugim rusko-slovenskega slovarja, ruske slovnice, predavatelj za slovansko filozofijo na univerzi v Trstu ter predstojnik instituta za slovenski jezik pri slovenski akademiji znanosti in umetnosti v Ljubljani, prof. Franc Jakopin. Predaval je o zanimivi temi in sicer o slovanskih izposojenkah v slovenskem knjižnem jeziku, v časovni dobi od nastanka prvega slovenskega slovarja Adama Bohoriča leta 1584, preko Pleteršnikovega slovarja iz let 1894-95 pa do današnjih dni.
Razna je bila usoda slovanskih izposojenk v našem jeziku: nekatere so se povsem udomačile, kot na primer čustvo, izvoliti, odličem — iz ruskega, geslo, pojem, pozoren, pivo, naslov pa iz češkega jezika. Druge pa so
ziativa del museo che però deve essere basata sulla massima correttezza e sul rigore scientifico, sulla collaborazione delle associazioni culturali di base ed agganciarsi ad altre istituzioni analoghe a livello regionale ed interregionale. «Il museo così come è stato proposto dal prof. Carrozzo, ha detto il dr. Clavora, ci trova tutti concordi. Rimane però da chiarire l’equivoco di fondo sulla chiara definizione della comunità slovena delle Valli del Natisone, ancora oggi definita di ”antico ceppo slavo”. Solo superate queste remore assurde il museo potrà dare un ’immagine fedele e completa del nostro passato con cui oggi ci è vietato confrontarsi».
Dopo l’intervento del dr. Sandrini, ha preso la parola l’ex consigliere provinciale Chiabudini sottolineando ancora una volta la necessità di una chiarezza di fondo sulle caratteristiche etniche della popolazione delle Valli del Natisone che del resto sono dimostrate inequivocabilmente da una ricchissima documentazione scientifica. Chiabudini ha poi sotto-lineato la necessità del coinvolgimento delle scuole ed in particolare dell’Istituto magistrale di S. Pietro.
Il taglio culturale dato al convegno che ha permesso di affrontare il tema della cultura e della politica culturale nelle Valli del Natisone attraverso il dialogo ed il confronto senza quelle tensioni e queli scontri tipici di altri momenti, è stato sottolineato dal sindaco di Drenchia Namor che nell’istituzione del museo ha invitato a tener conto del lavoro già svolto dal-
le associazioni culturali delle Valli.
Infine è intervenuto don Natale Zuanella che si è soffermato soprattutto sul significato e l’importanza dell’archivio della memoria che però deve essere accompagnato anche da una biblioteca che dovrebbe raccogliere a'meno le opere più importanti scritte in tempi più o meno recenti sulle Valli del Natisone.
bile izrinjene in se ne uporabljajo več. Da pa imajo slovanske izposojenke res dolgo domovinsko pravico v našem jeziku, se kaže v tem, da je že v prvem slovarju Adama Bohoriča mnogo hrvaških ali kasneje kajkav-skih izposojenk ter spoznanje, da so si razni slovanski jeziki med seboj zelo slični, medtem ko lahko dobimo v Pohlinovem «tu malo besedi še treh jezikov» iz leta 1781 izposojenke iz celotnega srbohrvaškega jezikovnega območja kot tudi iz češčine. V slovarjih prve polovice 19. stoletja zasledimo vedno več srbohrvaških in ruskih izposojenk, ki so kasneje izločene, na njihovo mesto pa dodano gradivo iz besednega zaklada sodobnih slovenskih pisateljev. Ta proces se nadaljuje še danes, tako da je slovanskih izposojenk v našem jeziku čedalje manj, razen srbohrvatskih, medtem ko so v preteklosti izposojenke prihajale k nam percentualno največ iz Rusije, Hrvaške, Srbije, manj pa iz poljskega ali starocerkvenega slovanskega jezika.	M.	Vertovec
Nei giorni scorsi si è svolta a S. Pietro, su richiesta del circolo culturale Rečan di Liessa (Grimacco), un incontro tra una delegazione del circolo stesso ed il presidente della Comunità Montana delle Valli del Natisone Giuseppe Chiuch accompagnato dal vicepresidente Claudio Adami.
Tema dell’incontro svoltosi nella sede della Comunità Montana l’attività del circolo che opera sul territorio da 15 anni, i suoi programmi per il futuro e più in generale la politica culturale della Comunità Montana.
Il colloquio è iniziato con l’illustrazione di tutti i settori nei quali il c.c. Rečan ha operato ed opera e che vanno dal canto corale al Senjam beneške piesmi (Festival della Benecia), da iniziative di carattere ricreativo e culturale per anziani e ragazzi all’attività teatrale, dalle conferenze all’attività del gruppo fotografico che ha curato l’allestimento di diverse mostre mentre ora sta preparando un libro fotografico sull’emigrazione ed altre iniziative ancora. Minimo comune denominatore è l’impegno del circolo per la conservazione e lo sviluppo del patrimonio linguistico, storico e culturale sloveno locale, nonché la battaglia per il riconoscimento degli Sloveni della provincia di Udine e l’approvazione di una legge di tutela che riguardi tutti i settori della vita della comunità e non crei disparità di trattamento con gli altri Sloveni della regione.
Su questa base i rappresentanti del circolo culturale Rečan hanno chiesto alla Comunità montana un contributo ed un sostegno incisivo alla propria attività, il patrocinio alle manifesta-
S. PIETRO AL NATISONE
Un pannello di terracotta di Darko per abbellire la sala comunale
La sala consiliare di S. Pietro al Natisone avrà come opera artistica un pannello in terracotta policroma, opera dello scultore cividalese Darko. L ’opera è stata prescelta da una commissione costituita a norma di legge per esaminare i lavori presentati in seguito ad un concorso nazionale.
L ’opera di Darko Bevilacqua si è affermata fra le dieci presentate con una convergenza unanime della commissione. Guardiamo il pannello nella riproduzione; le dimensioni 1 metro per 2, il materiale — la creta cotta e appena trattata con velature di colore.
La commissione è stata favorevolmente impressionata anche dal contenuto culturale. «L ’idea — dice Darko — è quella del racconto agiografico popolare che è parte della tradizione della nostra gente. Ho immaginato un «Albero della vita», vita delle genti delle nostre valli, nutrita di profondo attaccamento ai valori della religiosità, che nascono dalla consapevolezza dell’umano essere fragili, ma anche dalla conoscenza del dover essere in una situazione umana santificata dal lavoro».
Ventotto santi «infiorano» l’albero, santi protettori delle attività umane e dei paesi: S. Lucia, S. Giuseppe, S. Valentino, S. Silvestro, S. Barbara e via di seguito. Alla base la Vergine di Castelmonte, al centro i santi di Cividale e S. Pietro. In alto i santi Cirillo e Metodio (protettori dell’Europa assieme a S. Francesco) padri spirituali delle chiese e della cultura slava.	P.
La mostra degli arazzi artistici rimarrà aperta fino al 13 gennaio.
zioni più importanti. Hanno chiesto inoltre un maggior impegno della Comunità montana nella salvaguardia del patrimonio culturale della comunità slovena ed un suo intervento per accelerare l’approvazione della legge di tutela. È stata fatta inoltre la proposta dell’istituzione di alcuni servizi e strutture che dovrebbero essere a disposizione di tutte le associazioni che lavorano sul territorio (biblioteca, centro culturale con una sala polifunzionale dove si possano tenere anche delle rappresentazioni teatrali, un museo ed altre cose ancora). All’interno della Comunità Montana dovrebbe essere inoltre istituito un organismo di cui dovrebbero far parte tutte le associazioni culturali del territorio che dovrebbero essere diretta-mente coinvolte nella definizione dell’intervento della Comunità Montana del settore culturale.
Il presidente Chiuch ha promesso al circolo Rečan un contributo alla sua attività attraverso l’acquisto di un certo numero di copie del libro «Pustita nam rože po našim sadit» che raccoglie le canzoni di 10 anni del Senjam beneške piesmi (Festival della Benecia). Per quanto riguarda le altre proposte invece, Chiuch ha sotto-lineato la scarsezza delle disponibilità finanziarie della Comunità Montana e la non chiarezza delle competenze dell’ente sul piano culturale.
A conclusione il presidente della Comunità Montana delle Valli del Natisone ha annunciato l’istituzione da parte della Comunità Montana stessa di un museo per il quale l’amministrazione regionale ha già garantito una copertura finanziaria di 500 milioni.
Didaktično ravnateljstvo Špeter Direzione didattica S. Pietro al N.
Starši - Genitori Lista 1
Laurencig Luciano Banchig Giorgio Marinig Patrizia Specogna Corredig Luisa Sartori Bordon Claudio
Lista 2
Marseglia Nicola
Didaktično ravnateljstvo Sv. Le-nart Direzione didattica S. Leonardo
Starši - Genitori Lista 1
Onesti Franca Bonini Carlig Michele Scuoch Vittorio Gariup Adriano
Lista 2
Manzini Bruna Chiabai Floreancig Danilo
Šolski okraj - Čedad Distretto scolastico Cividale
Starši - Genitori
Lista 1
Clodig Aldo Chiacig Anna Bibalo Livia
Lista 2
Chiabudini Giuseppe Cantoni Pietro Don Luigino Braidotti Sandra
Settimanale - Tednik Autorizz. Tribun, di Trieste n. 450
Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 17.000 lir Za inozemstvo 27.000 lir
Poštni tekoči račun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331
Za SFRJ - Žiro račun 50101 - 603 - 45361 «ADIT» DSZ, 61000 Ljubljana Gradišče 10/1 Tel. 223023 Letna naročnina 480 ND
OGLASI: mm/st + IVA 18% legalni, finančni, upravni L. 500 mali oglasi 300 L. beseda osmrtnice in zahvale a moduli
Qui avrà la sua sede il museo etnografico delle Valli del Natisone.
Chiuch: Takuo denemo notar an kar je ostalo od Legge 828.
O slovanskih izposojenkah
Prof. Jakopin predaval na videmski Univerzi
v
Želimo si
VILJEM ČERNO
Spet so padle nedolžne žrtve! Mrliči, ki so jih potegnili iz razdejanih železniških vozov brzca Neapelj - Milan, bodo znova ohromili italijansko demokracijo in znova vzpostavili napete odnose med družbenimi silami.
Predbožični pokol v predoru pod A-penini so si zamislile tiste mračne sile, ki žele spodnesti miroljubna prizadevanja naprednih ljudi. Zapišimo, da so se odrekli dimenziji stvarnosti, odgovornost za smrt nedolžnih pa naprtili nasprotnikom.
Ponovno so hoteli ponižati človeško dostojanstvo! A ne bori se za mir in svobodo, kdor se postavlja s krvavim nasiljem. S tem se one-čaščajoj pravica in enakopravnost, ustvarjalno sožitje in odkrivanje napol pozabljenih vrednot.
Delavstvo je z javnimi shodi izrazilo svoje ogorčenje in prav delavstvo prinaša žarek upanja v boljši jutri: želi si napredka človečnosti in enakopravnosti. Ne rožlja z orožjem, temveč si prizadeva za mir in blagostanje. Zavrača predsodke, kajti civilizacija, bodočnost in napredek morajo imeti prosto pot in so jim sovražnosti ter koristiolavski in nasilni ukrepi mučno breme.
Družbeni tokovi se morajo prosto pretakati in državljanom mora biti zagotovljena družbena enakopravnost brez vsakršnih razlikovanj in zatiranj.
Kakšen je zagovor odgovornosti? Ne recite: smo za mir in svobodo! Družba je še vedno v primežu nerazumevanja vodilnih. Pomislimo na slovensko manjšino v vzhodni Furlaniji: stoletna ječa so njihovi domovi, njihove rodne vasi, kajti oblast je ne priznava in s tem žali in razde-dinja.
V Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini smo priče splošnemu raznarodovanju, prisilni podrejenosti,
deželno gospodarsko združenje na prelomu leta
- leto sindikalnega zorenja
Iz pogovora s tajnikom Kmečke zveze Bukavcem
»Kmetom je treba priznati enakopravno vlogo v družbi«
Slovensko
1984
VLASTA BERNARD
ALEKSANDER SIRK
»Od novega leta predvsem pričakujemo, da bi se kmetijski sektor končno razvil. Zakaj? Da bi naši ljudje in vsi tisti, ki obdelujejo zemljo in se posvečajo drugim kmetijskim dejavnostim, končno dosegli enakopravno vlogo v družbi, do česar pa do današnjih dni še ni prišlo iz različnih razlogov.«
Take so želje tajnika sindikalne organizacije tržaških kmetov Kmečke zveze Edija Bukavca, ki se v krajšem razgovoru zaustavlja tudi ob razlogih, ki niso doslej omogočili, na državni in tudi krajevni ravni, da bi ta sektor dobil pravo mesto v produktivnem procesu. »Kmetijstvo je doslej dalo največ mladih sil — pravi — za razvoj drugih sektorjev, v prvi vrsti industrije; taka je bila politična izbira, ki je seveda povzročila negativne posledice. Zelo zgovoren je podatek, po katerem je bilo leta ’50 v kmetijskem sektorju 48 od sto od vseh zaposlenih, sedaj pa jih je le 12 od sto. Drugi razlog je treba iskati v premajhni pozornosti, v nasprotju z drugimi državami članicami EGS, ki jo je država posvečala temu sektorju, predvsem glede struktur.
V naši pokrajini pa poleg vsega tega obstajajo še znani problemi, med katerimi je negativen odnos do kmetijstva gotovo med največjimi; to izvira iz nekulture večine meščanskega prebivalstva, ki gleda na razvoj Trsta v luči razvoja luke, terciarnega sektorja in industrije, na Kras pa gleda kot na mestni park. V taki situaciji — in to je treba podčrtati — so bili edini nosilci razvoja kmetijstva pri nas le sami kmetje in njihove slovenske organizacije.«
Problem vrednotenja tega sektorja je v naši pokrajini tesno povezan s teritorijem in njegovo uporabo. »Borimo se za naš teritorij — dodaja Bukavec — ker če ga ne bomo izkoriščali, pomeni, da naša narodnost ra skupnost ne bo i-mela nič od njega; marsikdo ima od njega le negativne učinke (plačevati mora davke in druge pristojbine), zaradi česar se ga po vseh gospodarskih pravilih skuša rešiti; to je seveda eden glavnih problemov, kateremu je treba posvetiti največjo pozornost. Teritorij je za nas važen predvsem z narodnostnega vidika. Pri tem gre dodati, da je upadanje kmetijske dejavnosti na njem še toliko bolj odtujila ljudi od njega.
Zavedati se moramo, da samo popolno izkoriščanje tega teritorija v gospodarske namene lahko po mojem mnenju — dodaja tajnik Kmečke zveze — utrdi zavest ljudi, da so na tej zemlji, ki so jo od vedno obdelovali in ohranjali, gospodarji.«
Kakšno pa naj bi bilo to kmetijstvo v tržaški pokrajini, ki zaradi svoje specifičnosti ne do-
pušča velikih možnosti razvoja? »Kmečka zveza se bo zavzemala za tako kmetijstvo, ki naj bo sodobno, mehanizirano in tudi za mladino privlačno, v katerem bodo lahko mladi konkretizirali svoje potrebe in zahteve. Za dosego tega rezultata je nujno potrebno, da v kontekstu širšega družbeno gospodarskega plana dobi kmetijski sektor pravo mesto, ki naj odpravi bojazen propadanja tega teritorija.
Potreben je pač aktiven pristop do našega teritorija, o čemer se v zadnjih časih sicer mnogo govori v luči njegove urbanistične ureditve. Seveda so nujne točne politične odločitve, v prvi vrsti jasno načrtovanje s strani deželne uprave: zato moramo nanjo močno vplivati in nanjo pritiskati.«
»Ob vsem tem pa je jasno — zaključuje tajnik KZ — da je status našega kmeta odvisen od enakopravnosti naše narodnostne skupnosti, pri čemer se ponovno postavlja nujnost po izglasovanju zakona o naši globalni zaščiti.«
Obstajajo pa še drugi problemi, ki zavirajo, ker niso rešeni, razvoj kmetijskega sektorja na tem področju tržaške pokrajine; med glavnimi je gotovo vprašanje poklicnega seznama obdelovalcev zemlje, ki ga deželna uprava še ni u-stanovila; pomenljivo je tudi dejstvo, da na tržaški občini ni odbomištva za kmetijstvo, tržaška pokrajinska uprava, ki je v preteklosti poskrbela za nekatere pomembne pobude na tem področju, je trenutno precej statična, trgovinska zbornica pa ne posveča dovolj pozornosti temu primarnemu sektorju.
Slovensko gospodarstvo v Italiji svoj utrip najbrž najvidnejše izraža v delovanju svoje strokovne organizacije, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Njeni uspehi in problemi so veren odraz razmer v našem gospodarskem življenju, zato smo na izteku starega leta v kratkem pogovoru skušali zarisati podobo združenja in njegovega delovanja v tem dokaj težavnem letu 1984.
Pogovarjali smo se z direktorjem tržaškega združenja Vojkom Kocjančičem, odgovornim za gorički del združenja Igorjem Orlom in z organizacijskim tajnikom Odom Kalanom. Za tiste, ki organizacije pobliže ne poznajo nej zapišemo, da deluje v tržaški in gorički pokrajini in da je v njenem okviru devet specializiranih sekcij: obrtna, gostinska, trgovinska in zunanjetrgovinska delujejo ločeno za Goričko in Tr žaško, medtem ko je pred nedavnim ustanovljena bančna sekcija enotna za obe pokrajini. Tak trenuten ustroj pa je le izraz razvojne stopnje združenja, ki teži po tem, da bi upravičilo svoj naziv »deželno« in torej čimprej razširilo dejavnost tudi v Benečijo.
SDGZ je v prvi vrsti strokovna organizacija, zato pri svojem delu nujno potrebuje nenehen dialog s člani, njihovo navzočnost, ki naj se ne izraža le v trenutkih potrebe, ko je tako sodelovanje samo po sebi umevno, temveč v stalni izmenjavi mnenj in sodelovanju. Letos je bilo to sodelovanje z ozirom na prejšnja leta bolj tesno, člani SDGZ so se bolj angažirali in dosegli novo stopnjo sindikalne zrelo-
sti, ki so jo terjale tudi nove težave. Ena od prvih nalog v prihodnjem letu bo zato prav prizadevanje za ohranitev novopridobljene stopnje sodelovanja s člani in spodbujanje, k nadaljnjemu dialogu.
Med delovnimi uspehi je bil v letu 1984 gotovo največji ustanovitev bančne sekcije, v katero se je vključilo vseh šest slovenskih denarnih zavodov z Goričke in Tržaške. Stopili so na pot združevanja moči, ki so jo pri SDGZ že pred časom začeli načrtovati tudi za druga področja dejavnosti. Najustreznejša oblika takega združevanja so konzorciji, ki lajšajo poslovanje in nabavo in so danes kot načelo zelo aktualni.
Ko smo s sogovorniki ita hitro preleteli najvažnejše dogodke zadnjih dvanajstih mesecev, smo dobili potrditev pomembne ugotovitve, da je bilo leto 1984, leto uveljavitve SDGZ navzven, med sorodnimi italijanskimi organizacijami in večjega sodelovanja z ustanovami. Začelo se je v začetku leta z akcijami ob sporu s tržaško občinsko upravo v zvezi s svetlobnimi napisi, nadaljevalo je ob stavki avtoprevoznikov, pri udeležbi na tržaškem velesejmu in na simpoziju o umetni obrti v Pordenonu. Najbolje pa je to sodelovanje prišlo do izraza v nedavnih protestnih akcijah proti predlogu davčne reforme ministra Visentinija.
Na Goriškem je bilo leto 1984 prvo leto delovanja novega sedeža SDGZ, s katerim je združenje pridobilo na ugledu tudi v italijanskih gospodarskih krogih, nam je povedal Igor Orel. Drugi velik uspeh pa je nov sodobni računalnik, s katerim SDGZ nudi svojim članom knjigovodske storitve in jim obračunava plače. Ta dva uspeha sta brez dvoma v veliki meri pripomogla, da se je število goričkih članov SDGZ močno okrepilo. Med vidnejšimi akcijami naj omenimo sodelovanje na posvetu o drobnem gospodarstvu na goričkem sejmu Espo-mego, obisk predsednika goričke Trgovinske zbornice Lupierija, ob katerem so predstavniki SDGZ postavili zahtevo po navzočnosti svojega zastopnika v odboru te ustanove, nadalje izvolitev tajnika Antoniča v odbor CONGAF1 in večkratni kontaktni sestanki z goričkim pokrajinskim odborom. Zelo uspešno je bilo sodelovanje z italijansk} zvezo srednje in male industrije API, katere predstavniki so skupaj z zastopstvom SDGZ obiskali sorodno slovensko organizacijo MAGOS v Ljubljani. Goričko združenje je občasno sodelovalo tudi s sorodnima italijanskima organizacijama CNA in Associazione degli Artigiani, zelo uspel pa jim je tudi letos že tradicionalni gospodarski praznik za člane. Izraz tesnih stikov, ki so jih navezali z gospodarskimi krogi v SR Sloveniji pa je bil nedvomno obisk podpredsednika Gospodarske zbornice Slovenije Samca in sekretarja za industrijo SRS Henrika Marka. Tudi gorički člani so se polnoštevilno udeležili vseh protestnih akcij proti zakonskem predlogu finančnega ministra Visentinija in se tesneje povezali s tržaškimi sekcijami.
Ena od tolikih globokih ran na našem ozemlju
napredka človečnosti
V začetku decembra v Luganu
PRISRČNO MIKLAVŽEVANJE RENEŠKIH IZSELJENCEV
nadvladi močnejšega in molku pravice. Po dolgih letih osamitve in namernih pozabljanj predlagajo oblasti tod živečim Slovencem določene družbene omejitve in kulturne vrednostne lestvice, ki so slovenski manjšini v spotiko in škodo. Tod pogrešajo dobronamerno politično voljo, ki naj zaščiti in združi to diasporo ter ji dodeli status popolne enakopravnosti z italijanskimi sosedi.
Mračnjaške nestrpnosti ter vsakda njega poniževalnega odnosa do Slovencev je tod še veliko. Ustavna določila so vodilnim očitno odveč, o-snovne človečanske pravice pa so tu razvrednotene. Nadvlada zanikuje e-nakopravnost teh pravic, danes tako kot nekdaj, ko je vmed te delavne in neutrudne ljudi, ki brez težav govore tuje jezike«, segla dolga roka oznanjevalcev civilizacije in se odrekla aktivnemu sodelovanju s tukajšnjim prebivalstvom.
Kakšen dialog je še mogoč, ko se
nO dan emigranta
LL giornata dell'emigrante
ČEDA»/aViimE 6XÌ9S4 Gledališče / Te»-.ro Ristori aUe/oh 15,00
asimilacija razraste in ji narodna zavest podleže, ko neenakopravnost Slovencev z večinskim narodom zaukaže zakon in psihologija raznarodovalne politike razkrije svojo razdiralno moč?
Slovencem v videmski pokrajini ni priznan pravni položaj narodne manjšine, temveč so zanje predlagali položaj narečne etnične skupine; na ta način nameravajo Beneške Slovence postaviti na mrtvi tir. Proti prebujeni narodni osveščenosti Beneških Slovencev uporabljajo metode, ki segajo še v leta monarhične in fašistične Italije: italijanski jezik naj se širi in uveljavi na ozemlju, kjer še žive slovensko govoreči ljudje. Nekateri politiki se zavzemajo za uveljavitev »krajevnega beneškega narečja«, ki naj v slogu liberalne predfa-šistične Italije »poveže razkropljeno ljudstvo«.
Mnogim je trn v peti tudi izrazito društveno udejstvovanje Beneških Slovencev. A Slovenci smo na te bolj ali manj prikrite poskuse razdvajanja narodne enotnosti odgovorili odločno in složno z manifestacijama v Gorici in Trebčah. Tu smo brez strahu izpovedali svoje želje in zahteve po zakonski zaščiti, po uradnem priznanju naše manjšine, po zaščiti naše bogate kulturne dediščine.
To je življenjski ideal, za katerim težimo Slovenci: v globinah naše duše korenini in nenehno sili v cvet in sad.
Po dolgih letih besedičenja in neizpolnjenih obljub bodo tudi slovenski delavci v deželi FJK, podobno kot njihovi italijanski kolegi, šli na ulice in z javnim shodom obsodili prazno leporečje oblasti ter jih. ponovno spodbudili k delu za mir in enakopravnost, za uveljavitev doslej vse prevečkrat kratenih pravic do svobode izražanja in mišljenja in s tem pravice do dostojanstvenega obstoja.
LUGANO — Klub beneških izseljencev in slovenskih izseljencev iz Furlanije - Julijske krajine je priredil v začetku decembra v Luganu u-spelo prireditev, s katero je ponovno izpričal ljubezen do domovine. Prireditve, na kateri je kot gost predaval prof. Pavle Merkù, se je udeležilo približno 80 beneških in primorskih izseljencev in njihovih otrok.
Najmlajši so imeli glavno besedo na miklavževanju, saj jih je Miklavž
bogato obdaril, nato pa so se nekateri še sami predstavili občinstvu v kulturnih točkah. Tako sta mala David in Irina Simoneta, otroka po rodu z Opčin pri Trstu, ki že tri leta živita v Locarnu, zaigrala nekaj skladb na kitaro in na flavto (na sliki desno, s predsednikom Kluba beneških izseljencev v Luganu Piom čenčičem v ozadju). Na spodnji sliki še en u-trinek s prijetne prireditve izseljencev v Švici.
Potegnili smo črto tudi čez leto osemdesetčetrto
Tekst in risbe Bojan Pavletič
Maj
0
E
C
A
»Množično bili smo zbrani na protestu v Gorici. ..«
Januar
Z mačkom v glavi, neprespani smo stopili v novo leto z željo, da bi teklo bolje, kot potekalo je lani.
V Tuniziji razgreto je bilo kot vrelo olje, ker preveč navila cene
je življenjskih stroškov vlada.
O Orwellovem smo letu dajali vseh sort ocene.
Tudi Švedom se dogaja da sistem po vsej državi jim električni razpada.
Glemp pri papežu, rojaku bil je zopet na posvetu.
Našega svetnika Justa presenetila je kraja.
Še naprej bencinski boni pri sosedih so v veljavi.
Tam inflacije koraku ■spet so prosto pot pustili. Benečani na vsa usta spet so terjali pravice.
Občino v Nabrežini so prevzeli elektroni. Nikaragujci so zbili helikopter stricu Samu.
V mnogi naši so družini pekli sveže krvavice.
Male odre na programu so imeli Goričani.
A Rozjanski dum odprli so svečano Rezijani.
V Rimu o zaščiti naši spet obljubo so požrli.
Znašli so se v hudi kaši v Trstu mnogi mamilaši.
Februar
Za Nobelovo nagrado kandidat je bil Pertini.
V derbiju je Udinese točko ukradel Triestini.
Slabo vreme ob tem času je pri nas prišlo v navado. Na Trnovskem maratonu teče, hodi vse in leze.
Da smo kar na dobrem glasu pri »Primorskem« časopisu rekel nam je škof Bellomi.
50 slovo sklenili dati vročim tlem v Libanonu vsi mednarodni soldati.
51 zobe še vedno v Z IS u Milka ob devizah lomi.
So Andropova Sovjeti prav slovesno pokopali in v Kremlju so Černjenka za načelnika izbrali.
Vladni v Rimu so dekreti stolček Craxiju zatresli. Brezigar odslej iz Rima vsak dan nam novice brenka. So v člene konkordata več sodobnosti vnesli. Sarajevu je ta zima na stežaj odprla vrata za sneženo olimpiado.
Za Križaja staro, mlado je navijalo vse ure mesto njega pa medaljo je osvojil Franko Jure.
Marec
Jakca v Trstu smo gostili. Pred obalo svojo Švedi so podmornico lovili.
Pri Botaču so sosedi si čez mejo v roko segli. Na bojišču so Iranci umirali v plinski megli. Rimski banki so neznanci kar milijardo lir odnesli. Nauticamp nam je pokazal, da poceni morska vožnja le v čolnu je z vesli.
Nov kredit je Beogradu tuji upnik spet nakazal.
Še naprej je turška grožnja nad Atenami visela.
Spet v Trstu bi prešteli radi nas kar v uradu.
Vsa Primorska je zapela. Pustno radost smo imeli. Nežnospolke praznovale so svečano osmi marec. Kraševke naslov državni v pingpongu so nam dale. Ugrabiteljem letala dali v Švici so udarec.
Na Snežnik vzpon težavni izpeljali so planinci.
Trojna sindikalna srenja se je v Ljubljani zbrala.
Šli iz skupnega življenja v EGeSeju so Eskimci.
April
Samostojnost Furlaniji je deželni svet odrekel.
Čile hudi tiraniji
glasne sprožil je proteste.
V Londonu pred ambasado libijsko nastal je pekel.
V Izraelu sredi ceste avtobus so ugrabili.
Openci so se z naslado prelevili v ekologe.
Cvetje »AlpeJadram v Trstu po vseh trgih smo sadili.
So sprejeli spet naloge nove v Boljuncu lovci.
V Celovcu so h krstu
»Pismo« Vidmarja držali. Preizkušali rakete so sovjetski morjeplovci. Vietnamci so se s Kitajci med seboj obstreljevali.
Mi pa slekli smo »džakete« in okrog hodili v srajci.
Papež tokrat je obiskal Tajsko, poleg nje Korejo.
V Trstu tisoče alpincev
je hladilo v glavnem žejo.
Na Koroškem na Slovence Heimatdienst je spet pritiskal.
V Benečiji so župani varstvo terjali manjšincev. Juriju zelene pletli
so v Trebčah skavti vence. Množično bili smo zbrani na protestu v Gorici.
So Sovjeti se odrekli vsem olimpijskim nastopom.
V Kopru dali so priznanje piscu Fulviu Tomizzi. Husseinovim pilotom Homeini nič ne more.
V šolah za obilno branje značke so razdeljevali.
Jadran finiša ne zmore, fantje v C bodo ostali.
Junij
Za milijarde heroina pri Fernetičih so odkrili.
Nov kulturni klub dobila je Kanalska spet dolina. Jugoslavija pologa bi prav rada se znebila. Osemdeset let od rojstva Kosovela smo slavili.
Spet po dolgem času dela openska tramvajska proga. Bili priče smo ubojstva med nastopom moštva Rome. Bazoviška vas je cela dala lekcijo fašistom.
V Sloveniji so dvome uperili nad smrtno kazen. Italijani so odprli pot seksi telefonistom. Položaj v gledališču je postajal res porazen.
Sikhi v Indiji uprli so oblasti se Indire.
Papeža v cerkvenem blišču tudi v Švici so sprejeli.
Na tržaškem velesejmu malo letos je bilo izbire.
Benečani so nam peli.
Za EP v nogometu vse je pred ekrani stalo. Šolskemu slovo so letu radostno učenci dali in — kot terjajo manire — na vakance se podali.
Julij
Maturanti so potili z znanostjo nabite glave. Šešlju osem let zapora so v Bosni dosodili.
Šestdeset let polnih slave je Primorje praznovalo. Opence kot huda mora tlači razlastitev zemlje.
500 je otrok v Špetru tudi letos tekmovalo
V Postojni je v podzemlje dvajset šlo milijonov gostov.
V Rusiji je v divjem vetru prišlo do ogromne škode.
Po cestah in preko mostov množice drve na morje, drugi raje so izbrali strmo pot si v pogorje.
\
" ' /
Veselil se je svobode Tortora po dolgem času.
V Los Angelesu plamen so olimpijski prižgali.
Ribičič se za književnost uporabno je ogreval: knjigo se s knjigo bije!
Molotov se v Moskvi znašel, zopet je na dobrem glasu.
Škrk, župan, je rekel: amen! Dolar je izgubil pohlevnost. Žalostno je v svet odmeval trk vagonov v Divači.
Švede je Zanussi našel, s kronami svoj dolg zdaj krije. Kriza Craxija spet tlači.
Avgust
Več bolezni bomo imeli ker so dražja zdaj zdravila. Mine so lovit začeli ob egiptovski obali.
Nova so prišla pravila, kar se tiče davka IVA.
V Jugoslaviji so dali nove cene za goriva.
Na kotalkah Openc Samo je postal evropska klasa.
V blagajni ladje Dorie našli so ničvredno slamo. Penzionistom je na Lokvah najbolj teknila klobasa. Skoraj vso Jadransko morje so meduze si lastile.
Zvezo lastno so manjšine
v Rimu si ustanovile.
Da oblast in slava mine v kehi je spoznal Videla. Moskva z Bonnom stare spore je pogrevati začela.
Niti letos v Gorici niso mogli brez folklore.
Ker ni sodil po pravici v Trapaniju so sodnika brž poslali za zapahe.
Vin razstava v Ljubljani je bila zares velika.
Dražje zdaj zavarovani bodemo za avto-krahe.
September
Šolniki na seminarju so se tudi letos zbrali.
Dolar zopet po vsem svetu znižal ceno je denarju.
V Sloveniji pologu glasno so nasprotovali.
V Trstu v občinskem svetu hočejo le table laške.
V nadvse slovesnem slogu evharisti vse Hrvaške velik shod so priredili. Startal Jadran je z zmago. Uro spet smo premaknili.
V Zalimi štiri leta
že imajo vojno zgago. Vsako jutro spet koraka v šole ukaželjna četa, Katinara pa še čaka, da odprejo šolska vrata.
V turizmu se obeta dobra bera v devizah.
Berlinguerjevi smrti je ostajal veren Natta.
V svoji jubilejni eri blodi po finančnih krizah v Trstu naše gledališče. Neva Lukeš z mikrofonom 30 let meto išče vse, kar se pri nas dogaja. Honecker nič več z Bonnom zbliževanja ne izvaja.
Oktober
V Ljubljani epruveta dvojčici je porodila.
Brhka Krasova dekleta
z Mladostjo so se borila. Pavla Fondo za župana so dobili v Nabrežini.
So od Save do Jadrana v Gradežu prekop »kopalii
V svoji je Asad družini v Siriji odkril zaroto: vrata je pokazal bratu.
V Londonu je v neki hali komaj utekla atentatu Thatcherjeva Margareta. Princa Charlesa lepoto ženski svet je v Trstu zrl. Delovanja dolga leta
je SPDT slavilo.
Z »Matičkom* je odprl Dom kulturni v Trstu vraU ,
V Čilu v stavko je stopilo vse kar noče več diktata.
V Ameriko Latinsko papeža je tokrat neslo. Mafija je spet zločinsko eksekucijo zagrešila:
vso deželo je pretreslo saj je osem mož ubila.
November
Reagan še za štiri leta bo ostal v Beli hiši.
Ker so stavkali smetarji v Trstu vladale so miši.
Za TV odslej »boleta« še bolj draga bo postala.
Da doma so gospodarji so dejali sandinisli.
Bor in Galeb praznovala sta okrogla jubileja.
Zbrali so ekonomisti se v Poreču na debati. Etiopcem že dlje časa lakota grozi in žeja.
V Trebčah se Slovencev masa zbrala je da protestira
ker hoteli niso dati nam napisov v dveh jezikih. Svojo plačala Indirà osovraženost pri Sikhih je v krvavem atentatu. Palestinski delegati glas so dali Arafatu.
December
V Indiji zaradi plina mnogo je ljudi umrlo v Teheranu je skupina krvoločnih teroristov se letala polastila
in več potnikov ubila.
Tudi v šrilanki udrlo več je tolp separatistov v naselja drugorodna in zakrivilo pomore.
Naša krovna tridekade je svečano praznovala: dvoma biti tu ne more ves ta čas bila je plodna (poleg tega je še dala najzaslužnejšim nagrade dela dobrega in boja).
Zbral deset je tudi SLORI let že svojega obstoja.
Na volitvah prenovili spet so šolski se odbori. Vrednost dinarja spustili v Trstu so že na sedmico. Katinarci svoji šoli priborili so pravico.
Spet med slalomskimi koli sukal se Križaj je urno.
In tako to naše leto mirno in obenem urno blagoslovljeno, prekleto slabo, dobro, grdo, krasno se s Silvestrom šlo bo glasno v ero osemdeselpeto.
MIHO LOMU ‘
»Mine so lovit začeli ob egiptovski obali«
Mirovne sile zapustile Bejrut
D
©
»Naša krovna tri dekade je svečano praznovala...«
Pogovor z vodjo Glasbene šole v Špetru
Vse to delam do glasbe in naše kulture
Zaslužno in vsestransko delovanje prof. Nina Specogne na področju glasbene vzgoje
Pred nekaj dnevi se je uspešno zaključil v Špetru Slove-nov prvi del tečaja glasbene vzgoje za osnovnošolske učitelje in vrtnarice, ki ga je priredila Glasbena šola. Ob tej priložnosti smo se z njenim vodjem prof. Nicom Specogno pogovorili o samem tečaju ter o delovanju Glasbene šole. Specogna je po poklicu profesor glasbene vzgoje na špetrski srednji šob, živi v Petjagu in je v vsej Beneški Sloveniij pa tudi zunaj nje poznan in cenjen predvsem kot skladatelj in direktor mešanega pevskega zbora Pod lipo iz Barnasa, medtem ko je njegovo delovanje na področju glasbene vzgoje v Nadiških dolinah žal širšemu občinstvu manj znano.
Začnimo kar pri tečaju za osnovnošolske učitelje in vrtnarice. Zakaj je nastal?
Izhajali smo iz prepričanja ali bolje rečeno iz ugotovitve, da ko otrok stopi čez prag osnovne šole nima več stikov z glasbo. Učiteljice ga ne znajo vpeljati v svet glasbe, saj so najpogosteje popolnoma neuke na tem področju. Seveda do te pobude ne bi prišlo, če ne bi bilo potrebe po njej v okolju. In dejansko je naš tečaj vzbudil med učnim osebjem veliko zanimanje in odziv je bil nad pričakovanji. Kljub temu, da je manjkala vsaka propaganda, med drugim smo naleteli na gluha ušesa šolskega okraja, se je na tečaj prijavilo nad 100 učiteljic. Od teh je približno 80 redno sledilo tečaju.
Kakšni so bili cilji tečaja in kako je bil sestavljen?
Na prvo mesto smo postavili tehnično pripravo učiteljic in vrtnaric na glasbenem področju. Ko so osvojile teoretske os-
nove glasbe, smo se posvetili vprašanju didaktičnih prijemov. Tečaj, ki je trajal dva meseca, je dopolnjeval tečaj folklornih plesov. Poleg mene sta poučevala še dva profesorja in sicer Andrea Martinis in Lia Bront. Slednja je delala izključno z vrtnaricami. Naj dodam, da smo na izrecno zahtevo u-deležencev ob koncu tečaja izdelali in pripravili izbor 8 božičnih pesmi, ki so jih tečajniki nato prenesli v razrede pod našim vodstvom.
Sedaj, ko ste tečaj sklenili...
Ne, ne. Tečaj se bo nadaljeval in od januarja naprej se bomo osredotočili na didaktična vprašanja. Skupaj z udeleženci (zagotovilo je prisotnost okrog 30 učiteljev) bomo pripravljali lekcije glasbene vzgoje in pouka in nato, na osnovi odziva in reakcij učencev, jih preverjali na tečaju.
Boste prihodnje leto tečaj ponovili?
Menimo, da bo tečaj za osnovnošolske učitelje in vrtnarice postal sestavni del programa Glasbene šole. Nameravamo ga ponavljati vsako leto in sicer kot letos v dveh sklopih. Najprej bomo nudili udeležencem teoretsko in pedagoško osnovo. Nato bomo nadaljevali z enomesečnimi srečanji z učitelji. Želimo jim stati ob strani, skupaj z njimi preverjati programe, skratka jim pomagati dokler ne shodijo in postanejo samostojni.
Odkod so prihajali tečajniki?
V glavnem je šlo za učitelje Nadiških dolin in čedadske-ga šolskega okraja, med njimi pa so bili tudi nekateri Furlani.
Večkrat ste omenili Glasbeno šolo. Kako je nastala?
Začel sem o tem razmišljati že ko sem se leta 1964 vrnil v Nadiške doline. Takrat sem skušal ta načrt uresničiti v okviru verskih organizacij, toda iz raznih razlogov mi ni u-spelo. Kasneje sem vprašanje načel z arhitektom Simonitti-jem, ki je bil član študijskega centra Nediža. On me je spod budil in mi predlagal, naj pripravim program za celotno glasbeno dejavnost v Nadiških dolinah. V načrtu za razvoj poznavanja glasbene umetnosti sem predlagal ustanovitev pevskega zbora in glasbene šole na ravni konservatorija. Predlagal sem tudi ustanovitev knjižnice, kjer bi bile vsem na razpolago predvsem strokovne knjige s tega področja. Pravzaprav ta u-stanova pa bi morala služiti tudi kot središče in zbirališče glasbenikov in ljubiteljev glasbe Nadiških dolin. Takega ambicioznega načrta nismo v celoti uresničili v dobri meri pa ja. Pred desetimi leti je v Barnasu nastal, na osnovi večletne tradicije zborovskega petja, mešani pevski zbor Pod lipo. Nekaj let kasneje je začela delovati tudi glasbena šola v prostorih študijskega centra Nediža in kasneje, ker je bil prostor pretesen v šoli v Petjagu.
Vrnimo se h glasbeni šoli.
Začel sem sam. Sklical sem sejo, na katero sem povabil vse pevovodje iz Nadiških dolin in načel vprašanje. Dobil sem podporo študijskega centra Nediža in Glasbene matice iz Trsta. In tako je nastala naša glasbena šola, ki je oddelek Glasbene matice. Najprej sem poučeval sam, že drugo leto se
je število učiteljev povečalo, kajti zanimanje je bilo izredno in narašča iz leta v leto.
Kaj nudite mladim, ki obiskujejo Glasbeno šolo?
Ponavljam, da je naša šola del Glasbene matice iz. Trsta, torej je na visoki kvalitetni ravni, na ravni konservatorija in ima tudi njegov študijski program. Mladi se lahko posvetijo študiju in igranju klavirja — teh je največ — harmonike in kitare. Veliko je zanimanje tudi za flavto in violino toda zaenkrat nimamo ustreznih učiteljev. Delamo zelo resno in tudi izpiti ob koncu leta so zahtevni. Znanje učencev namreč preverja komisija GM. Obstaja pa tudi notranja komisija za u-čence nižje stopnje — pripravljalnice.
Kakšni so dosedanji rezultati?
Zelo dobri. Nekateri učenci obiskujejo že tretji letnik našega konservatorija, veliko jih je v drugem letniku, ostali pa so v pripravljalnici. Toda tu je potrebno pojasnilo. Namen naše šole je dvojen. Najprej želimo glasbeno vzgajati mlade, podati jim osnove glasbe, torej prispevati k popolnejši gradi-ditvi osebnosti. Tudi zaradi tega posvečamo veliko pozornost skupinskemu igranju in nastopanju, kot pomembnima dejavnikoma socializacije. Hkrati strokovno pripravljamo tiste, ki bi radi študirali na konservatoriju.
Učencev je vse več. Kako si to razlagate?
Naša šola, poleg tega da nudi nekaj, kar je prej manjkalo v Nadiških dolinah, ima še eno prednost v primerjavi z drugimi konservatoriji. Slednji namreč ne dopuščajo ponavljanja letnikov in s tem prisilijo učence, da se posvetijo samo glasbi, medtem ko je pri nas možno opraviti letnik v daljšem obdobju. Druga prednost naše šole je, da začenjamo delati z otroki pod devetim letom, kar pa v konservatorijih ni mogoče.
Poleg študija in vaj prirejate tudi več nastopov letno.
V glavnem imamo nastope ob Božiču, za pust, pomladni koncert in nastop ob koncu leta. Na pomladnem koncertu pa sodelujejo tudi učenci drugih glasbenih šol in sicer iz Ukev, Tolmina, Gorice in Trsta. Tudi mi hodimo na povratna srečanja v te kraje.
Drugo področje, na katerem ste delovali je priprava gradiva za učence. Tu mislim na knjigo Mi in glasba (Noi e la musica), za katero ste dobili tudi plaketo Landarske banke.
Ja. Pripravil sem knjigo za prvi in drugi letnik srednje šole. Na osnovi lastnih izkušenj sem ugotovil, da ni v Italiji knjige, ki bi upoštevala evropske didaktične izkušnje iz zadnjih 100 let. Poleg tega pa sem želel pripraviti nekaj zelo specifičnega za Nadiške doline, opirajoč se na metodo Kodaly. Slovenske narodne pesmi iz Nadiških dolin so mi služile kot didaktično gradivo. Poleg tega so zanimive za učence, ker so del njihove slovenske kulture. Prihodnje leto bomo pripravili še tretji učbenik. Nato naj bi izšla ena sama knjiga za vse tri letnike, ki bi jo lahko uporabljali tudi v vrtcih in osnovnih šolah. Vsekakor pa nameravamo skupaj z Andrejem Mar-tinisom in Lio Bront pripraviti tri posebne učbenike za otroke različnih starosti.
Uresničili ste željo po ustanovitvi glasbene šole, uspeli ste tudi s pevskim zborom.
Res je. Čeprav sem na začetku mislil na nekaj povsem drugačnega in sicer na otroški zbor in zbor odraslih, kjer bi se združili najbolj nadarjeni in kvalitetni glasovi vseh Nadiških dolin. Potem pa so šle stvari drugače. Na vaje je prihajalo toliko ljudi, toliko mladih, ki so ljubili glasbo in petje, da smo vse sprejeli in nismo nikogar zavrnili. Ni pa rečeno, da v bodoče...
In na koncu še eno vprašanje. Zakaj gelate vse to? Zaradi finančnega nagrajevanja prav gotovo ne. Nasprotno ste mnogo žrtvovali in pogosto delali v zelo težkih pogojih z lekcijami na domu in podobno.
Osnova je velika ljubezen do glasbe, ki sem jo globoko čutil že kot otrok. Drugo pomembno dejstvo je, da sem zelo navezan na Nadiške doline, na našo narodno kulturo na splošno in glasbeno še posebej. In tukaj sem lahko združil obe svoji ljubezni.
Razgovor zapisala J. N.
Tudi jedi so sestavni del izročila
Zapis o domaci beneški kuhinji
Tudi jedi, njihova imena, način pripravljanja, so sestavni del izročila posameznih dežel. Pričajo nam o gospodarski moči pa tudi o iznajdljivosti ljudi. Kdo ne pozna italijanske pizze, jugoslovanskih čevapčičev, madžarskega golaža, švicarskega jondija, čeških knedlič-kov, številnih jedi iz krompirja pri Nemcih. Tudi slovenska kuhinja, čeprav po krivici preveč zanemarjena v gostilnah in restavracijah, ima mnogo dobrih, bogatih in preprostih, toda zelo okusnih jedi: od mesnih in zelenjavnih juh, jajčnih in sirovih jedi, različnih vrst mesa do slaščic. Skoraj vsaka slovenska pokrajina ima kakšno posebnost.
Tokrat se popeljimo med hribe in doline Beneške Slovenije, žal so tu di tu preproste, okusne in zdrave domače jedi zamenjali špageti, zrezki in druge, lahko bi rekli brezimne jedi.
Največji sloves si je pridobila GUBANCA — vrsta slovenske potice. Nanjo opozarjajo že reklamni napisi različnih proizvajalcev. Z razširjenostjo pa zgublja svoje prvotno ime. Italijani jo poznajo kot gubano in tako kot se dogaja pri mnogih drugih imenih na primer krajevnih, slovensko Hlocje je postalo Clodig in iz tega slovenska
izpeljanka Klodič, je gubanca (iz gubati) za mnoge postala gubana. Poleg gubance, so tu doma pečeni in kuhani ŠTRUKLJI — slaščica, ki ima enako gubančanje — nadev — kot gubanca. Po starem so ga pripravili iz kostanja, orehov, suhega grozdja in medu pomočenih v domačem žganju.
KOSTANJ, ki ga je tudi na pretek, predvsem v Nadiških dolinah, je bil v takšni ali drugačni obliki eden izmed glavnih virov prehrane za ljudi, pa tudi za živali. Poznajo ga mnogo vrst: ranac dozori že konec septembra, potem je purčinjac, sivac, kozlevčar, objak, marujac, rezijan in maroni, ki so jih največkrat nosili v dolino v zameno za koruzo, ki je v hribovitih predelih ni bilo. Največkrat so jedli pečen ali kuhan kostanj z BATUDO (ki slim mlekom), pomešan s krompirjem ali kot MOČNIK s koruzno moko. Lahko bi rekli, da je kostanj — burje — še povojni hranil večino družin. Danes je ohranjen predvsem praznik kostanja imeno-
van »burnjak«, ki ga prirejajo po mnogih vaseh in je priložnost, da se spet srečajo domačini razpršeni po bližnji Furlaniji ali na Laškem kot pravijo.
Po vsej Beneški Sloveniji so razširjene tudi jedi iz mlečnih izdelkov, predvsem skute in sirov. Tako na primer SKUTIN MOČ. Jed je preprosta, okusna in hitro pripravljena: na masti ali maslu pocvrejo rezino sveže salame ter dodajo z mlekom razredčeno staro skuto. Zelo znan je FR1KO, jed s sirom, ki mu dodajo krompir, čebulo, paradižnik, jajca, koruzo. Najbolj je razširjen v Terskih dolinah in ga pripravljajo skupaj z GRANPERE-SO (polento s krompirjem). Zanimivo je tudi to, da so granpereso kuhali moški (in jo še), medtem kt so ženske molzle krave.
Na tem območju je znan tudi P0-ŽGANEK — na koščke zrezana sveža klobasa, rahlo popečena, ki ji dodajo malo koruzne moke in zalijejo z mlekom. Iznajdljivo, zanimivo in tudi okusno. Tudi STAK —
Terske doline — ali STAKÀNJE — Nadiške doline — je še danes večkrat na mizi. V zahodnem delu ga pripravljajo iz krompirja in fižola ter zabelijo z ocvirki, enako kot dolenjski matevž, v Nadiških dolinah pa k zmečkanemu krompirju dodajo različno zelenjavo: stročji fižol, ohrovt in drugo.
POLENTO — rumeno in belo — še danes kuhajo v kotliču, na štedilniku ali na plinu, jo zvrnejo na polentar in zrežejo z nitjo. Jedo pa jo z mlekom, zabeljeno z ocvirki (ocikano), s sirom ali pečenimi rebri; včasih je nadomeščala kruh, ki je bil le redko na mizi. Starejši se spominjajo, kako radi so hodili po hišah za vahti (za dan mrtvih), ko so za dušice spekli hlebčke kruha.
Tudi GOBE so bile sestavni del jedilnika. Posebna poslastica pa je RIŽOTA zlisti mlade POKALICE, zelišča, ki ga je spomladi po vseh travnikih na pretek; okusno rižoto pripravljajo tudi iz divjega hmelja.
MESO, predvsem perutnina, svinjina, janjetina in včasih govedina, je bilo na mizi bolj poredko, prav tako divjačina — le tista, ki se je ujela v pasti divjih lovcev.
Med salatmi omenimo le REGRAT — v Nadiških dolinah mo-dac, v zahodnem delu modar — ki so ga zabelili z ocvirki ali cvirči-cami.
Med pijačami sta domače vino KLINTO in AMERIKAN (majhne količine za domačo uporabo) ter ŽGANJE iz češpelj, tropin, sadja, med katerimi je izrednega vonja in okusa tisto iz sevk, domače vrste jabolk. Toda žganjekuha je še danes prepovedana.
Čemu ta zapis o starih jedeh? Da se spomnimo na zdrave in okusne jedi, ki gredo v pozabo, na možnost, da se razvije turizem. Špetrski praznik kostanja in medu ter drugih domačih pridelkov, ki ga že nekaj let prirejata gorska skupnost in špetrska občina je pritegnil veliko obiskovalcev. Svoj delež je k temu prispevala Zveza beneških žensk z razstavo slaščic. Ljudje iz mesta, ki se ob sobotah in nedeljah odpravijo na sveži zrak, bi z veseljem posegli po domačih jedeh. Redki primeri gostiln z domačo hrano to že potrjujejo.
Lesene
slike
Andreja
Florjana
Andrej Florjan je starejši ljubiteljski ustvarjalec iz Žabnic v Kanalski dolini. Že vse življenje slika in vžiga v les, predvsem pa izdeluje reliefne podobe s priljubljenimi motivi iz gorskega sveta. Na tej strani smo reproducirali dve njegovi deli. Z njima smo želeli ne samo izkazati pozornost avtorju in tako praznično ozaljšati to stran, ampak tudi opozoriti na tradicionalne oblike likovnega izražanja, ki ne glede na kvaliteto izpričujejo željo naših ljudi po lepotnem oblikovanju domačega materiala — lesa s podobami iz vsakdanjega sveta: prav zato, da ne bi bil vedno tako vsakdanji.
HOROSKOP ZA LETO 1985 * : * “
OVEN 21. 3. - 20. 4.
Merkur, ki predstavlja intelekt, označuje tudi odnos do sinov, do denarja, do vključitve v m ■ vsakdanjost, je zelo ugoden v prvi dekadi januarja, nadalje od 3. marca do 13. maja in še julija, avgusta, novembra in decembra. Veliko je torej pozitivnih možnosti: morebitne obveznosti opravite vsekakor v prvi polovici leta. Kdor je sam bo našel družbo. Venera predstavlja čustvene odnose, zmožnost ljubljenja, sentimentalne stike, smisel za lepoto. V Ovnu se zadržuje od februarja do začetka junija. Dasi je njen kozmični položaj šibak, pa vsekakor lahko pospeševalno vpliva na ustvarjalnost, optimizem, razpoložljivost. Ne pretiravajte v strasteh in impulzivnosti. Poleg prej omenjenega ugodnega časa, so ugodni vplivi zaznavni še od konca avgusta do konca septembra ter od 4. do 20. decembra. Mars izraža napadalnost, voljo, uveljavljanje. Te lastnosti pridejo močno do izraza prav v Ovnu, v katerem ima svoj domicil. Februar in prva polovica marca sta zelo ugodna za razne pobude, pazite pa, da si ne boste natrpali preveč dela. Od 9. junija do 25. julija ter od 28. oktobra do srede decembra (opozicija) bo Mars manj spodbuden in manj aktiven. Kar zadeva zdravje pride lahko do hipertenzije ali do črevesnega vnetja (sept.-nov.). Uran se skozi vse leto giblje v drugi dekadi Strelca. Simbolizira nepredvidenost, nenadnost, silovitost, dinamičnost. To pomeni, da lahko pride do nepričakovanih rešitev. Skupno z Venero je dana možnost za intenzivno a-fektivno življenje. Pobude, ki zahtevajo tveganje, bodo uspešne. Negativni vplivi Neptuna so konstantni vse leto. Bodite previdni pri uporabi tobaka, alkohola in mamil.
BIK 21. 4. - 20. 5.
a	m Na splošno vzeto se leto 1985
^predstavi dokaj pozitivno. Ju-nij je morda najboljši mesec, ■	M	april pa nekoliko	napet. Na e-
konomskem področju je Mer-kur zelo ugoden od 12. do 31. januarja, proti koncu pomladi in na začetku poletja. Položaj tega planeta je za rojene v Biku zelo važen, ker so njihove odločitve vedno dokaj previdne. Venera v prvi poloviti leta ni preveč naklonjena ljubezenskim zadevam. Pozitivni vplivi pa nastopijo od 6. junija do 5. julija, pa še ob koncu septembra in v prvi polovici oktobra. Januar in prvi teden februarja, ko se Jupiter nahaja v Kozorogu, sta zelo ugodna za reševanje morebitnih medsebojnih nesoglasij. Pozneje (7. feb.) ko stopi Jupiter v Vodnarja, v katerem ostane do konca leta, pa lahko pride do kakih motenj. Saturn in Pluton se nahajata vse leto v opoziciji z Bikom, kar bi lahko pospešilo gotova protislovja. Saturnov negativni aspekt bo najbolj prizadel rojene okrog 18. maja. Ta tranzit zadeva predvsem najožje odnose tako med zakoncema kot med družabniki (poslovnimi partnerji), ki so skoraj vse leto (do 17. nov.) podvrženi velikim težavam in naporom, da jih. z naše strani zopet izgladimo. Lahko pride do krize ali do napetosti med zakoncema ali družabnikoma. To velja predvsem za rojene od 11. do 21. maja. V Škorpijonu se nahaja tudi Pluton (regent), ki je na tem položaju zelo negativen. Prav tako kot Saturn se njegovi vplivi negativno odražajo v zakonskem življenju, pri odnosih s poslovnimi partnerji in pri sentimentalnih odnosih. Skratka, lahko pride do kriz in do globokih sprememb na zadevnih področjih. Pozitiven pa je Neptun: ustvarjalna originalnost, nenavadna gibčnost.
DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.
n Merkur — regent znamenja — je zelo ugoden od 1. do 20. februarja, od 31. maja do 13. junija in od 23. septembra do 10. oktobra. Pospeševalno bo vplival na vašo intelektualno razpoložljivost, ki bo tako bolj pripravljena, pozorna in pristojna. Konec leta (nov.-dee.) pa je položaj Merkurja dokaj neugoden. Šibek, toda ugoden vpliv Venere je zaznaven v začetku leta, potem julija in avgusta ter od 17. oktobra do 9. novembra (Tehtnica) kjer je njen ugoden vpliv najmočnejši. V tem razdobju se Dvojčki lahko zapletejo v nepričakovane sentimentalne avanture. Mars (trud, podjetnost) je ugoden ob koncu aprila in na začetku junija. Ne bi pa bilo pametno pretiravati, kajti učinek je lahko prav nasproten. Od 28. okt. do 14. dec. je položaj Marsa zelo ugoden za akcije. Dne 7. feb. se Jupiter preseli v Vodnarja, v katerem ostane do konca leta. Ta položaj dokaj razširja perspektive. Dana je možnost za daljša potovanja, morda celo v tujino tako zaradi osebnih kot poslovnih razlogov. Imeli boste tudi priložnost, da se od drugih marsikaj naučite. Vsekakor pazite, da ne boste po nepotrebnem zapravljali ugodnih energij. Nemirni Uran se nahaja v opoziciji, kar lahko dovede do nenadnih sprememb v vašem življenju, do odločitev, s katerimi ste že dolgo zavlačevali. Vsi ti latentni problemi pa bodo rešljivi šele ob koncu leta, ko tudi Saturn prestopi v Strelca. Neptun lahko pospešeno vpliva na ustvarjalnost, na voljo po spremembi zastarelega, skoraj mehaničnega vedenja. Kot je razvidno se leto za Dvojčke predstavi dokaj raznoliko. Vsekakor kaže živeti previdno, čeprav so zaznavni tudi ugodni momenti v odnosih na splošno.
RAK 21. 6. - 22. 7.
Intelektualnost Raka je zelo intuitivna in bo opdprta od Merkurja od februarja do začetka marca, vas junij in dober del oktob.ra. V tem razdobju so u-godne perspektive tudi v denarnih zadevah. Dobri sentimentalni odnosi so predvideni za januar, avgust ter od 10. nov. do 12. dec. Rakova čustvenost bi v tem času lahko prišla najbolje do izraza. Marsovo karakteristike (volja do dela) bodo prišle do izraza januarja in v začetku februarja, nekoliko težavneje pa bo od 9. junija do 24. julija, ko se bo nahajal v Raku. Položaj pa se bo ponovno izboljšal v drugi polovici decembra, ko bo dosegel ugoden položaj v Škorpijonu, kjer zavzema mesto podregenta. Jupiter se sredi februarja preseli v Vodnarja: upanje v boljšo prihodnost postaja večje, občutljivost in bojazen se bosta omilili, prav tako plahost in razumevanje. Saturn iz Škorpijona ugodno aspektira Raka, kar bo pospeševalno vplivalo na odločnost, ki je pri Raku običajno negotova, posebno kadar gre za dolgoročne odločitve. Rak namreč ne tvega rad. Skupno s Saturnom je tudi Pluton v harmoničnem aspektu z Rakom: lahko pride do prijetnih odnosov s partnerjem (nestalnim), kar posebno velja za rojene v juniju. Vsekakor pa je ocenjevanje oz. predvidevanje učinkovanja Plutona v individualnem horoskopu zelo težavna zadeva. Neptun zelo neugodno vpliva na 'Raka. Ta tranzit lahko ustvari kako negotovost in morda zmoto v ocenjevanju (partnerja), vendar pa ne kaže dramatizirati morebitnih nasprostev. Nasvet: v ugodnih razdobjih leta naj se rakovci potrudijo uresničiti načrte in pobude, in ne sanjati z odprtimi očmi. Izrabite svoje pozitivne kvalitete.
LEV 23. 7. - 23. 8.
Od marca do začetka maja je u f	goden trenutek za študij, za po-
^ m	tovanja, za	poslovne stike, za
M	medosebne odnose, pa tudi še
J m julija, avgusta ter novembra ^^F	in decembra. Mars se od fe-
bruarja do srede marca nahaja v Ovnu in ugodno aspektira Leva. Čas je primeren, da koncentriramo dolgoročne pobude, ki se znajo uresničiti šele naslednje leto. Od konca julija pa do 5. sept. bo Mars tran zitiral znamenje Leva. Ta tranzit svetuje nekoliko počitka, kajti prenaporno delo lahko povzroči kako nevšečnost, ki pa je ne smete podcenjevati. Venera, ki dominira ljubezen, lepoto, harmonijo med osebami je od februarja do začetka junija dokaj razpoložljiva za sentimentalno	življenje.	Njeni ugodni vplivi pa bodo
prišli do izraza ob koncu avgusta in v prvih dvajsetih dneh septembra ter skoraj ves december, in sicer na področju socialnih odnosov. Jupiter od 7. februarja zelo neugodno vpliva na Leva, kar lahko dovede do negotovosti pri odnosih z drugimi. Tudi Saturn, ki se do 17. nov. nahaja v disharmoničnem znamenju Škorpijona, izvaja še bolj neugoden vpliv kot Jupiter. Ta tranzit zadeva odnose z družino, ki lahko postanejo kritični. Treba se bo spoprijeti z dejstvi in jih razčistiti ter začeli znova. Lev je namreč po svoji naravi optimist. Skozi vse leto harmonični Uran bo zelo vzpodbuden pri reševanju problemov, ki potrebujejo premislek. Ta tranzit nudi tudi priložnost, da se ponovno uveljavimo, in da gremo življenju naproti z drugačnim, novim pojmovanjem. Nekoliko več zaupanja v druge in ne samo v samega sebe, ne bi škodovalo. V celoti leto ne izgleda ravno dolgočasno. Nadzorujte morebitno malosrčnost.
DEVICA 24. 8. - 23. 9.
Jfe ■	■	Januarja, maja in septembra
boste imeli ugodne priložnosti, da drugim obrazložite svoje vi-dike. Vaš razum bo bolj akti-ven, kot je običajno, zato bi bilo dobro, da ga zaposlite s koristnimi načrti, ki jih lahko uresničitev pod tem ugodnim vplivom Merkurja, regenta vašega znamenja. Venera je za ljubezenske odnose zelo ugodna ves junij, prvi teden julija in od 22. septembra do 16. oktobra. V tem času lahko pride do poravnave morebitnih sporov. Mars (akcija, napadalnost, borbenost, nezgode) se od sredine marca in ves april nahaja v znamenju Bika. S tega položaja Mars lahko podpre napadalnost in borbenost, ki sicer ni ravno karakteristična za rojene v Devici. Januar pa zna biti kritičen, ker Mars v opoziciji (Ribe) neugodno vpliva na Devico. Ta tranzit ponavadi ustvarja napetosti in konflikte posebno z osebami, ki so nam blizu. Varujte se torej nepotrebnih konfliktov. Jupiter se januarja in prvi teden februarja nahaja v harmoničnem aspektu z Devico. Ustvarjalni potencial zna narasti, odnosi z otroki se bodo izboljšali. Tudi tranzit preko Vodnarja nakazuje dober moment za delo, izboljšajo se lahko tudi delovni pogoji ali način dela. Zdravje bi moralo biti dobro, ker Jupiter podeljuje fizično moč in življenjskost. Harmonični Saturn bo skušal pospeševati tisto logično skladnost, brez katere se Device neugodno počutijo. Pozitiven je tudi Neptun, ki spodbuja domišljijo in iznajdljivost, kar lahko zelo ugodno vpliva na vašo ustvarjalnost. Vplivi Urana, ki zadevajo odnose s starši in drugimi družinskimi člani, so dokaj neugodni, vendar pa se ne ustavljajte ob morebitnih nesoglasjih, ki jih lahko povzroči Uran.
TEHTNICA 24. 9. - 23. 10.
Ugodni vplivi Merkurja (inte,-f	lekt,	stiki z zunanjim svetom,
trgovinske izmenjave, potovanja, komunikacijska sredstva) bodo prišli do izraza v prvih dvajsetih dnevih februarja, prvo polovico junija ter od 23. sept. do 9. oktobra. Od februarja pa do 6. junija se Venera nahaja v opoziciji s Tehtnico, v katdri ima svoj primarni domicil. Zaradi tega negativnega aspekta bi bilo dobro, da kontrolirate svoja duševna stanja v pričakovanju ugodnejših medosebnih odnosov, predvsem od začetka julija ter ves avgust, od srede oktobra do prvih deset dni novembra. Mars, ki spodbuja k akciji in k uveljavljanju samega sebe pred drugimi je zelo pozitiven od 27. aprila do 9. junija ko bo tranzitiral Dvojčka ter od konca oktobra do srede decembra: večja življenjska vnema, pa tudi momenti utrujenosti. Nadzorujte zdravje. Jupiter od 7. februarja naprej ugodno aspektira Tehtnico iz petega polja. Odnosi z drugimi se bodo vidno izboljšali, posebno z otroki; ustvarjalni potencial bo nara-stel, pa tudi denarja bo lahko kaj več. Jupiter v tem položaju doprinese tudi k razširitvi vašega horizonta in k večanju vaše modrosti. Uran je pozitiven od začetka do konca leta. S svojega položaja vpliva ugodno na vsakdanje življenje: na odnose s prijatelji, sorodniki, sosedi, na vsakdanje posle, ki se znajo hitro in bistveno spremeniti. Neptun skozi vse leto neugodno aspektira rojene med 23. in 27. septembrom. Družinski odnosi, predvsem s starši lahko postanejo težavni; prav tako lahko povzroči tudi težave pri usklajevanju čustev z razumom. Nasvet: ne zanašajte se preveč na svojo intuicijo, temveč se spopadite bolj racionalno s težavami.
ŠKORPIJON 24. 10. - 23. 11.
Merkurjevi pozitivni vplivi bo-T J j	do zaznavni v času od 19. fe-
bruarja do 6. marca, od 14. do 29. junija, od 11. do 30. ok-1	tobra ter od 5. do U. decem-
w	bra. Ti vplivi zadevajo potova-
nja, denar, brate in otroke. Venera se v ugodnem položaju za osvojitev novih partnerjev v ljubezni nahaja meseca januarja, avgusta ter od 10. nov. do 3. dec. Mars (volja, pobuda, moč odločanja) je zelo produktiven januarja in februarja, manj pa bo v drugi polovici marca do konca aprila. Čas od avgusta do 10. septembra bo nekoliko kritičen za emotivno področje: nenadni izbruhi jeze, togotnost, občutljivost zaradi prizadetega ponosa. Sredi decembra preide Mars v znamenje Škorpijona, v katerem je podregent. Ta položaj lahko, kot že januarja in februarja, pospeši voljo do dela, do ustvarjanja. Jupiter skoraj vse leto (od 7. februarja naprej) neugodno vpliva na Škorpijona. Četrto polje, v katerem se trenutno nahaja planet, predstavlja intimne aspekte našega življenja: domače okolje, družina, zasebno življenje. Na tem področju lahko pride do konfliktov zaradi občutka okrnjenosti osebne svobode ali zaradi recipročne inkompatibilnosti karakterjev. Vplivi Saturna so si dokaj nasprotujoči: na eni strani pospešuje bistrost, intelektualno razpoložljivost, na drugi strani pa zavira individualistične tendence. Saturnov tranzit bo lahko dokaj težaven, vendar pa ne neproduktiven. Zaviralni vplivi se bodo odražali tudi na sentimentalnem področju, kjer zna priti do izraza bolj racionalna izbira kot spol. Odnosi z drugimi (starši, sosedi, bratje) in komunikacije v vsakdanjem življenju so pod ugodnim vplivom Neptuna.
STRELEC 24. 11. - 22. 12.
\V prvih desetih dneh leta Merkur ugodno vpliva na intelekt in na trgovanje. Zelo ugoden je tudi od 7. marca do 13. maja. V tem času bodo vaše misli usmerjene na zabave in i-gre. Vendar pa ne pretiravajte s svojo razigranostjo, da ne boste koga užalili s kako grobo šalo. Tudi julij, avgust in začetek septembra so pod ugodnim vplivom Merkurja. Predvsem je ta čas primeren za študij, za občevanje z drugimi. November in december pa sta ugodna za pogajanja, za sporazume, za trgovanje. Za sentimentalne zadeve je Venera naklonjena od začetka februarja do začetka junija, nato «id konca avgusta do 20. septembra ter ves december. Ugodni aspekti Marsa: od februarja do 15. marca. Vaša agresivnost bo bolj dobrodušne narave. Do izraza bo prišlo tudi dokajšnje spolno poželenje in to kar si želite, boste na vsak način dosegli. Pozitivno je tudi od februarja do 10. septembra: v tem času boste zelo angažirani z intelektualnim in ustvarjalnim delom. Potovanje bi vam lahko koristilo, toda pozor na morebitne nezgode. Od 7. februarja je Jupiter v harmoničnem aspektu s Strelcem. S tega položaja Jupiter favorizira vaš optimizem in srečno uvrstitev v socialni kontekst. Odnosi z bližnjimi sorodniki bodo zelo dobri. Saturn prestopi 18. novembra v znamenje Strelca. Za časa tega tranzita, ki bo trajal do spomladi leta 1988, je bolje, da ne delate dolgoročnih načrtov. Omejite se torej na kratkoročno delo, oziroma končajte že započeto delo. Ne bi bilo prav, da bi se uspavali in čakali na boljše čase. Prav gotovo je, da ni lahko spopasti se z zunanjim svetom in z njegovimi obveznostmi. Uran pa bi v vaše življenje vnesel nenadne spremembe.
KOZOROG 23. 12. - 20. 1.
Razdobja — ki jih prehodi Mer-kur	od	12.	do 31.	januarja,	od
14.	do	31.	maja,	od 6. do	22.
^	septembra	in od 11. do 31. okto-
M	bra	—	so	najbolj	primerna	za
uresničevanje tistih ambicij, ki so vedno prisotne pri Kozorogu: delo in materialni uspeh. Tranziti Venere zadevajo predvsem afektivno življenje, senzual-nost, materialno blaginjo, odnose in zdravje. Nejugodnejši momenti: od 7. junija do 6. julija (veselje in zabava), od 23. septembra do 16. oktobra (prijetno potovanje, nova poznanstva in izkušnje), od 27. decembra naprej (u-blažitev vaše agresivnosti). Negativni aspekt Venere pa traja od 3. februarja do 6. junija: afektivna razočaranja v družinskem krogu, odreči se bo treba tudi mnogim dragim stvarem. Od 10. junija do 25. julija Mars tranzitira sedmo polje in je torej v opoziciji s Kozorogom. Ta negativni tranzit prinaša vedno napetosti in konflikte, posebno z najbližnjimi (žena, družabnik, delovni tovariš). Tudi razdobje od 28. oktobra do 14. decdmbra je negativno: lahko pride do kontrastov s starši, delodajalcem, nadrejenimi. Tranzit Jupitra je ekspanzijske narave. Po tradiciji je Jupiter v drugem polju vezan na zaslužek in na bpgastvo. V tem momentu so vam materialne dobrine v veliko uteho in vam prinašajo neizmerno ugodje. Prav gotovo je to razdobje ugodno za investicije ter za nakup nepremičnin (toda bodite previdni). Do 17. novembra Saturn tranzitira enajsto polje, ki se nahaja v Škorpijonu in torej ugodno aspektira Kozoroga. Enajsto polje predstavlja vaše želje in upanja, vaše ideale in smotre, ki ste si jih zadali v življenju. Premise so torej zelo pozitivne, katere še podkrepi tudi ugodni Neptun.
VODNAR 21. 1. - 19. 2.
Merkurjevi ugodni aspekti bodo prišli do izraza od 1. do 13. junija (iznajdljivost, verzalil-nost), od 23. septembra do 10. oktobra (bistrost, idejna obilnost, domišljija, strpnost) ter od 13. decembra dalje. Tranziti Venere so zelo ugodni za zabave, samo-ustvarjalno izražanje, za ljubezen in za otroke (od 6. julija do 1. avgusta). Ugodni pogoji so tudi za zabavna potovanja, torej za počitnice, nadalje se lahko odprejo novi hori zonti v odnosih z drugimi, lahko pride do srečanja Venerinega tipa: ljubezen ali umetniška lepota (od 17. oktobra do 9. novembra). Za ekipno delo ali s prijatelji je čas od 4. do 26. decembra zelo primeren. Marsovi tranziti (od 16. marca do 14. decembra) zelo izmenično vplivajo na Vodnarja. Negativni vplivi (od 16. marca do 26. aprila) lahko privedejo do sporov v družinskem krogu (starši), posebno če boste nepopustljivi. Tudi razdobje od 26. julija do 10. septembra, ko se Mars z ostalimi planeti nahaja v opoziciji, je negativno irredvsem na področju sodelovanja dveh oseb. Zelo ugodni momenti pa so predvideni za čas od 24. aprila do 9. junija ter od 28. oktobra do 14. decembra. Srečni dnevi na vseh področjih: ustvarjalnost (tudi umetniška), ljubezen, zabave, igre, šport. Jesen bi bila primerna za daljše potovanje. Jupiter je poznan tudi kot »Fortuna maior«; od 7. februarja dalje tran zitira znamenje Vodnarja. V osebnih zadevah bo to leto zelo utfodno, kajti vsa nova poznanstva in novi odnosi nastajajo pod dobrim pokroviteljstvom. Saturnov tranzit (do 17. nov.) bo zelo negativno vplival na vašo individualnost in na vaše delo. Uran je vse leto paziti ven: socialni in prijateljski odnosi oz. stiki.
RIBI 20. 2. - 20. 3.
Bf^a	Kot sem že omenil, predstavlja
W	Merkur racionalno ocenjevanje
M K	samega sebe, bližnjega in si-
tuacij. Pozitiven je torej od konca februarja do prvega tedna v marcu, od 14. do 29. junija ter od 11. do 31. oktobra. Kar zadeva Venero je možno, da pride strastnost januarja nenadoma in močno do izraza, pri čemer igra važno vlogo tudi Mars. Podobni vplivi Venere so zaznavni še od 3. do 18. avgusta ter od 10. novembra do 3. decembra. Vsekakor pa bi kilo dobro za Ribe, da po možnosti vzdržujejo stik s stvarnostjo, sicer lahko doživijo grenko razočaranje. Tranzit Marsa od 27. a-prila do 9. junija dopušča sicer veliko aktivnost, ki pa zna biti prej škodljiva kot koristna za zdravje. Še bolj neugodne vplive pa prinaša tranzit od 11. septembra do 16. oktobra, ko se Mars nahaja v Devici, to je v opoziciji z Ribami. S tega položaja vpliva Mars zelo napeto na odnose med zakoncema ali med poslovnimi partnerji in sploh med bližnjimi sodelavci. Bolj ugodni vplivi Marsa pa so zaznavni v času od 10. junija do 25. julija in od 15. decembra dalje. Če vam posebne okoliščine ne bodo preprečevale samouveljavitve, sc ni bati, da bi prišlo do morebitnih konfliktov. Ugodni Saturnov tranzit (do 17. nov.) vam nudi možnost, da v tem letu dokončate lani započeto delo. Na prvi pogled se Saturnov tranzit zdi neprijeten zaradi njegove karakteristike: omejevanje, odlašanje, zakasnjevanje itd., vendar pa predstavlja tudi to, kar si želimo od življenja in nam pomaga doseči naš cilj. To pa za Ribe ne bo lahko, ker so premalo odločni in komplicirajo najbolj navadne situacije. Treba se je pač zadovoljiti in ne zahtevati nemogoče.
Tuttocalcio
Vainatisone, un anno concluso... nel peggiore dei modi!
Due belle reti di Massimo Miano hanno fruttato il pareggio interno contro l’Azzanese. Sul risultato di due a zero, karakiri dei locali che si fanno raggiungere dai non certo trascendentali ospiti. Segue la batosta di Spi-limbergo. Abbiamo raccolto il commento a caldo di un giovane sportivo che ha seguito la gara; questa è la frase: «siamo a... terra». Ogni commento a questo punto è superfluo.
Pari interno con l’Azzurra... e cinquina a Savogna
Pareggio interno contro l’Azzurra di Premariacco e sconfitta a Savogna. Urge il rientro in squadra di Valter Chiacig. Speriamo che nel prossimo importantissimo incontro contro il ReaI Udine la squadra di Chiuch si riprenda prontamente in modo da non rimanere invischiata nei bassifondi della classifica.
Buon momento della Savognese, costringe in... trincea la Reanese e vince il derby!
Predan ha fatto la doccia in campo e anche negli spogliatoi! La Savognese ha costretto i padroni di casa nella loro metà campo per tutta la durata della gara e l’intirizzito Predan
1' CATEGORIA
Vainatisone — Azzanese 2—2 Spilimbergo — Vainatisone 3—0
Centro del Mobile 21; Flumignano 20; Cividalese 17; Spilimbergo, Maianese 16; Codroipo, Pro Tol-mezzo 15; Azzanese 13; Bressa, Chions, Julia, Maniago 12; Olimpia 11; Vainatisone 10; Sangiovanne-se, Bannia 9.
2* CATEGORIA
Audace — Azzurra 1—1 Reanese — Savognese 0—0 Savognese — Audace 5—1
Corno, Tavagnàfelet 20; Gagliane-se 19; Torreanese, Dolegnano 8; Natisone 17; Stella Azzurra 14; Reanese, Azzurra, Sangiorgina 13; Audace 12; Savognese, Buttrio, Poz-zuolo 10; Aurora 6; Reai Udine 5.
3* CATEGORIA
Pulfero — Rangers 1—1 Pulfero — Savorgnanese 1—2
Serenissima, Faedese 21; Lauzac-co 20; Paviese, Linea Zeta 16; Savorgnanese 15; Forti e Liberi, Rangers 14; Nimis, Pulfero 11; Bearzi 8; Chiavris 5; Togliano, Sangottar-do 4.
UNDER 19
Ancona — Vainatisone 2—2 Vainatisone — Tavagnàfelet 2—2
ESORDIENTI Vainatisone — Serenissima 0—0
ha fatto il disoccupato per l’intera gara. La vittoria nel derby è un ulteriore stimolo per affrontare il recupero con l’Azzurra con meno preoccupazione in quanto gli ultimi punti conquistati danno ossigeno alla precaria posizione occupata in classifica.
Con i Rangers... pari; con la Savorgnanese... sconfitta.
Un pareggio ed una sconfitta per la squadra del presidente Graziano Cruci! nei due incontri casalinghi. Nel primo, contro i Rangers, un rigore verso la fine ha imposto lo stop agli arancione. Nella gara seguente, dopo essere stati in svantaggio ed aver recuperato con una rete di Vanni Busolini, l’ennesimo rigore a cinque minuti dalla fine agli ospiti che così portano a casa un punto in più del tutto insperato.
Barbiani... doppietta e influenza! Ci pensa... Urli e fà sei!
Due pareggi in altrettanti incontri è un bilancio lusinghiero per la squadra di Titi Miani che è costretto a fare il prestigiatore per schierare undici uomini in campo. A Udine doppietta di Barbiani che si ritrova puntuale all’appuntamento col gol. Ammalato Barbiani nella gara con il Tavagnàfelet, privi anche di Mauri (motivi di lavoro), grande capolavoro di Urli che mette a segno la sua sesta rete. Capitolazione dei locali su rigore concesso per un fallo fuori area dal sig. Gregoricchio di Udine. Siamo all’assurdo. Altro rigore a favore degli ospiti stavolta ineccepibile. Salta fuori la determinazione dei ragazzi; azione travolgente di Geretti che crossa in area, colpo di testa del « jolly » Cocea-no e il pari è fatto. Nel finale tre grosse occasioni non sfruttate a dovere dai valligiani, ma in queste condizioni chiedere la vittoria ai ragazzi sarebbe davvero utopia.
Vainatisone con... le polveri bagnate, ma imbattuta!
Gli esordienti nel recupero contro la quadrata formazione della Serenissima hanno ottenuto il terzo risultato utile consecutivo. Andrea Zuiz e compagni, pur andando in tre occasioni vicini al successo, non sono riusciti a perforare la rocciosa difesa ospite. Viva soddisfazione per i ragazzi che hanno festeggiato con una festicciola in casa dello sportivissimo Alberto Dorbolò la conclusione delle proprie fatiche prima delle feste natalizie. La ripresa del campionato avverrà con il girone di ritorno, con terreni meno ghiacciati.
Audace... che «botta»!
Savognese — Audace 5—1 (3—1).
Savognese: Predan, De Sabba-ta (Stulin Gf.), De Sabbata L. (Clo-dig M.), Podorieszach, Tornada, Cernoia C., Periovizza, Bordon, Rot, Szklarz, Vertucci. All. Gianfranco Mulloni.
Audace: Zorzutti, Oviszach (Vo-grig G.), Tomasig (Carbonaro), Buonasera, Chiabai A., Tomasetig, Mar-seu, Vogrig B., Paravan, Stulin A., Comugnaro. All. Bruno Chiuch.
Arbitro: Grudina di Trieste.
Marcatori: al 9’ Cernoia C.; al 16’ Vogrig B.; ai 19’ Periovizza; al 32’ Vertucci; al 72’ Vertucci; all’81 ’ Rot.
Savogna, 23 dicembre — Con
una limpida cinquina la Savognese travolge i cugini dell’Audace di S. Leonardo. Su un terreno ghiacciato le due formazioni si sono date battaglia a viso aperto. L’ha spuntata la formazione del presidente Bruno Qualizza, targata «Edilvalli». Nonostante la buona volontà di Adriano Stulin, di Paravan e compagni e il buon gioco espresso nella parte centrale della gara l'Audace ha dovuto ammainare bandiera.
La Savognese più esperta ha attaccato con «ficcanti» azioni in contropiede ed è andata vicinissima alla segnatura nei primi minuti, ma una respinta in angolo di Zorzutti ha salvato il risultato. Al nono minuto calcio di punizione al limite dell’area dell’Audace e gran «bomba» di Cernoia che trafigge Zorzutti. La squadra azzurra reagisce ed ottiene il pari al sedicesimo; grande staffilata di Stulin Adriano che Predan devia sulla traversa, il pallone ritorna in campo e di testa Bruno Vogrig non ha difficoltà ad insaccare. Ripartono a spron battuto i padroni di casa che solamente tre minuti dopo passano in vantaggio per merito di Periovizza che di testa infila rangolino del-l’esterefatto Zorzutti.
In un contrasto si infortuna il portiere dell’Audace che rimane fra i pali claudicante. È Vertucci ad avere una occasione d’oro, ma da posizione favorevole sparacchia sopra il montante. Gran slalom di Rot al trentaduesimo, dopo essere arrivato sul fondo serve al centro lo smarcatissimo Vertucci che stavolta a porta libera con qualche difficoltà di equilibrio depone il pallone in rete facendosi perdonare il precedente errore. L'Audace ha due occasioni per accorciare le distanze, ma un attento Predan nega agli avanzanti ospiti la gioia della rete. La forma-
TROFEO
à'ftO'lt
I Marcatori
Liberale Carlo (Vainatisone).
Rot Zarko (Savognese).
Miano Massimo (Vainatisone).
Urli Luca (Vainatisone).
Geretti Luca (Vainatisone), Vertucci Emilio (Savognese), Paravan Alberto (Audace), Servidio Gianfranco (Pulfero).
Zuiz Andrea, Vogrig Simone, Barbiani Cristiano, Vosca Lauro (Vainatisone).
Miano Giuliano (Vainatisone), Cernoia Claudio (Savognese), Cosson Gianni (Pulfero), Stulin Adriano, Vogrig Bruno (Audace).
Birtig Roberto, Specogna Roberto (Vainatisone), Comugnaro Antonio (Audace).
Coceano Francesco, Chiacig Flavio, Specogna Daniele, Mauri Moreno, Sedi Roberto, Marinig Roberto, Messera Dante, Flo-reancig Antonio, Osgnach Lorenzo (Vainatisone), Manzini Gabriele, Jussa Mario, Maiolino Mario, Lombardi Antonello, Busolini Vanni (Pulfero), Balus Valentino, Periovizza Bruno, Stulin Gianfranco (Savognese), Tomasetig Pio, Oviszach Vanni, Mar-seu Paolo, Chiacig Valter (Audace).
Miglior difesa
5 reti: Giovanissimi Vainatisone 11 reti: Esordienti Vainatisone
14 reti: A.S. Pulfero
15 reti: Under 19 Vainatisone
23 reti: A.S. Savognese
24 reti: G.S.L. Audace 27 reti: U.S. Vainatisone
16	reti:
10	reti:
8	reti:
6	reti:
5	reti:
4	reti:
CO	reti:
CM	reti:
1	rete:
zione allenata da Mulloni nel secondo tempo bada a difendere il risultato e l'Audace svolge un lavoro di centrocampo che però a parte la generosità non ha sbocchi in fase conclusiva ed è Vertucci in classica azione di contropiede a portare la squadra gialloblù a quota quattro. La quinta tete non poteva essere che sua, e così dopo avere propiziato un paio di reti è toccato a Zarko Rot chiudere le ostilità.
Alla fine gran gioia per i padroni di casa ed i loro tifosi. Qualche battuta «pepata», senza conseguenze tra dirigenti e giocatori hanno concluso questo derby, che nonostante mille difficoltà, è stato portato a termine dalla ottima direzione arbitrale del sig. Grudina. I migliori: Podorieszach, Rot, Szklarz, Vertucci e Predan per la Savognese; Stulin Adriano, Tomasetig, Paravan, Vogrig Bruno per l’Audace.
Duello tra Vertucci e Comugnaro.
Natale bianconero
Si è ripetuta anche quest’anno la bella iniziativa dell’Udinese club di S. Pietro al Natisone in occasione del Natale. Erano presenti i soci del club con i loro figli ai quali sono andati i doni natalizi. Ospite d’onore (si fa per dire) è stato Paolo Miano il quale ha dovuto fare molti autografi ai suoi piccoli tifosi. Per Paolo un dopolavoro davvero rilassante.
Il Babbo Natale della Sezione con Paolo Miano e i figli dei soci Bergnach, Alessandro e Sabrina.
Urli Luca - Under 19.
Festeggiamenti dopo il secondo gol della Savognese.
La terza rete della Savognese.
«Rozajanski Dum» na Furlaniji Z’učarskimi
«Nes simò paršli uas srest, za si po-pravet, za se sveselet nu malo ukup, za se poznet, za ne se zabet, za ne se zubet. Pa vi ste ti naši pa vi ste ti Rozajanski, pa vi ste dušica Rozajan-ska Ziz isemen bisida Aldo Madotto president od Rozajanskaga Duma je saludel te Učarske jude, ki živijo na Furlaniji, prvi din dicembar-ja na ne tri ore populdnè na čentru Pika, Magnano Riviera. Rozajanski Dum je organical isi lipi din, za prih-net ukup ziz temen Učarkimen ki ziz otak srci nu ziz sulzami se meli zapu-stet to Rozajansko zemjo.
Ma ni niso zabili romonet po roza-
Tri kulturne za roko - na prva stopa.
kulturno od sve zamjè. Den vliki lunei grè šindiko nu asesorio od Manjana ki znamen so oglasili njèh bisido anu usen ti ka so nan pomagali anu tako, radi se podali.
Na diškors rivane usi ukup za roko od te citire, so se sprožili na ušti-rijo za gat kei pod pas nu za popet den zajklin, za ugret to srce, za ogla-set stare uiže ki Čirila ni pustila glasa nu za potrmat tej je praua nauada od našeh kraj. Te nej privenči lunej gre ten Učarsken judin ki so paršli, ki niso rekli da ne. Uas zahualimo ziz ver
srcon, to je risan da Rezija to je te prvi viač ki tako lepo gre srest isè ju-
DREKA
Trinko - Senčjur
Tela liepa čičica je 6. november ja dopunla parvo lieto živlienja. Ime ji je Pamela. Srečna mama je Vilma Trinco - Benjova iz Trinka, srečan tata pa Gennaro Sarno. Liepa družin-ca stoji v Senčjurju. Mali Pameli žel-mo veselo an srečno živlienje, an de bi preča parklicala na sviete še no sestrico al pa bratraca za se kupe igrat.
SOVODNJE
Barca
Po dugim tarplienju nas je za venčno zapustila Antonia Carlig, uduova Ros iz naše vasi. Imiela je 81 liet. Umarla je v čedajskem špitale v saboto 15. dičemberja. V žalosti je pustila sinove, hčer, žlahto an puno par-jatelju. Pogreb je biu v Sauodnji v pandiejak 17 dičemberja.
Čeplešiša
esisce
V starosti 76 liet je na svojim domu umaru Giuseppe Petricig-Podmalnjak iz naše vasi. Zapustu je ženo, sina, hčer an vse sorodnike. Njega pogreb je biu v Čeplešiščah v sriedo 19. dičemberja.
Jeronišče
Po kratki boliezni je v videmskem špitale umarla Teresa Crainich poročena Cernotta iz naše vasi. Imiela je 76 liet. Pustila je moža, sinove, hčera an vso žlahto. Pogreb je biu v Sauodnji v petak 7. dičemberja.
pravi 24. dičemberja 1984. Poročiu je Donatello Capro iz Gorenje Mierse. Puno parjatelju se je veselilo z njim.
Gianpietru - Zampu an Donatelli, ki bota živiela v Špietre, želmo veselo skupno živlienje.
Špeter
V nediejo 23. dičemberja sta se v liepi cierkvici v Lipi poročila Rosetta Mattieligh iz Špietra an Beppino Mia-ni iz Vidma. Rosetto poznajo an naši bralci saj je vičkrat napisala, ki za naš Novi Matajur. Troštamo se, de tudi za napri bo kieki z nam sodelovala.
Mlademu paru, ki bo živeu v Vid-me, želmo srečno skupno živlienje.
SREDNJE
Gorenj Tarbi
V nediejo 16. dičemberja je v čedajskem špitale umaru Giovanni Flo-reancig - Tamascju iz naše vasi. Imeu je 72 liet. V žalosti je pusto ženo, družino, žlahto an parjatelje. Njega pogreb je biu v torak 18. dičemberja po-pudan v Gorenjim Tarbju.
Sv. LENART
Skrutovo
Po dugim tarplienju je v čedajskem špitale umaru Giuseppe Rucli iz Škru-tovega. Imeu je samuo 64 liet. Žalostno novico so sporočili žena Ernesta, sina Daniele in Andrea an žlahta. Podkopali so ga v Svetim Lienarte v saboto 15. dičemberja.
BARDO
ŠPETER
Gor. Miersa
Lieto 1984 je bluo zaries dobro za našega Zampa (njega pravi ime je Giampietro Petricig) iz Špietra. V prejšnji številki Novega Matajurja smo pisal, de se je laureu’ v Padovi. V teli pa vam damo novico, da se je poročiu. Liepa poroka je bla v Špietre glih na dan pred Božičam, tuo se
Dimitri an Jasna Noacco pošijajo pozdrave vsi žlahti, ki je v Belgiji an tisti, ki je doma.
Liep puobič an liepa čičica so otroc Lucie Costaperaria iz Barnasa an Valentina Noacca iz Tera.
Dimitri bo imeu no lieto 16. ženar-ja, Jasna je pa dopunla dvie liet 17. dičemberja. Obadvieman želmo srečno an veselo živlienje.
PISE PET AR MA TA JURA C
Novi Matajur štirikrat na mesec!
Kumaj sma parsapala na vrh Matajurja, gor do Babe, kjer je lepa kapela — cjerkuca — ki je bla postavljena v čast našega Odrešenika. Tare-zija se je usedenla na visoko, posuš-seno travo, jest pa trudan in potan san jo gledu.
Pogledu sem tudi dol po dolin pru-zapru dol po vseh dolinah, do Laške planjave, do morja, saj je od gor lep razgled, posebno, ko dal odneha in spet zasije sonce.
Je lepo, zlo lepo, kadar gledaš z našega narbuj velikega vrha življenje pod sabo.
Življenje pod Matajurjem pa ni bilo vedno, saldu lepo in dobro. Pod njim je bilo vedno več trpljenja, kot užitka, več hudega kot dobrega, pa
nas je le naš Matajur — naš očak — odrešil od smartnonosnih križev.
To nam priča tudi potres, straho-vitni potres od maja in septembra 1976. leta.
In jest — Petar Matajurac — sem ponosen, da nosi naš slovenski gior-nal ime klobuka narbuj velikega brega naših dolin!
Matajur je simbol naše dežele. On je gledu z vrha naše življenje. Videu je naše žalosti, veselje in trpljenje, za-tuo so bli pametni, modri, prebrisani tisti, ki so okarstili naš parvi slovenski časopis (giornal) z imenom Matajur.
Parvi «Matajur» je biu štampan na ciklostil in so ga publiku val partiza-
ni. Pisali so ga po slovensko in italijansko, kot smo pisali mi do sada naš «Novi Matajur». Ne smemo pozabiti starega «Matajurja», ki gaje urejeval Vojmir Tedoldi in je nosil skoraj 25 let slovensko besedo v naše družine.
Za starim, je paršu «Novi Matajur» ki je paršu do skoraj vseh naših ljudi, doma in po svetu.
Opravju je svojo dužnuost, s šibkimi močmi je zidu, ni poderju in kot vsak zidar je želeu napredovat, iti naprej!
«Novi Matajur» seje zavedal svojih šibkosti, zato smo se trudili, da bi postal boli moderen, da bi prinašal naročnikom in bralcem boljfrišne no-
vice. To se bo zgodilo od L januarja 1985. leta. Namesto dvakrat na mesec, vam pride «Novi Matajur» v hišo štirikrat na mesec!
Kar se mene tiče, sem veseu, saj to je velika rječ, velika pridobitev za vse Slovence Benečije, doma in po svetu. Ne vem pa, dragi brauci, če se vam bom mu oglašat vsak tjedan. To bo odvisno od zdravja in dogodkov, vsi pa se moramo truditi, da bo naš tednik paršu v vsako slovensko družino Benečije in v dežele, kjer živijo naši emigranti.
Na koncu bi vas vse radpohvalu za pomuoč in podpuoro, ki ste jo dali v zadnjih letih «Novemu Matajurju» in mene — Petru Matajurcu.
Veste, dragi brauci, je lepo videti, kdar gredo lepo reči naprej, in ne porit kot rak. Mi sada smo šli spet naprej, kot hodimo naprej, od kar smo se rodili.
Naši emigranti (imam puno žlahte in prijateljev med emigranti) so mi vičkrat pravli: « Takuo teškuo čakam Novi Matajur kot pismo od družine od doma!»
Saba bojo « to pismo od doma» dobili štirikrat na mesec. Če bo vič ko-štalo, nima pomjena, saj tudi če uku-piš an kilo kruha, namest pu kila, ko-šta na doplih.
Vsi podprite, vsi pomagajte, da bo naš tednik «Novi Matajur» lepo in dobro opravju svojo dužnuost.
Vas pozdravja, tisti, ki vas ne pozabi: Vaš Petar Matajurac
Ter (Pradielis)
Kada greš lahko guorit s šindakam
Sriednje - torak 18-20, sabota 9-12.
Dreka - torak 10-12, sabota 10-12.
Garmak - sabota 11-12.30.
Sv. Lienart - petak 9-12, sabota 10-12.
Savodnje - sabota od 10. napri.
Špietar - Srieda 9.30-12, petak 16-18.
Podbonesec - vsak dan 10-12; v saboto ga ni.
Prapotno - torak - petak od 11. napri.
Tipana - srieda - saboda 10-12.
Bardo - torak 10-12.
Rezija - pandiejak, srieda, petak od 10. napri.
Guardia medica
Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago «guardia medica», ki deluje vsako nuoc od zvičer do 8. zjutra an u saboto od 2. popu-dan do 8. zjutra od panjdiejka.
Na Nediške doline se lahko telefona v Špietar na štv. 730791, za Man-zan in okolico na štev. 750771.
Consultorio familiare S. Pietro al Natisone
Ass. Sanitaria: I. Chiuch
lunedì, mercoledì, giovedì e venerdì dalle 12 alle 14,
martedì dalle 8.30 alle 10.30 e dalle
12.30	alle 14.30.
Ass. Sociale: G. Salanitro martedì dalle 12 alle 16, mercoledì e giovedì dalle 8.30 alle 10, venerdì dalle 14 alle 16.
Ginecologia Dr. Casco martedì dalle 12.30 alle 14.30.
Pap test su appuntamento telef. martedì, giovedì e venerdì dalle 8 alle 13.
Pediatra: Dr. Gelsomini
giovedì dalle 11 alle 12.
Psicologo: Dr. Bolzan
martedì dalle 14 alle 19.
Ufficiale Sanitario - dott. Luigino Vi-dotto
San Pietro al Nat.:
lunedì, martedì, mercoledì, giovedì, venerdì, sabato 8.00-9.30.
San Leonardo:
mercoledì 12.30-13.30 — venerdì 10.00-11.00
Savogna:
mercoledì 10-12.
Grimacco: lunedì 10.30-12.30.
Stregna:
martedì 10.30-12.30.
Drenchia:
giovedì 10.30-12.30.
Poliambulatorio v Spietre
Ortopedia doh. Fogolari, u pandiejak od 11. do 13 ure.
Cardiologia doh. Mosanghini, u pandiejak od 14.30 do 16.30 ure.
Chirurgia doh. Sandrini, u četartak od 11. do 12. ure.
H telimi miedihi se more iti brez apuntamenta an brez impegnative od domačega miediha.
Vsak torak an četartak od 9. do
13.30	so odparti tudi uficihi poliam-bulatorja.
Dežurne lekarne Farmacie di turno
Od 15. do 11. januarja
Čedad (Fornasaro) tel. 731264 S. Giovanni al Nat. tel. 756035 Premariah tel. 729012
Od 12. do 18. januarja
Špeter tel. 727023 Čedad (Pelizzo) tel. 731175 Corno di Rosazzo tel. 759057 Ob nediejah in praznikah so od-parte samuo zjutra, za ostali čas in za ponoč se more klicat samuo, če ričeta ima napisano «urgente».
UNA COMUNITÀ
jansken, ni se ni vargonjajo rečet da tu so ti rozajanski, ni učarski, nu plesat nu pet po stari nauadi zakoi to je njeh nauada, njeh žiujost. Den furlanske je rekal iti din da to ni Kovan-tà barat da skot vi ste o da či vi ste, uaša višta sama ricè da ste ni rozajanski, vi se ni gubita, ste usi ni par.
Dopo diškors od presidinta ki je rekal da zakoj se sračamo, anu kako nu da zakj je se uredil te «Rozajanski Dum» pa Luigi nu Silana Paletti so odkrili da kako se rizbuja kultura na Rozajanski dolini: na librina, na radio, na gorici, na carkuonski prah; da kako usak rozajen mori pomagat za
de, sta meli ražun rečet da to je ora da du se spomanuj pa zauas, da ke vi ste anu da či vi ste. Vita koj uan rečemo da pot simo poznali, ni morimo zabet, zakoj jasna je znata uaša skerbjost nu fadija, juk nu maltra, skala nu prosti bregavi, uoda nu peče za den trnavi kruh ki je uas uredil. Zapustit matarino hišo če sta teli živet. Na risna realtat od Rozajanske doline, od Učarske vasè ke te nešnji din počaso, počaso se teče nu judi se sglidvajo na prsta od ne same rokè.
Ne! uas ni zabjuamo, uas ni pu-ščuamo, zakoj pa vi sta naši, pa vi sta dušica Rozajanska. silvana Paletti