POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSTNO CEK. RAČUN ŠT. 10.860 OBRTNI VESTNIK STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI »OBRTNI VESTNI K«, SPLOŠNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40 POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA ŠTEVILKA DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DOPISI SE NE SPREJEMAJO. II ROKOPISI SE NE VRAČAJO. // PRISPEVKI SE NE HONORIRAJO. // IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE »OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBRTNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSLAVIJE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. SV. PETRA CESTA ŠTEV. 4. TELEFON 35-25. // PONATISI DOVOLJENI // Z NAVEDBO VIRA. // OGLASI IN MALI OGLASI PO STALNEM CENIKU. // XXI. LETNIK. V LJUBLJANI, 1. OKTOBRA 1938. ŠTEV. 19. Obvezno zavarovanje V zadnji številki smo citirali vest, da je v Nemčiji dovršen načrt za obvezno starostno zavarovanje obrtnikov. Tudi v Nemčiji doslej obrtniki niso imeli svojega zavarovanja temveč je bilo prepuščeno prostovoljnemu zavarovanju, dočim je morala biti obrtniška mladina obvezno zavarovana, tako kot pri nas. Glavni razlog, da so nemški obrtniki zahtevali svoje zavarovanje je bil to, da da so velike vsote, ki so jih vplačevali kot vajenci in pomočniki, zanje enostavno propadle. Po novem načrtu pa se bodo vsote, plačane tekom učne in pomočniške dobe prenesle v novo ustanovo, ki bo prevzela obrtniško zavarovanje. Jugoslovenski obrtniki so sedaj v istem položaju, kot so bili nemški nekoč. Zato vlada osobito med mlajšimi obrtniki odločno stremljenje, da se z energičnimi zahtevami vseh naših organizacij podpre splošna želja vsega obrtništva glede uvedbe starostnega zavarovanja. Vsakomur je poznano, koliko je bilo že govorjeno o tem vprašanju na konferencah in zborovanjih, ne samo v poslednjih letih, temveč že tedaj, ko se še ni obravnavalo o novem obrtnem zakonu. Na zadnji skupščini Zveze obrtnih društev je podal zbornični svetnik g. Urbas pomemben referat o obveznem zavarovanju. Storjen je bil sklep, da se v posebni resoluciji pošlje odločna zahteva vsem kompetentnim faktorjem, da uresničijo davne želje nezaščitenega obrtništva. Pa tudi vsi mi, ki stojimo ob strani, moramo podpirati stremljenja naših organizacij, kajti gotovo je že vsakdo pomislil na grenko usodo, ki ga čaka one dni, ko bo moral onemogel zapustiti delavnico. Današnji zaslužek je tako minimalen, da komaj zadostuje za skromno prehrano; kaj še da bi si kot nekdaj mogel prihraniti nekaj za preživljanje na stara leta. Med nami o tem vprašanju ne sme biti nesporazuma. 2e zaradi zavednosti in složnosti, je potrebno, da se zahtevi mlajših obrtnikov pridružijo vse brez razlike. Vsako odlaganje bi bilo tudi nesmiselno, kajti pomisliti moramo tudi na naše bodoče pokolenje, ki bo imelo od zavarovanja koristi. Naše obrtne zbornice so storile vse kar so mogle, toda izgleda, da se je s končno rešitvijo odlašalo radi eventualne spojitve našega zavarovanja s trgovskim. Zbornice so tedaj predložile ministrstvu skupni predlog o načinu tega obveznega zavarovanja, ki naj bi ga skupno z ministrom socialne politike uresničil minister trgovine in industrije. Zahtevalo se je obvezno zavarovanje obrtnikov za vse člane strokovnih združenj do dovršenega 55 leta starosti. Starejšim članom bi bilo prepuščeno prostovoljno zavarovanje in bi po dovršenih 10 letih vplačevanja dosegli iste ugodnosti kakor obvezno zavarovani obrtniki. Vsi zavarovani obrtniki bi imeli pravico do osebne rente, ko dovršijo 60 let starosti, če so bili ob pričetku zavarovanja starejši od 45 let ter so 10 let vplačevali premije. Ako bi bili mlajši od 45 let, tedaj bi morali vplačevati premije najmanj 15 let. Višina vplačil naj bi se ravnala po ekonomski moči posameznega zavarovanca, pri istih koristih, ki bi jih uživali v starosti. Pri najnižjih vplačilih po 1 dinar dnevno, bi znašala po odrejenem številu let vplačil najnižja starostna renta najmanj 550 dinarjev mesečno, torej toliko kolikor bi za to skupino znašala najvišja mesečna premija v znesku 50 dinarjev. Iz teh vrstic je torej dovolj nazorno podana važnost obveznega zavarovanja. Pomen poklicnega svetovanja za obrti 2e 30 let delujejo v vseh kulturnih državah sveta ustanove, ki jim pravimo »poklicne svetovalnice«. Pred pol leta je bila končno taka ustanova osnovana tudi pri nas, pod nazivom »Banovinska poklicna svetovalnica in posredovalnica v Ljubljani«. Naloga takih ustanov je, svetovati mladini, ko vstopa v šolo in v poklic, ali ko prestopa iz šole v šolo in iz poklica v drug poklic, kakšno šolo ali poklic naj si izbere. Pri tem se oziramo na zmožnosti ter na nagnjenja posameznika, pa tudi na gospodarsko stanje poklicev. Poklicno svetovanje ima torej dvojen obraz. Na eni strani upoštevamo po-edinica, tistega, ki vstopa v poklic, na drugi strani pa gospodarski položaj, to se pravi, možnost zaposlitve in zaslužka v poedinih poklicih. Oglejmo si na kratko oba vidika. Ko si izbiramo poklic, ne smemo prepuščati odločitve golemu naključju, trenutnim impulzom, konjunkturi ali družbenemu ugledu poklica. Upoštevati moramo človekova nagnjenja, njegovo zanimanje za to ali ono vrsto dela, višino ter kvaliteto inteligentnosti in tudi njegove posebne, specialne zmožnosti. S pomočjo posebne znanosti — imenujemo jo »psihotehnika« — ki nam nudi pri poklicnem svetovanju neprecenljive usluge, lahko prej omenjene strani na ljudeh spoznamo, ugotovimo, ter jih na podlagi tega pride-limo odgovarjajočemu poklicu. Zakaj pa je to potrebno? Prvič zaradi osebne sreče posameznega delovnega človeka. Saj vendar zavisi osebna zadovoljnost človeka v veliki meri od njegovega odnosa k delu. Samo poslušajmo tiste, ki so — kakor pravimo — zgrešili poklic! Ljudje, ki na noben način ne morejo zadostiti zahtevam svojega poklica, ga prenašajo kakor prekletstvo; prav tako oni, katerim delo ne zaposluje vseh njihovih sil. Pa ne le to! Človek zmore, stori največ takrat, kadar ga njegovo delo navdaja z zadovoljstvom. In to je tedaj, kadar je njegovo delo prikladno njegovim zmožnostim in zanimanju. Ce vršijo poklice taki ljudje, ki so za to delo po svojih nagnjenjih in zmožnostih res »poklicani«, se bo tudi delovni efekt teh poklicev dvignil. S tem pa se bo tudi dvignilo narodno blagostanje, ki v veliki meri zavisi od dobrin, ki jih narod pridela. Kdor po svojih zmožnostih ni dorasel zahtevam poklica, ga ne bo mogel s pridom vršiti. Prav tako pa je napačno, če se nekdo udejstvuje v poklicu, pa njegove zmožnosti zahteve poklica daleč presegajo. To gospodarstvu škoduje, ker bi ta mogel svoje zmožnosti v drugem poklicu bolj ekonomsko uporabiti. V poklicnih svetovalnicah nam gre — da se tako izrazim — za načrtno gospodarstvo z duševnimi in telesnimi zmožnostmi prebivalstva. Rekel sem, da vršimo poklicno svetovanje z dveh vidikov: z osebnega in z gospodarskega. Vendar pa smo že sedaj, ko sem obravnaval osebni vidik, to je pravico do osebnega zadovoljstva pri delu, opazili, da ta vidik prav nič ne nasprotuje gospodarskemu, temveč da ga celo s svoje strani podpira. Če govorimo v tej zvezi o gospodarskem vidiku, mislimo na delovni efekt v poklicih, ki je večji, če je pri delu pravi človek na pravem mestu. Ko izhajamo pri poklicnem svetovanju z gospodarskega vidika, upoštevamo gospodarski položaj poedinih, pred- vsem obrtniških poklicev. Bistvena naloga poklicne svetovalnice je namreč, obveščati starše in mladino o potrebi poklicnega naraščaja v tem ali v onem poklicu. Samo takrat, če starši vedo, koliko naraščaja more sprejeti določeni poklic, bodo lahko presodili, ali bo nudil njihovemu otroku poznejši zaslužek in eksistenco. In ravno to je staršem in mladini danes bolj važno, kot kdajkoli poprej. Poudariti je treba, da bi bilo napačno, če bi kdo hotel dvigniti gospodarsko stanje nekega obrtniškega poklica s tem, da bi mu skušal čimbolj omejiti poklicni naraščaj. Enega samega poklica ne moremo gospodarsko sanirati brez ozira na splošno gospodarsko stanje. Ce pa bi skušali v vseh poklicih čimbolj zavreti poklicni naraščaj, bi se povečala javna bremena (podpore brezposelnim!) in vedno več ljudi bi bilo brez zaslužka, vsled česar bi padla kupna moč najširših plasti in torej tudi možnost prodajanja obrtniških izdelkov. S takimi ukrepi bi obrtništvo zadelo svoje bodoče odjemalce — in s tem samega sebe. Ni potrebno, da bi še posebej opozarjal na nevarnosti in na gospodarsko škodo, ki nastane, če to poklici prenapolnjeni, ker je to itak že vsakemu očividno. Zato sem rajši pokazal na kvarne posledice nasprotnega ekstrema. In sedaj nastopa odločilno vprašanje, kakšna je po vsem tem zlata srednja pot? Odgovor je povsem konkreten: ne omejujmo poklicnega naraščaja številčno, kvantitativno (čim manj), pač pa po zmožnostih kandidatov, torej kvali tativno (čim boljši)! Pomoč psihotehni ke pri poklicnem svetovanju je danes že tako razvita in preizkušena, da lahko brez poskusne dobe izločimo iz poklica nesposobne ali premalo sposobne, ki jih navajamo v lažje, enostavnejše poklice, za katere so njihove zmožnosti še zadostne. V tem primeru se bodo uveljavile vse tiste pozitivne posledice, ki sem jih naštel zgoraj, ko sem govoril o osebnem izhodišču po-' klicnega svetovanja. V veliki meri velja trditev, da pač nudi vsak poklic toliko izgledov in je odporen proti krizam, kolikor so prilagodljivi, iznajdljivi, delavni in zmožni tisti, ki ta poklic izvršujejo. * Navedel sem glavne, splošne smernice, po katerih se ravnamo pri poklicnem svetovanju. Ko imamo v svetovalnici zbrane vse podatke, ki so za svetovanje potrebni, preizkusimo kandidate in jih napotimo k temu ali onemu mojstru. Rad bi se izognil nesporazumu. S tem namreč ni rečeno, da je sedaj temu mojstru ta kandidat za vajenca »uradno« dostavljen in da ga moster mora sprejeti. Nikakor ne! V praksi poteka ta stvar navadno tako, da pošljemo mojstru, ki nam je sporočil, da želi sprejeti vajenca, več sposobnih kandidatov, iz katerih naj si izbere tistega, ki mu je najbolj všeč. Vsak kandidat prinese s seboj pismeno izjavo poklicne svetovalnice, kaj ta sodi o njem. Na temelju teh izjav in na temelju svojih lastnih vidikov bo izrekel mojster zadnjo besedo in vzel onega, od katerega si največ obeta. Končno odločitev naj ima mojster; hvaležen pa bo poklicni svetovalnici, ki mu je to odločitev olajšala s svojo strokovno utemeljeno izjavo o kandidatovih sposobnostih in značaju. Dr. Vlado Schmidt Vesti zadnjih dveh tednov VSI P. N. NASLOVNIKI, ki prejemajo list na ogled, naj ga izvolijo takoj naročiti ali vrniti! Uprava ne more nikomur brezplačno pošiljati lista, ker nima nobenih fondov! Obrtni vestnik izhaja samo s pomočjo naročnine! Prosimo, da cenjeni naslovniki to blagohotno upoštevajo. Naročnina znaša letno 40 din. Plača se jo na ta način, da se na bianko položnico, katero dobite za 25 par pri vsaki pošti, napiše štev. našega ček. računa 10.860 in naslov: »Obrtni vestnik«, Ljubljana. Prosimo, ne odlašajte. — UPRAVA X Pozor! Važno za obrtnike. Ravnateljstvo državno priznanega trgovskega učilišča »Christofov učni zavod« (Ljubljana, Domobranska 15) javlja, da pričnejo Večerni učni tečaji dne 8. t. m. Vpisovanje opravijo obrtniki lahko po opravljenem delu dnevno do 20. ure. Tečaj se bo vršil v večernih urah, tako da ne bi nikogar motilo pri dnevnem poklicnem delu. Poučuje se knjigovodstvo, korespondenca, računstvo, jezike itd. O potrebi kake večje predizobrazbe ni govora. Sicer pa se o tem tudi osebno dogovorite pri vodstvu šole, kjer dobite takoj vsa potrebna pojasnila. Ako ne utegnete preko dneva po osebno informacijo, kličite telefon št. 48-43. Šolnina je nizka, učna snov praktična. Zato izrecno priporočamo obrtnikom, da se na vsak način udeleže večernih tečajev v interesu lastnega napredka. Z boljšo izobrazbo k večjemu napredku. X Glavna obrtniška Zveza v Beogradu sklicuje XVII. skupščino v dneh 16. in 17. oktobra 1.1. v Beogradu. Svečani del kongresa bo 16. oktobra ob 11. dop. na sejmišču ob priliki 50-letnice obrtniškega po-kreta ter obrtnega tiska. Delovni del skupščine bo 17. oktobra ob 9. uri dop. v obrtnem domu. Poleg običajnih točk, bodo na dnevnem redu referati o kartelih, o starostnem zavarovanju, o zadrugarstvu i. sl. X Sedemdesetletnico grafične organizacije bodo proslavili tiskarniški delavci iz vse države v Ljubljani. X Madžarski nacionalni dohodek se je povečal za 10% v primeri s preteklim letom. X V začetku tega leta je bilo 43,080.000 avtomobilov po vsem svetu v prometu. Od preteklega leta se je število povečalo za 6%, v teku 10 let pa za 45%; danes pride že na vsako 48. osebo povprečno po en avtomobil. X 8. sept. je bila v Beogradu otvorjena nova kovnica denarja. Sfedaj se bo vsa mo-neta kovala v Jugoslaviji. Stari novci se bodo postopoma vzeli iz prometa. X Dovršujejo se poslednja dela na progi št. Janž—Sevnica, dočim o gradnji ostalih potrebnih prog v Sloveniji ni nobene vesti! OGLASI v Obrtnem vestniku so najuspešnejši, ker neposredno informirajo obrtništvo o njihovih najugodnejših in najcenejših dobaviteljih! „Ne odgovarjamo" Glasilo obrtniške JRZ v Ljubljani, pravi: »Obrtni vestnik« je v zadnji številki posvetil kar tri strani golemu obrekovanju in lažem. Ne čudimo se, da se vrste njegovih oboževalcev tako hitro krčijo in se bodo še hitreje, če jim bo namesto res važnih obrtniških zadev servirano le natolcevanje in neresnica. Naš list je preresen in tudi nima prostora za to, da bi polemiziral z ljudmi, ki se s pametjo kregajo. Poskrbeli pa bomo, da bodo avtorji laži oziroma za to odgovorni čini tel ji imeli priliko nastopiti dokaz resnice pred za to poklicanim forumom. — Nočemo prikrivanja, zato smo pričakovali, da se nam bo nudil odkrit odgovor na naša vprašanja. Odgovora nismo prejeli, zato v interesu našega stanu in javnega obračuna o delu v naših institucijah prosimo vsakogar, da nam blagovoli sporočiti kaj je bilo v naši zadnji številki obrekovanje in natolcevanje. Kakor v našem zadnjem poročilu ni bilo nobene žaljive in neresnične besede, tako se tudi danes pridružujemo kritiki o »skregani pameti«. »Obrtni vestnik« nima nikakih oboževalcev, s svojim objektivnim in neodvisnim stališčem želi samo zaščititi interese vsega obrtništva brez razlike! Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reg. zadr. z neom. zav. v Ljubljani, Tyrševa c. 18. 0 Nove vloge , vsak čas razpoložljive obrestuje po 4 5« Za vse vloge nudi popolno varnost * Otvarja tekoče račune in izvršuje vse denarne posle * Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod! Jugoslovanska narodna umetnostna obrt Do sedaj se je pri nas v Sloveniji že veliko pisalo o domači narodni obrti. Iz mnogih strokovnih Amsterdam«, se je pričel uvajati, čevelj je višji, ima dvojno podlogo, tako da se noga v takem čevlju bolj odpočije. Bela barva za čevlje se ni obnesla, zato se bo odslej opuščala. Poznani pariški čevljarski strokovnjak Sednik je lansiral čevljarsko modo v renesančnem stilu Ludvika XVI. čeverj je iz brokata, okrašen z metalnimi brošami. Prevladuje tudi športni čevelj istega tipa. Kombinacije iz zlate in srebrne barve ustvarjajo modno barvo za večerne čevlje. Tako se k ševroju zlate barve izdelujejo ornamenti srebrne barve. Omiljen je bar-žun z zlatimi ali srebrnimi kovinskimi ornamenti. Ameriški strokovnjaki so Iznašli iz stekla neko pasto, ki služi kot sredstvo za impregniranje usnja proti vlagi. Poizkusili so s policijskim obuvalom, kar se je dobro obneslo. V Poljski so pričeli predelovati ribjo kožo v usnje za izdelovanje ženskega obuvala ln galanterije. Na Japonskem pa s pridom uporabljajo usnje iz mačje in pasje kože. Ne pozabite na poravnavo naročnine! Sirite ,,OBRTNI VESTNIK"! Zavodi za pospeševanje obrti v ČSR in njihove naloge Skrb za pospeševanje obrti na Češkoslovaškem so prevzele ustanove, ki so podrejene zbornicam za trgovino in industrijo, edino na Moravskem in Karpatski Rusiji so posebni instituti pod deželnim odnosno državnim vodstvom. Šef centrale teh zavodov, ki se nahaja v Pragi, je g. Ota Papež. Naloga vseh teh zavodov je ena sama, namreč skrb za strokovno in kvalitativno sposobnost rokodelca in obrtnika, tako da je v stanju s svojimi kvalitetnimi izdelki konkurirati masni industrijski produkciji. K tem ustanovam so pritegnjena vsa sredstva, da ta cilj čim zanesljiveje doseže: vsak zavod ima posebno poklicno posvetovalnico, tehničen laboratorij, učilnico, knjižnico, stanovsko posvetovalnico, čitalnico itd. Posebna skrb se posveča preskrbi zadostnega in dovolj sposobnega obrtniškega naraščaja. Ni jim torej glavna skrb (kljub temu, da je tudi to dovolj važno) kdaj bo šel vajenec na počitnice, koliko prostega časa bo imel in sl., kakor je trenutno oči-vidno edina skrb naših odgovornih ustanov, predvsem onih, ki smatrajo vajenca le kot sredstvo, da preko njega čim bolj pritiskajo na delodajalca; omejujemo se v tem slučaju samo na obrtnika. Socialno skrbstvo je v resnici najvažnejše vprašanje, toda še vedno ne toliko, da bi se ne skrbelo najprej za sposoben in zmožen naraščaj, ki bi si z boljšimi delovnimi pogoji ustvaril v samostojnih letih boljšo eksistenco in bi s tem bil torej tudi položaj učenca, vajenca in pomočnika izboljšan. Ne dopušča nam prostor, da bi se dalje zadržali pri teh zanimivih vprašanjih visoke kulturne stopnje čehoslovaškega obrtništva. Zadostujejo nam za ugotovitev, da smo mi in mnogi drugi narodi še zelo daleč za njim. Jubilejni dnevi Od 15. septembra pa do prvih dni novembra t. 1. se dovršuje dvajsetletnica znamenitih dogodkov za našo nacionalno svobodo. Sleherni dan pred dvajsetimi leti, nam je prinesel novo zmago nad onimi, ki so ob pričetku vojne kovali verige našega suženjstva. Od Dobrega polja in Kajmakčalana se je pod vodstvom blagopokojnega kralja Mučenika zmagovito nadaljevala pot naše vojske proti severu. Šele z nastopom naše jugoslovenske vojske na solunski fronti se je pokazalo, da je polom avstrijske nadvlade neizbežen. Vsem slavnim junakom solunske fronte se moramo zahvaliti za to kar imamo in se pokloniti spominu padlih žrtev. Dvajset let svobode in miru smo doživeli, da bi nam Bog ohranil še mnoga desetletja mirnega življenja, da obnovimo, kar smo zamudili v prejšnjih stoletjih suženjstva. Ob 4* obletnici smrti Viteškega kral]a — Mučenika 9. oktobra leta 1934. popoldne so vsa srca iskrenih Jugoslovenov zakrvavela v nemi bolesti. Našega ljubljenega vladarja je zadela morilna krogla nerazsodnega zločinca. Kar smo izgubili s smrtjo kralja Aleksandra Uedinitelja, jugoslovenski narod ne bo mogel nikdar preceniti, kajti on je našo skupno domovino doživel, šel je s svojimi zvestimi junaki čez j ugoslovensko Golgoto in tako skupno s svojim slavnim očetom obnovil tradicijo Karadjordjevičev. Slovenski obrtniki se mu bodo poklonili sedaj ob 4. obletnici njegove smrti na grobu v zadužbini Karadjordjevičev na Oplencu. V teh težkih in usodnih dneh, ki jih doživljamo Slovani, se bomo še bolj uživeli v tragiko naše domovine in si odločno prisegli, da bomo čuvali Jugoslavijo. Zato bo naša naloga v bodoče da v večji meri spoznavamo umotvore in značilnosti izdelkov vseh bratov slovanske miselnosti, predvsem pa iz naše lastne domovine, Jugoslavije, na čigar teritoriju se zaenkrat širijo naši najožji trgovski stiki ter se medsebojno izmenjavajo izdelki in blago. Na tem mestu bomo imeli v bodoče namen pokazati glavne značilnosti posameznih, najbolj splošnih rokodelskih umotvorov, ki se odlikujejo po izvirnosti in svojstveni lepoti. Kot smo že poročali, se je 11. p. m. vršil v Zagrebu 1. kongres tapetarjev in dekoraterjev iz vse države. Ker bo zanimalo poročilo o sklepih te važne skupščine vse številne člane te stroke, ki je tudi v naši banovini na zelo uglednem mestu, prinašamo kratko izčrpno poročilo. Uvodoma je zborovalce pozdravil g. Ramuščak, v želji, da bi skupno sodelovanje vseh obrtnikov iste stroke, prineslo čim več uspehov. Pozdravil je kongres v imenu Zveze in zagrebške zbornice. Sledili so posamezni referati. O razmejitvi delokroga mizarjev in tapetarjev je govoril g. Trifunovič iz Beograda. Objasnil je neurejenost sedanjega položaja obeh strok. G. Puc iz Ljubljane je izjavil, da ima pravico prevzemanja dela oni, ki ima kot poslednji opravek z izdelkom. Po dolgotrajni debati sta bili sprejeti dve resoluciji. Prva zahteva, da se doslej veljavno odredbo kot neprimerno preuredi v smislu sklepov tega kongresa. Nadaljni referat je bil o šuš-marstvu. Pokazal je pogubno delovanje šušmarjev v tapetarski stroki. Uprav- Danes prinašamo par vzorcev okrašenih ograj lesenih hodnikov pri hrvatskih podeželskih hišah. Ti se spoznajo po geometričnih in oglatih motivih, ki nas spominjajo na priproste okraske na hrvatskih vezeninah. Nasprotno se pa slovenski ograjni motivi razlikujejo od teh po tem, da so naši bolj izrazni in sicer v obliki srca, križa, cvetke, keliha, vazice itd. Često so pri nas ograjne deščice izrezljane tudi v obliki renesančnih ali baročnih stebričkov, toda za naš okus prikrojene. J. Karlovšek. ne oblasti ne postopajo dovolj naglo, tako da so šušmarji le redko kaznovani. Tudi samoupravne ustanove šuš-marijo v tapetarski stroki. Mnogo govornikov je zahtevalo, da se kaznujejo tudi naročniki, ki dajejo šušmarjem delo. Zaključek debate je sklep resolucije, ki zahteva takojšnje izdanje zakona o pobijanju šušmarstva, v smislu že obstoječih predlogov. Nato se je razpravljalo o strokovnem izobraževanju in šolstvu. Zahteva za izpopolnitev ter deloma ločitev strokovnega pouka za tapetarsko stroko. Glede vprašanja naraščaja je bilo sklenjeno, da se čuti v splošnem pomanjkanje delavcev v Ljubljani in Beogradu, dočim je v Zagrebu presežek ponudb, radi tega naj bi se dve leti ne sprejemali po krajevnih prilikah nobeni učenci. Peti referat je obsegal vprašanje kalkulacije v tapetniški stroki. Radi aktualnosti bomo prinesli celoten referat v našem listu. O ekonomskem izboljšanju tapetnikov potom zadružništva je referiral g. Puc iz Ljubljane. Poročilo obsega delovanje na-bavljalne zadruge v Ljubljani. Isti referent je poročal tudi o skupnem sodelovanju vseh tapetarjev v državi. Izjavil je, da ni potrebna kaka nova zveza, temveč le čim tesnejše skupno sodelovanje vseh združenj v državi. Sklenjeno je končno, da bodi naslednji kongres tapetarjev prihodnje leto v Beogradu. Zborovalci so nato preživeli skupno nekaj ur v slogi ter se vrnili na svoje domove polni novih načrtov. Obrtniki! Naročite se na Obrtni Vestnik! ZOBMI ATELJE - ORDINRCUfl DENTIST BEVC JOŠKO Ljubljana, Gosposvetska 4 (v Hiši kjer je lekarna Kuralt) Telefon 32-96 Ordlnira: za zobozdravstvo in zobotehniko, od 0—12.80 in od 2—5.30. Ob sobotah le do 4 pop. Po dogovoru se sprejema tudi izven teh ur. Cene so zmerne — vsem dostopne. — Člani »Zveze bojevnikov« imajo še poseben popust! Državni kongres tapetarjev in dekoraterjev Uradni predlogi in odredbe Zapadlost plačilnih nalogov Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani opozarja p. n. delodajalce, da poravnajo zapadle plačilne naloge v zakonitem roku. Urad ne opominja k plačilu, tudi ne pošilja izvlečkov, ker mora svoje upravne stroške znižati. Likvidnost urada mora biti brezpogojno varovana, zato se uvede prisilna izterjava, čim plačilni nalog ni poravnan v zakonitem roku. Ugovori proti predpisu ne odlagajo dolžnosti plačila. Pravilnik o poslovnih knjižicah za delavce in nameščence »Službene novine« z dne 5. septembra 1938 prinašajo gorenji pravilnik, ki je stopil v veljavo dne 28. p. m. Po njem morajo poslovati vsa združenja obrtnikov in trgovcev ter vsi delodajalci. Pravilnik predpisuje, da nobena zaposlena oseba ne sme biti brez Poslovne knjižice, izvzemši komercialne in tehnične ravnatelje, upravnike in Prokuriste. Knjižica služi kot javni dokument za ugotovitev identitete, za dokaz vrste in časa zaposlitve, za vpisovanje podatkov pri ustanovah za posredovanje dela in za socialno zavarovanje ter končno kot kontrolna in potniška legitimacija v smislu uredbe o preskrbi nezaposlenih delavcev z dne 25. XI. 1937. Knjižice bo dala Središ-nja uprava za posredovanje dela v Beogradu po ceni 10 din. Veljajo za dobo 10 let. Knjižico je smatrati za uraden dokument. V slučaju, da se izgubi je treba razglasiti to v uradnem listu. Nabave in zbiranje uradnih listin za izdajo poslovne knjižice so koleka proste. V poslovne knjižice se ne smejo vpisovati nobene službene ocene. Inozemskim državljanom se smejo izdajati poslovne knjižice samo pod posebnimi pogoji. Odslej se smejo izdajati poslovne knjižice samo na novih obrazcih in po novih predpisih. Zamenjava sedanjih se lahko izvrši najkasneje do 31. dec. 1939. Zamenjavo izvrši pol. komi-sarijat odnosno združenja in občine. Na željo pošlje Zveza obrtnih društev tiskano besedilo tega pravilnika. Razglas pridobnine in davka na poslovni promet za mesto Ljubljano Na davčni upravi za mesto Ljubljano (soba 11) je razgrnjen do 2. t. m. razpored pridobnine in davka na poslovni promet za 1. 1938. v smislu čl. 131. zak. o neposr. davkih z dne 8. II. 1938. Sicer bodo o ugotovljenih davčnih osnovah in odmerjenem davku davčni zavezanci posebej obdavčeni s plačilnimi nalogi, proti katerim imajo pravico pritožbe na reklamacijski odbor v roku 1 meseca. Tkalci in pletilci Na podlagi nekega določila dunavske banske uprave ne smejo tkalci in pletilci biti zaposleni s prodajo volne, ker spada to v drug delokrog. Pekovska obrt Na podlagi odst. 2 §34 zak. o zaščiti del, je odločilo soc. pol. ministrstvo, da v pekarnah ne sme pomožno osobje biti zaposleno od 3. popoldne do 3. zjutraj, čim se delo organizira v dveh ših-tih. Delo pri mizi se ne sme pričeti pred 3. uro zjutraj. Pripravljalna dela se lahko pričnejo šele 3 ure pred glavnim delom, to je ne pred 2. uro. Pridobnina in lOodstotna davčna stopa Z ozirom na slučaje, da so davčne uprave neupravičeno obdavčile obrtnike po I. grupi (2) čl. 42 zak. o nep. davkih kot obrt, ki prodaja del nabavljenega blaga, se je beograjska zbornica obrnila na finančno ministrstvo. Ta-mošnji oddelek za davke je uvidel upravičenost pritožbe ter je določil, da se obrtne delavnice, ki prodajajo izgotovljeno blago v minimalni količini (§ 137) ne smejo uvrščati v I. temveč II. 2a skupino (odnosno b). Istotako se značaj obrtnikov pavšalistov v takem primeru ne izpremeni. Polnomočje strank pri sklepanju učnih pogodb V zvezi s § 258 st. 3 OZ je nastalo gornje vprašanje v slučaju, da izročijo v uk svoje gojence razna humanitarna društva ali zastopniki. Ministrstvo je pojasnilo, da ni potrebno formalnih dokazil, temveč zadostuje, če je dokazana stvarnost odnošajev. Dopisujte v »OBRTNI VESTNIK".' Pred obrtno razstavo v Beograda 8. oktobra se bodo odprla vrata 1. ju-goslovenske obrtne razstave. Za obisk razstave je posetnikom odobrena polovična vožnja, ki velja od 7. do 16. oktobra ter povratek od 9. do 18. oktobra. Vsi predmeti, ki se bodo razstavljali se bodo lahko vračali brezplačno. Zato je treba na zavoju napisati, da je blago namenjeno na razstavo v Beograd. Beograjska občina je osvobodila razstavi j alce od plačevanja mestne trošarine za blago, ki se bo na razstavi samo predvajalo ne pa tudi prodajalo. Rok za prijave razstavljalcev je po- S složnim in samozavestnim delom se ustvarjajo čudeži tekel, izvršni odbor sedaj apelira, da se razstavne koje čim lepše dekorira in olepša, ter objavlja v ta namen posebne pogoje. Slovenski obrtniki bodo v večji skupini potovali na obrtno razstavo definitivno v soboto, 15. t. m. Kdor se ni mogel še odločiti za ta izlet, ki bo za vsakega obrtnika zelo poučen in koristen, ima še priliko, da se čimpreje javi pri Zvezi obrtnih društev v Ljubljani ter plača potne stroške, ki so znatno znižani. Sirite »OBRTNI VESTNIK«! Prinašamo sliko velike, krasne stavbe, katero so te dni dovršili zagrebški obrtniki sebi v čast in vsemu jugoslo-venskemu obrtništvu v ponos. Stavba, ki bo odslej matica hrvatskih obrtnikov, zavzema velik kompleks na eni najprometnejši zagrebški ulici. Slovenski obrtniki imamo zanimanje za zadeve, ki se našega poklica ne tičejo, da bi se pa zedinili in si ustvarili skupno ognjišče, do tega pa zaradi naše razcepljenosti bržkone nikoli ne bo prišlo. VENCI — ŠOPKI KORSHCA - SVETE Miklošičeva cesta (OUZD) Proti šušmarstvu! »Trgovski list« prinaša odgovor »Edinosti«, kjer je objavljen članek o mariborski kaznilnici. Članek je »Obrtni vestnik« ponatisnil v zadnji številki. Trgovski list ostro obsoja pojmovanje uradništva, ki misli, da bo z naročili v kaznilnicah samo sebi pomagalo. Višina uradniških plač je odvisna od intenzivnosti gospodarskega življenja, od zaslužka kmetovalca, obrtnika, trgovca itd. Samo od njihovega zaslužka je zopet odvisno, kako bo mogla država plačevati svoje uradnike. Tudi kaznilnice vzdržujejo davkoplačevalci. Zato je tako pojmovanje državnega uradništva o šušmarstvu, ki je poleg tega protizakonito, dovolj čudno! Združenja teritorija savske banovine objavljajo poimensko vse slučaje šušmarstva, ter prinašajo tudi kazni in globe, ki so bile naložene šušmarjem. Pozivamo obrtnike in združenja, da nam prijavijo vse take slučaje, da jih tudi mi objavimo. Dopise, katere smo prejeli o tem vprašanju, objavimo prihodnjič. It oktobra 1938 prvo žrebanje 37« kola drž. razredne loterije 42.000 dobitkov in 8 premij v znesku blizu 65,000.000.— dinarjev Enajstkrat so bile izžrebane premije po Din 1,500.000.—, 1,200.000.— in 1,000.000.— s pri nas kupljenimi srečkami! Cena srečk: Vi 7, 7« Din 200.— Din 100.— Din 50.— Strogo solidna postrežba! Glavna kolektura drž. razredne loterije A. REIN I DRUG ZAGREB Iliča 15. — Gajeva 8. Pred božično prodajo rokodelskih izdelkov V sledečih zimskih mesecih se pojavlja v trgovskem svetu običajni porast kupčij. Svoj višek doseže pred Božičem. V korist obrtnikom je, da se v tej dobi založe z blagom, ki gre v tem času največ v promet. Poskrbijo naj, da bodo kupci informirani o prednostih rokodelskega izdelka. Zato naj si že sedaj ustvarijo načrt za prodajo. Izkoristiti je treba svoje trgovske izkušnje, da se pridobi čim več zadovoljnih kupcev. Svoje izkušnje pa ne smemo obdržati samo zase, temveč svetovati moramo tudi svojim poklicnim tovarišem. Združenja naj razpišejo nagrade za najlepše dekorirane izložbe, k temu naj pritegnejo tudi kakega sposobnega aranžerja. Obrtniku pomaga pri prodaji tudi majhen inserat v listih, posebno uspešen je inserat, ki prinaša naslove vseh obrtnikov ene stroke skupno. Ne pozabite pri tem na »Obrtni vestnik«. Nadalje so koristni tudi plakati, ki kupce opozarjajo na nakup rokodelskega izdelka. Nobeno okno ali izložba ne sme ostati prazna in prašna; izvesiti je vsaj napis, ki priporoča rokodelski izdelek. Naročnike in kupce pa je treba tudi ohraniti, t. j. potrebno jih je zadovoljiti. Zato naj obrtniki skrbe, da bo njihov ročni izdelek odgovarjal slovesu našega stanu. i Letos bo Obrtniški koledar izšel mnogo prej kot običajno; pozivamo obrtnike, da si jih nabavijo po več izvodov ter z njimi obdarijo svoje stranke, od česar bodo imeli mnogo koristi! Higijena pri delu Z današnjo številko otvarja »Obrtni vestnik« svojo novo rubriko. Nadejamo se, da bomo s temi novimi vrsticami ustregli številnim našim naročnikom, ki v sličnih posvetovalnicah dnevnega časopisja ne najdejo dovolj strokovnih navodil, ki se tičejo izključno obrtniškega stanu. Medicina je danes že tako napredovala, da imamo skoro za vse bolezni ogromne, debele knjige iz katerih zdravniki črpajo svoje znanje, da z njim koristijo človeštvu. Na stotine panog se je že razdelila zdravniška veda. Za posamezne skupine bolezni imamo že posebne specialiste, ki do podrobnosti poznajo te bolezni, da je lečenje kar uspešnejše. Pa ne, da imamo samo za posamezne bolezni specialiste, tudi že posamezni stanovi imajo svoje zdravnike. Vsak stan ima svoje težnje, vsak stan opravlja svoj vsakodnevni poklic in zato ni čuda, če se zaradi enostranskega življenja in izživljanja izcimijo za vsak stan njemu lastne bolezni. To je povsem razumljivo! Ako gledamo statistike bolezni in te statistike znamo pravilno čitati potem pač moremo tudi ugotoviti pri katerem stanu se pojavlja recimo v odstotkih največ tuberkuloze, kje srčne bolezni, kje bolezni želodca itd. To so jako važne ugotovitve. Iz statistik lahko razberemo, recimo, da je med gozdarji dosti manj jetike kot n. pr. med čevljarji. Iz teh vsestranskih raziskovanj lahko gremo za korak dalje. Ko ugotovimo, da se pojavlja pri enem stanu ta in ta bolezen bolj pogosto kot pri drugem, potem moramo raziskovati dalje. Zakaj je pri tem poklicu jetičnih obolenj manj kot pri drugem, zakaj boleha ta in ta stan na prebavilih češče kot drugi itd. Z eno besedo, ugotoviti moramo življenjske prilike tega poklica ali bolje povedano, higienične pogoje, v katerih se ta stan giblje. To so jako važna poglavja medicine. Zaradi tega otvarjamo danes našo zdravniško posvetovalnico. Iz nje bodo naši naročniki črpali razne koristne članke iz poglavja obrtne higiene. Pa ne samo to, na vprašanja naših naročnikov in čitateljev bomo odgovarjali tudi s strokovnimi odgovori. VESTI IZ ORGANIZACIJ Obrtniško društvo v Velikih Laščah je priredilo zelo dobro uspelo družabno prireditev s kolesarsko tekmo na dan 11. p. m. Tekmovalcev je bilo 18. Najboljši čas so dosegli Kastelic Ivan iz Ponikve, Jakič Jože iz Hrustova ter Škrlj Matija iz Turjaka. Obrtniško društvo v Ljubljani opozarja vse člane, da bodo dobili od davčne uprave obvestila o predpisu pridobnine. Čim smatrajo, da je njihov predpis nesorazmeren zaslužku, naj napravijo utemeljene pritožbe na reklamacijski odbor. Društvo naproša nadalje člane in obrtništvo, ki želi razne informacije, pojasnila, intervencije in slično v zadevi njihovega poklica, da se obrnejo na tajništvo društva v Ljubljani, Sv. Petra c. 4 (tel. 35-23), kjer bodo prejeli vsa pojasnila brezplačno. Za pismene intervencije naj se priloži znamka za odgovor. MENZA Kolodvorska ulica 8 nudi cenj. gostom — vsakomur — VES DAN od 6. ure zjutraj do 21. ure zvečer OKUSNO, OBILNO IN CENENO HRANO. Mleko, kavo, ka-abo, čaj, din 1.—, 2.—, 2050, 3.—; gulaž, vampe, obaro, jetrca itd. din 3.—. Palačinke z marelično marmelado din 1.—. KOSILO od pol 12. do 15. ure se kuha 2krat: zakuhana goveja juha ali umetna juha, 2 prikuhi, goveje meso din 5.—, isto s pečenko ali močnato din 7.50, isto s pečenko in močnato din 9.50, brezmesna hrana din 2.— do 5.—. VEČERJA od pol 18. do 21. ure: goveji ali telečji zrezki v omaki, dunajski ali pariški zrezki din 4.—, pečen rajželc, duSeno meso z makaroni ali špageti, goveji ali telečji jezik v pikantni omaki, jajčne klobase, segedinski gulaž, ogrsko zelje, pljučna pečenka v omaki, piška v papriki itd. din 3.50. žganci koruzni, ajdovi ali beli, dušen riž, različni cmoki, kompoti ali razne solate din 1.50, mlečna jedila din 2.50, močnata jedila din 1.— do 2.—. Hrana se dostavlja tudi na dom. TOČIJO SE BREZALKOHOLNE PLIACE — ABONENTI SE SPREJEMAJO. Po obrtniški razstavi v Berlinu »Slovenija« je priobčila dne 9. sept. dopis pod gornjim naslovom. Kritikuje »Slovensko sobo«, ki jo je razstavila ljubljanska zbornica TOI na obrtni razstavi v Berlinu. Ista soba je bila razstavljena tudi na jesenskem ljubljanskem sejmu in ni doživela tako uničujoče kritike kakor v dopisu »Slovenije«. Tudi kritika v Berlinu živeče Slovenke ne pomeni dosti. Jasno pa je, da se mora pri takšnih rečeh gledati na enotnost sloga in to je bilo na razstavi v Berlinu lepo podano. Zanimiva je pa notica, da je v okviru berlinske razstave predstavljala modele »Naša skrinja«, ki je podala zraven narodne noše dobre stvari iz naših klekljanih čipk. Zelo zanimivo bi bilo, da bi »Naša skrinja« pokazala iste modele tudi v Ljubljani, da bi lahko naši obrtniki in strokovnjaki povedali svoje mnenje. Prepričani smo, da bi se naša javnost nad iznajdljivostjo »Naše Skrinje« imenitno zabavala, kajti »modeli« so pokazali kako se namizni prti lahko hkrati uporabljajo tudi kot »reprezentativne« toalete iz naših čipk in kako »lepo« se da kombinirati naša čipka s polhovimi kožicami in celo pa-razolček okrasiti s čipkami. Prav potrebno je, da se poskrbi enkrat za vselej, da pridejo na razstave prvovrstne in reprezentativne reči in da dotični, ki razstavljajo ne uganjajo komedij, ki se jim tujina smeje. Zanimivo bi bilo vedeti, kje so sedaj »modeli« in kaj bodemo še vse slišali o tej imenitni razstavi. Mogoče bi vedela o tem kaj več povedati predsednica Naše skrinje? Pripomba uredništva. Nepoučenost uredništva »Slovenije« o celi stvari, je očividno vzrok, da je sprejelo v svoje rubrike dopis predsednice »Naše skrinje«, kajti sicer smo prepričani, da ne bi tako krivično napadlo našega zaslužnega obrtništva, ki se je skupno z prireditvenim odborom tukajšnje zbornice trudilo, da pokaže krasna dela domačega rokodelstva. O tem je naš list dovolj poročal; nismo pa še poročali o blamaži, ki so jo doživeli vsi naši ljudje, ki so imeli priliko videti in čuti nastope predsednice »Naše skrinje«, ob priliki prireditve modne revije v Berlinu. Urednik našega lista in zastopnik MALI OGLASI Mali o(1mI IrnTikm nutaj* »• račun »Jo po H par besed*. Ogtasl Metalnega in po*r»dov»tn*ga inaiaja baaada IS p. NaJaianJiJ aaaaak 15 oa 11 O. 2.500.— DIN POTREBUJETE, da zaslužite 1000.— din mesečno doma. Pišite: »ANOS«, Maribor, Orožnova 6. j ugoslovenskega oddelka razstave g. Drapčinski iz Zagreba bi mogla o tem dati največ pojasnil. Ni na mestu, da se zadeve ene posamezne neodgovorne osebe prinašajo na svetlo, to tembolj, ker ima ves dogodek ravno te dni svoj odmev na tukajšnjem sodišču. Prosimo naše odgovorne gospodarske institucije, da se za zadevo bolj zanimajo. L. R. Ali ste že naročili zelo aktuelno knjigo »Umetnostna obrt«, katero je izdalo obrtniško društvo v Ljubljani. Ce ne, tedaj jo naročite še danes! KROJAŠKI ATELJE za dame in gospode Fran Iglič se priporoča. Ljubljana, Praža-kova ulica 10. Čevlja*'ji I Poslužite se specialnega sred.-etva za izboljšanje usnja »Vitana«, ker z uporabo istega postanejo čevlji trpežni in močni! Cena 18 dinarjev. Odpošilja: Alojzij Trbovšek, črna pri Prevaljah. UKinKI Kraljevine Jugoslavije A. D. PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6 CENTRALA BEOGRAD Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30,000.000.— GLAVNA PODRU2NICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO PODELJUJE obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekama posojila, kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke. SPREJEMA od vsakogar vloge na hranilne knjižice in tekoče račune, ki so vsak čas izplačljive. UPRAVLJA i m o v 1 n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Z A N A T S K A«, Ljubljana — Telefon SL 20-80 — Račun Poštne hranilnice fit. 14.003. ACETILENSKI GORILNIK i r je najvažnejši de! naprave za AUTOGENO VARENJE in REZANJE ! V gorilniku se mešata oba plina — acetllen in kisik — v priprostem razmerju 1:1, na šobi gorilnika na-stanja plamen z vročino do 3100° C, s pomočjo katerega se kovine pri varenju pretalju-jejo in pri rezanju predgrevajo in v pravilno uravnanem gorilniku tudi leži osnova za dobro delo. ZATO ni vseeno, kako je gorilnik izdelan. Dobri so le prvovrstni izdelki, kateri se izdelujejo običajno v kompletni sestavi z 8 separatnimi uložki za varenje in 1 uložkom za rezanje. Tak prvovrsten gorilnik je »O P T I M U S« to je »najboljši« in izdelujejo ga, ter prodajajo po ugodni ceni: A G A R U SE d. d. udružene jugoslovenske tvornice acetilena in oksigena Ruše pri Mariboru Mednarodni vestnik Sosvet mednarodne centrale CIA se je sestal k konferenci v Strasburgu 15. p. m. Prisostvovali so gg. Buronzo, Schirmer, Nordie, Paap, Renteln, Ko-valoczy, Ley in domačin F. Peter. Osnova razgovora so bila razna načelna vprašanja o pojmu obrtnih osnutkov ter o organizaciji obrtniškega kredita v raznih državah. V tem trenutku, ko so na dnevnem redu težke preizkušnje za medsebojno mirno sožitje, se je sosvet odločil za intenzivno sodelovanje obrtništva kot najmočnejšega evropskega kulturnega faktorja. — Okrožni odbor obrtniških združenj se je sestal snoči k seji in sklenil, da vzame na znanje odlok banske uprave o zavrnitvi komisarijata. Na snočnji seji je bil sprejet sklep, da bo v kratkem sklican izredni občni zbor, ki naj odloča o likvidaciji ali ne-likvidaciji Maribor, 29. septembra — Glavna kolektura državne razredne loterije, Alojzij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova ul. 14. Vam je v naši poslednji številki dostavil ponudbo za nakup srečke. Pišite še danes, da Vam pošlje vsaj eno četrtinko srečke za 50.— Din. žrebanje je 12. t. m. Zahtevajte povsod OBRTNI VESTNIK! Zaupanje oglaševalcev sloni na ugledu lista, zato kupujte samo pri naših oglaševalcih! IKIROJACIIJ Dober zaslužek in večji promet dosežete le s kolekcijo vzorcev veletrgovine sukna in krojaških potrebščin FRANJO NOVAK & KO. LJUBLJANA ŠT. 103 Ogromna izbera. Ugodne cene. Vestna postrežba. ZAHTEVAJTE KOLEKCIJO VZORCEV TAKOJ! Cene prehrane v gostilni pri „LOVCU“ LJUBLJANA, Rimska cesta 24 - vogal Bleiweisova cesta 2 ZAJTRK ob 6. uri: Mleko, veliko, 1 din — Kava, velika, 2 din — čaj 3 din — Ka-aba 2 din — Golaž, vampi, jetrca, ledvice itd. 3 din — Razna mrzla jedila in domače pecivo.. KOSILO od pol 12. do 15. ure, kuha se dvakrat: Zakuhana goveja ali umetna juha, 2 prikuhi po izbiri, goveje meso 5 do 6.50 din — Piška, porcija 6 din — Dunajski ali pariški zrezki 5 din. VEČERJA v mnogovrstni izbiri od 3—6 din. Hrana se dostavi tudi na dom. TOČIMO SAMO NARAVNA DOMAČA IN DALMATINSKA VINA. VSI, KI ŽELIJO PREHRANO — NISO OBVEZANI JEMATI PIJAČ ! ABONENTI NA GORNJE CENE POPUST ! PROSTORI ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE IN SEJE NA RAZPOLAGO. =[llli!lllllllltlljl)ll!llllllllltllil]iil!IJIlll!llllllllllll!]llll]llllll!lillllltllillliilliUJl!lljlllll!lllllllllllll!llllilllllll!tl!ilUillll!lli!ll!lllll(llillll!ijilll!ll!lllll!llllllllll!lllllllllll]llllliEII!!ll!lllllll lillllllllllUlllllllllllllllllli I. C. MAYER LJUBLJANA veletrgovina z manufakturo Vljudno obveščamo vse svoje dosedanje cenjene odjemalce, naročnike in prijatelje, da smo se s 1. oktobrom 1938 iz Stritarjeve ulice v nove poslovne prostore v lastnem poslopju Uubljs^^oHotajij^t Se še nadalje priporočamo I. c. MATER LJUBLJANA, Wolfova Ul. I, tel. 20-35, 38-29 VELETRGOVINA Z MANUFAKTURO Kreditno društvo MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE dovoljuje posojila aa menice in Uredite v tekočem | računu vsem kredita zmožnim osebam la tvrdkam 1,297.691.00, rezervni zaklad din 1,138.750.81. I S i KROJAČI! Pri nabavi vsakovrstnega blaga za moške obleke, kakor tudi podloge in pribora, Vas bodo najbolj vestno in pri najugodnejših cenah postregli pri: Češko-jugoslovenska veletrgovina blaga ANTON HttBL D. D. Zagreb, Trenkova ulica štev. 7 Širite »OBRTNI VESTNIK«! Odg. urednik Rudolf Lavrenčič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani.